Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna danes začenja poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, a ne povsem brez zapletov. Po poročanju Požarreporta se lahko zaplete pri okoljevarstvenem soglasju, kjer ima Gorazd Marinček, predstavnik nevladnega okoljevarstvenega združenja Rovo, še vedno odprt spor in postopek pred upravnim sodiščem.

“Upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja smo se odpovedali, nismo pa se odpovedali upravnemu sporu v zvezi z nezakonitim okoljevarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem,” je včeraj za Večer potrdil Marinček.

magnaMagna je poskusni zagon prvotno načrtovala že za začetek marca, a je prišlo do zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje jim je dovoljenje izdala tik pred novim letom, a se je nanj pritožila dolenjska okoljska organizacija Rovo.

Spomnimo: Ministrstvo za okolje je v začetku februarja njihov ugovor zavrnilo, vendar se je pravnomočnost dokumenta zavlekla za dodatnih 30 dni, kolikor je strankam v postopku ostalo časa za vložitev pritožbe na upravno sodišče.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je po zavrnitvi njihove pritožbe nekajkrat napovedal, da bodo sprožili upravi spor, a je po sestanku z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter ministrom za okolje in prostor v odstopu Juretom Lebnom od te namere odstopil.

V občini Hoče-Slivnica, kjer so s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem zelo zadovoljni, kljub ohlajanju avtomobilske industrije računajo na drugo fazo tovarne.

Ob začetku poskusne proizvodnje v Magninem obratu bo vodja projekta Magna Nukleus in prihodnji direktor družbe Magna Slovenija David Adam imel izjavo za medije.
Vir: STA

Ministrstvo za gospodarstvo bo prisluhnilo predlogu okoljskega združenja Rovo in bo dopolnilo posebni zakon o Magni, o čemer naj bi vlada odločala prihodnji četrtek, je po današnjem sestanku s predstavniki Rova povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Rovo se bo zato odpovedal upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja. Odzvali so se tudi v podjetju Magna, celoten odziv preberite v 9. odstavku. 

 magna

Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA

Zaradi negotovosti glede pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja in s tem povezanega začetka obratovanja nove lakirnice v Hočah so v Magni začeli z organizacijskimi pripravami na selitev proizvodnje, ki je bila predvidena za Hoče, nazaj v Gradec, so potrdili v Magni. Še vedno upajo na rešitev, ki bi omogočila hiter začetek dela v Hočah.

magnaDodatnih pojasnil za zdaj v Magni ne dajejo, kot je znano, pa se pridobitev uporabnega dovoljenja odmika zaradi ugovorov novomeške okoljevarstvene organizacije Rovo, ki po zavrnitvi njihove pritožbe na izdano okoljevarstveno dovoljenje napoveduje upravni spor.

V petek so iz Magne sporočili, da jih zavrnitev pritožbe Rova zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje s strani ministrstva za okolje in prostor ne preseneča, saj so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij.

Ob tem so poudarili, da okoljevarstveno dovoljenje še vedno ni pravnomočno, zato še vedno ne morejo začeti s proizvodnjo, ki jo načrtujejo za ta teden. Ta je po njihovem pomembna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo do svojih poslovnih partnerjev.

“Tovarna in ekipa v njej sta pripravljeni za začetek obratovanja,” so še sporočili iz avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke, ki je v novi lakirnici v Hočah že zaposlila okoli 200 ljudi, ti pa so prav v četrtek opozorili na svojo negotovost zaradi zapletov z začetkom obratovanja tovarne.

Združenje Rovo je predsednika vlade Marjana Šarca, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, okoljskega ministra Jureta Lebna in hoškega župana Marka Soršaka v odprtem pismu v nedeljo pozvalo, da z dopolnitvijo zakona o Magni slednji omogoči, da v najkrajšem času zažene proizvodnjo v novi hoški lakirnici.

Vanj bi po njihovem predlogu dodali člen, po katerem bi ne glede na 69. člen zakona o vodah investitor v konkretnem primeru lahko gradil objekte za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Na gospodarskem ministrstvu aktualnih razmer za zdaj podrobneje ne komentirajo, so pa za povedali, da z zaskrbljenostjo spremljajo trenutno dogajanje. V naslednjih dneh naj bi se vladni predstavniki vendarle sestali z Rovom, a čakajo na vrnitev okoljskega ministra Jureta Lebna, ki je trenutno na Finskem.

Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da si minister vsekakor prizadeva za dialog ter za nujen gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, a nikakor ne za ceno varovanja okolja. Pripravljen je “konstruktivno sodelovati na skupnem sestanku in tvorno prispevati pri iskanju novih rešitev”, ki jih namerava gospodarsko ministrstvo vključiti v zakon o Magni, so še zapisali.

Medtem se v regiji nadaljujejo pozivi k sklenitvi ustreznega dogovora. Danes je k temu pozval tudi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je dejal, da k razvojnemu potencialu in stabilnosti gospodarskega prostora veliko prispevajo veliki industrijski sistemi, ki na svojo dejavnost vežejo mnogo srednjih in malih podjetij.

“S tega vidika menim, da je vstop Magne v slovenski prostor in še posebej v podravsko regijo srednjeročno in dolgoročno zelo pomemben korak na poti k hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije ter prav tako primer uspešne tuje investicije v naš prostor,” je dejal Kačič in dodal, da je nujno nadaljevanje konstruktivnega dialoga vseh deležnikov.

Tudi v podravskem sindikatu SKEI z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v zvezi z urejanjem potrebnih pogojev za zagon proizvodnje. Kot socialni partner si ne želijo razmer, ki bi predstavljale veliko tveganje za dosedanje investicije in že zaposlene v Magni.

“Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo in kljub veliki stopnji družbene odgovornosti sedaj vključenih akterjev se postavlja vprašanje, ali vpletena okoljska organizacija v tej vnemi ne pretirava z zahtevo,” je dejal predsednik sindikata Martin Dular.
Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA

Vodstvo nove Magnine lakirnice v Hočah, ki za začetek svojega poskusnega obratovanja še vedno čaka na pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, je včeraj na obisk povabilo župane bližnjih občin. Predstavili so jim proizvodne prostore in tehnologijo, ki po njihovem zagotavlja najvišjo okoljsko varnost, zato upajo na pravočasen začetek obratovanja.

magnaKot je povedal vodja projekta Magna Nukleus v Hočah David Adam, je za njih pomembno, da se imajo tudi župani na lastne oči možnost seznaniti s tem, kar so naredili na tej lokaciji, hkrati pa se v podjetju spoznajo s tistimi, ki so zaupanje volivcev dobili na nedavnih lokalnih volitvah.

Glede čakanja na okoljevarstveno dovoljenje po njegovih besedah nimajo še nobenih novih informacij, prav tako niso imeli stikov s predstavniki nevladne organizacije Rovo, ki je na okoljsko ministrstvo edina vložila ugovor zoper že izdano dovoljenje s strani Arsa.

“Odprti smo za pogovore in upamo, da bo vse rešeno pravočasno,” je še dodal Adam, ki zato še vedno pričakuje poskusni zagon lakirnice v prvem četrtletju letošnjega leta.

Med župani, ki jim je dogajanje v zvezi z naložbo avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke najbolj jasno, je hoški Marko Soršak, ki je redno spremljal rast novih proizvodnih prostorov. Kot je dejal, opravljeno delo dokazuje, da so okoljski standardi celo višji od zahtev, predstave o zastareli proizvodnji pa povsem odveč.

“Upam, da bo zmagal razum, in bo okoljevarstveno dovoljenja februarja urejeno. Takrat bo tukaj namreč več kot 200 zaposlenih, od tega samo dva Avstrijca, vsi ostali pa bodo slovenski delavci,” je dejal Soršak.

Čeprav je bila občina Miklavž eden od treh stranskih udeležencev v postopku pridobivanja dovoljenja, se ta za vložitev ugovora ni odločila. Kot je danes povedal novi župan Egon Repnik, so jih že pred tem ogledom prepričali z argumenti in obširno dokumentacijo, ki so jo pregledali pristojni občinski organi.

Mariborski župan Saša Arsenovič je bil nad videnim navdušen. “Počutim se bolj kot v kakšnem muzeju ali bolnišničnem laboratoriju, kjer vse deluje zelo čisto. Stvari, ki so nam jih predstavili, so v najvišjih standardih,” je dejal in izrazil upanje, da je to dejansko šele začetek bistveno večje zgodbe ponovnega zagona avtomobilske industrije v regiji.
Vir: STA

Potem, ko je minuli petek Magna v Hočah testno zagnala lakirnico, je usoda gradnje železniškega tira do tovarne nejasna. V Magni so potrdili, da druga faza vzpostavitve proizvodnje celotnega avtomobila vključuje tudi gradnjo industrijskega tira, nasproti pa jim mora priti tudi država s priključitvijo na javno železniško omrežje. Več v videu.

Arso do predpisanega roka, 10. septembra, ni prejela novih vlog za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah. Tako ostaja pri treh vloženih vlogah, ki so jih oddali občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot so že prejšnji teden povedali na Agenciji za okolje, so prejeli tudi mnenje in pripombe, ne pa tudi vloge za sodelovanje, s strani Ekološke iniciative Rače.

O priznanju statusa stranskega udeleženca bodo odločili predvidoma do konca septembra, tisti, ki bodo pridobili status, pa bodo lahko podali pripombe in predloge ukrepov, ki bi lahko bili upoštevani pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako bodo stranski udeleženci imeli pravico vložiti pravna sredstva zoper izdano odločbo.

Neznan termin zaključka postopkov

Ena od posledic priznanja statusa stranskega udeleženca je tudi ta, da bo treba izvesti ustno obravnavo, kar načeloma pomeni manjšo podaljšanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Na Arsu sicer konkretnega odgovora o tem, do kdaj bi lahko bili postopki zaključeni, ne morejo dati.

Enomesečna javna razgrnitev je do 5. septembra potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Kot je že znano, ROVO, za katerega bo kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Tovrstna gradnja prepovedana?

Iz njihove zahteve za vstop v postopek je razvidno, da to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Magna

Magna

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

Zahteva po reviziji

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Sicer pa gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

VIR: STA

Agencija za okolje je do petka, potem ko se je v sredo iztekla enomesečna javna razprava o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah, prejela tri vloge za vstop v postopek. Kot so na Arsu povedali, so jih oddali občina Miklavž, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Na Arsu so prejeli tudi mnenje in pripombe s strani Ekološke iniciative Rače, sicer pa se rok za oddajo vlog po pošti izteče danes, tako da bo dokončen seznam interesentov znan v naslednjih dneh.

Enomesečna javna razgrnitev je sicer potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

Sicer pa bo Arso o upravičenosti vlagateljev odločal šele po izteku roka za oddajo vlog in bo v zvezi s tem izdal sklep. Takrat bodo vložene pripombe najprej posredovali investitorju, torej Magni, da se do njih opredeli.

Ko bo odločeno o vstopih v postopek in statusu stranskih udeležencev, bo razpisana ustna obravnava, tej pa bo sledil zaključni postopek glede izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, so še pojasnili na Arsu.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Medtem ko v Združenju ekoloških gibanj danes niso bili dosegljivi za dodatna pojasnila, ROVO, za katerega bi kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Kot je razvidno iz njihove zahteve za vstop v postopek, to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Kot je znano, gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

Magna je okoljevarstveno soglasje po večmesečnih naporih in številnih zapletih z nevladnimi organizacijami prejela septembra lani. Za status stranke v postopku je takrat zaprosilo kar 72 organizacij in posameznikov, priznali pa so ga desetim, občini Miklavž ter enemu od lastnikov zemljišč.
Vir: STA

Število brezposelnih oseb na območju Podravja še naprej upada. V mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje je bilo marca registriranih 11.108 brezposelnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot marca lani. Po ocenah Zavoda se vedno manj ljudi zateka po službo čez mejo, tudi zaradi prihoda multinacionalke Magna v Hoče.

Stopnja brezposelnosti je marca znašala 11,7 odstotka, kar je še vedno več od slovenskega povprečja, a je mnogo nižja kot na primer leta 2013, ko je bilo kar 16 odstotkov prebivalcev tega dela Slovenije brez dela. “Čeprav delodajalci niso več obvezani v celoti objavljati prostih delovnih mest na zavodu, lahko rečemo, da se zaposlovanje krepi. V obdobju od januarja do marca se je zaradi zaposlitve odjavilo z zavoda 2879 oseb. Veseli nas, da je med temi kar 26 odstotkov mladih,” je povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga. Ocenjuje, da so k temu pripomogli državni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere imajo letos vključenih skupno okoli 1300 ljudi. S programi poskušajo pomagati predvsem mladim, saj je med brezposelnimi v njihovi evidenci kar 18 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, kar je največji delež med regijami v Sloveniji. Tako je po besedah Zgage predvsem zaradi tega, ker je Maribor univerzitetno mesto. “Veliko mladih se odloči za študij, delovnih mest za visoko izobražen kader pa nam primanjkuje,” je pojasnila.

zavod za zaposlovanje

Več zaposlitev kot posledica gospodarskega okrevanja
Statistično se delež brezposelnih v regiji manjša, ker zaposleni za določen čas vedno pogosteje ostajajo zaposleni tudi po izteku prve pogodbe, vedno manj je stečajev podjetij in presežnih delavcev, na splošno prihajajo na trg vedno manj številčne generacije ljudi. Za pozitivne trende na trgu dela je po prepričanju Zgage zaslužno tudi na splošno bolj pozitivno naravnano razpoloženje v regiji, ki ga zaznava po začetku projekta Magne. “Vedno manj ljudi hodi na delo v Avstrijo, saj se je položaj v Mariboru umiril. Občutek, da prihaja Magna, ljudi zadržuje tukaj in jim daje upanje, da bo boljše,” je pojasnila. Pričakuje se namreč, da bo Magna poleg novih delovnih mest v lastnem proizvodnem obratu v Hočah spodbudila tudi razvoj podpornih storitev ter s konkurenco prisilila ostale delodajalce v regiji k zvišanju plač. “Ljudje bi radi ostali tu in delali tu. Odhajali so čez mejo, ko res ni bilo druge možnosti,” je poudarila Zgaga. Tudi zaradi tega so delodajalci v Podravju pred novim izzivom. V prihodnje se bodo namreč morali vedno bolj ukvarjati ne s tem, kako dobiti delavce, temveč predvsem, kako jih obdržati. Že zdaj je določene poklice zelo težko najti, še posebej za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Po drugi strani kaže, da je trg že posrkal najbolj zaposljive kadre v regiji. Med registriranimi brezposelnimi je kar 37 odstotkov starejših od 50 let. Skoraj tretjina iskalcev zaposlitve je dolgotrajno brezposelnih.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tržaška cesta bo ponovno zaprta
– LPR predlaga: Zahoviču zlati grb mesta
– Medijem pokazali gradbišče Magnine tovarne v Hočah

– Slavnostno podelili Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine
– Glazerjev natečaj GSKŠ Ruše 19. leto zapored povezal mlade ustvarjalce
– Na otroškem parlametnu o izboljšavi šolskega sistema
– 4 tisoč otrok s Triglavom odšlo na skoke v Planico
– Maribor, mesto športa

S čim vse so na mariborski občini v lanskem letu skušali spodbuditi razvoj gospodarstva? To je tema, o kateri se mnogokrat govori, posluša in poroča. Mi smo pripravili pregled projektov in aktivnosti. Preverite v videu.

Gradnja Magninega obrata v Hočah se nadaljuje s polno hitrostjo, saj je ta že pokrita, do konca januarja pa načrtujejo dokončanje betonske talne plošče, fasade in strehe. Kot so še pojasnili, bodo predvidoma v drugem četrtletju začeli z montažo opreme. Država hkrati pripravlja potrebno za gradnjo železniškega tira.

Gradnja Magnine lakirnice v Hočah.

Gradnja Magnine lakirnice v Hočah.

Investitor je, kot poudarjajo, zelo zadovoljen s trenutnim procesom gradnje, saj so decembra ob že omenjenih delih s polno močjo svoje aktivnosti že začela tudi podjetja za montažo protipožarnega sistema, razsvetljave in električne napeljave.

Magna je še naprej aktivna tudi na kadrovskem področju, saj bo prvih 40 izbranih delavcev naslednji teden začelo program usposabljanja v njihovi graški tovarni. Konec januarja bodo za delo v proizvodnji izbrali dodatnih 80 delavcev.

Kot poudarjajo, trenutno že iščejo tudi vodilne sodelavce za oddelke informacijske tehnologije, računovodstva, proizvodnje, upravljanja dobavne verige in kakovosti. Ob tem so zelo zadovoljni, saj imajo dovolj kvalificiranih kandidatov, prav tako jih veseli, da večina zaposlenih prihaja iz bližine tovarne.

Neuradnih informacij, da naj bi še to pomlad naznanili drugo fazo projekta, za zdaj ne komentirajo, in znova poudarjajo, da so njihove aktivnosti zdaj usmerjene v pravočasno izpolnjevanje vseh pogojev za zagon redne proizvodnje naslednje leto v obratu lakirnice, ki ga gradijo. Naslednje faze pa bodo odvisne od naročil, zato je še prezgodaj, da bi kakorkoli napovedovali.

Hkrati pa država že nekaj časa pelje tudi vse potrebne aktivnosti za gradnjo železniškega tira od železniškega omrežja na odseku med Račami in Hočami, ki bo vodil proti hoški industrijske coni in mariborskemu letališču.

Kot so  pojasnili na direkciji za infrastrukturo, ta čas poteka postopek izdelave projektne dokumentacije, ki naj bi bila končana v začetku februarja, takoj zatem pa bodo začeli pripravo javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Ob tem so dodali, da bodo prvo fazo izvedli po postopku vzdrževalnih del v javno korist, zato pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna.

Sedanji terminski načrt, ki ga je direkcija uskladila tudi s predstavniki Magne, predvideva, da bi z deli lahko začeli v drugi polovici julija, zaključili pa bi jih še v istem letu. Vrednost izgradnje prve faze ocenjujejo na štiri milijone evrov, ki jih bodo zagotovili iz državnega proračuna.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pred občani razblinili dvome o Magni
– Varuhinja človekovih pravic znova opozorila na stiske v Mariboru
– Na nevarnosti med vožnjo opozarjali v Vuzenici
– V Salonu uporabnih umetnosti rušili stereotipe istospolnosti
– “Ko kmetič praznuje”
– Mariborsko gospodarstvo okreva
NAPOVEDNIK: premiera filma Marka Naberšnika

Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

magna predstavitev

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi te znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

magna predstavitev

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

magna predstavitev

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so obljavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo takšnih in podobnih ukrepov je cela vrsta, vsi pa zagotavljajo, da določene in dovoljene mejne vrednosti ne bodo presežene.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno po Ozmecovih besedah več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna v Hočah. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

magna predstavitev

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi zemljišča ponovno pridobivali s sekanjem njihovega gozda.

magna predstavitev

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

magna predstavitev

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so objavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani, denimo:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pričela se je gradnja Magnine tovarne v Hočah
– Mariborski svetniki dahnili DA obnovi zahodne tribune
– Ekološka bomba gum v Rušah še vedno tli

– 120 let OŠ Reka-Pohorje
– Brezdomci gredo na boljše po dobrodelnem koncertu globokih zgodb
– The Frajle na slovenski premieri v SNG Maribor
– Selnica „v lufti“ s Tabuji

Na mariborskem letališču so danes popoldne predstavniki Magne, gospodarskega ministrstva in občine Hoče Slivnica slovesno podpisali pogodbi o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt. Ta pa obljublja najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, v prvi fazi pa predvidevajo postavitev lakirnice in zaposlitev 400 delavcev.

 BA28690C-20F7-457C-A325-9E715E46E55A

Pogodbi sta ob še nekaterih predstavnikih avstrijsko-kanadske multinacionalke podpisala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in prvi mož Magne v Evropi Günther Apfalter. “Iskali smo kraj kjer bi nasli dobro lokacijo in delavnost ljudi. Nasli smo to v Sloveniji. Biti dober sosed je zelo pomembno za nase podjetje.”je dejal prvi mož Magne. Počivalšek pa je ob tem dodal, da “Zdaj je na vrsti Magna, ki ima nalogo, da v tem obdobju, ki si ga je zadala realizira to prvo fazo.”


 
Slovesnosti ob podpisu pogodbe in položitvi temeljnega kamna na gradbišču se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. “Veseli me da  v Sloveniji brezposelnost upada. V današnjem primeru gre za trajnostno povečano gospodarsko rast, kar doprinaša tudi projekt Magna” je dejal Cerar. 

magna, gradnja, investicija, gradbišče (2)

Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah bo izvajal eden največjih slovenskih gradbincev – družba Pomgrad. Delavci Pomgrada s pripravljalnimi deli že pričeil, potem ko je Magna nedavno z nekajmesečno zamudo le prejela gradbeno dovoljenje.  Sicer pa bo rok končanja del za podjetje velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto, to pa bodo zdaj skušali nadomestiti z večizmenskim delom, pravijo v Pomgradu.

Magna je od okoljskega ministrstva gradbeno dovoljenje po dolgem postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja prejela 5. oktobra. S pogodbo o strateški investiciji se bo država zavezala k izplačilu dobrih 18 milijonov evrov spodbude, v zameno pa Magna zagotavlja več kot 100 milijonov evrov vredno naložbo.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za lakirnico družbe Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica in ga posredovalo družbi, so potrdili na okoljskem ministrstvu. Pogodba med vlado in Magno o finančni spodbudi države za investicijo v občini Hoče-Slivnica bo podpisana 17. oktobra.

Vir: Youtube

Vir: Youtube

Investitor je pred tem po nemalo zapletih nedavno vendarle uspel dobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice, ki predstavlja enega ključnih elementov gradbenega dovoljenja. V skladu s posebnim zakonom za izvedbo te investicije, znanim tudi pod nazivom lex Magna, ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor.

Gradbena dela za prvo fazo bodo predvidoma končana do konca oktobra 2019, kot glavni izvajalec pa jih bo opravljal Pomgrad. Pripravljalna dela na terenu medtem že potekajo. Delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi so tako že začeli sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda, potrebno za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč. Obenem na območju bodočega proizvodnega obrata potekajo tudi arheološka sondiranja.

Pogovore o pogodbi o finančni spodbudi pa sta vlada in Magna začeli po pridobitvi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. Vlada je Magni Steyr sicer že marca sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude za investicijo v Hočah. Naložba v prvo fazo investicije, torej lakirnico, je sicer ocenjena na 146,4 milijona evrov in naj bi ustvarila nekaj več kot 400 delovnih mest.

V drugi fazi investicije naj bi Magna po napovedih ustvarila še okoli 1500 delovnih mest, s čimer je izpolnjen pogoj najmanj 1000 delovnih mest za podelitev spodbude za strateško investicijo, skupaj pa naj bi vrednost investicije prvih dveh faz presegla 450 milijonov evrov. V nadaljevanju se nato ob zadostnih naročilih na trgu napovedujeta še dve fazi.

Z načrti investitorja s projektom Magna Nukleus je po prepričanju vlade izpolnjen tudi zakonski pogoj glede dolgoročne ohranitve investicijskega projekta in proizvodnje v Sloveniji za najmanj 10 let od sklenitve pogodbe o izvedbi naložbe. Končni cilj naj bi namreč bil vzpostavitev polno funkcionalnega avtomobilskega obrata na območju ob mariborskem letališču, ki naj bi dopolnjeval Magnino lokacijo v bližnjem Gradcu.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Konec ovir, Magna prihaja v Hoče
– Vijol’čni Maribor se veseli lige prvakov
– Na Lentu ustanovili vinsko Legaturo
– Tradicionalno športno-rekreativno srečanje invalidov
– V Bistrici ustvarjajo skupaj
– Zaključek Počitnic s prijatelji
– S kajakom in kanujem po Dravi

Kot smo že poročali je zdaj tudi uradno “konec” ovir za projekt Magna.  Mariborski župan Andrej Fištravec pa po izteku roka za pritožbe na okoljevarstveno soglasje Arsa za projekt Magne v občini Hoče-Slivnica pričakuje, da bo Magna Steyr sedež slovenskega podjetja v kratkem prenesla iz Ljubljane v regijo investicije. 

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Kot je zapisal v pisni izjavi župan Mestne občine Maribor, se bo Magnina investicija “vpisala v zavest naše regije kot tisti projekt, ki je povezal ljudi in nas vse spodbudil k aktivni udeležbi v procesu nastajanja tovarne.” Po njegovi oceni je bilo v procesu potrjeno, da je lokacija, ki so jo predlagali na mariborski občini, primerna in omogoča izrabo že zgrajene državne infrastrukture na lokaciji in v regiji.

“Ne dvomim v razvojne ambicije Magne in jasno je, da je projekt Magna Nukleus le začetek in da bo sledila tako druga kot tretja faza projekta. Zato pričakujem, da bo sedež podjetja v kratkem prenešen v našo regijo, kjer se bo tudi odvijala dejavnost,” je poudaril Fištravec. K “Upam, da se bo praksa, da se za večje projekte ustanovi podjetje v Ljubljani, čeprav se bo dejavnost odvijala na drugem koncu države, konča. Ta realnost samo kaže, kako potrebna je decentralizacija države,” je še dodal.

V regiji pa bodo morali energijo usmeriti v zagotavljanje primernega in zadostnega domačega kadrovskega potenciala, je še spomnil.

Fištravec se je ob tem zavzel tudi za spremembe zakonodaje, ki bi omogočile domačim in tujim investitorjem “predvidljive časovne okvire” za pridobitev dovoljenj za pričetek proizvodnje oz. dejavnosti. Zavzel se je tudi za zaključek insolventnih postopkov v razumnih in predvidljivih rokih, za povečanje pristojnosti občin pri razpolaganju z zemljišči in cenovno politiko le-teh ter za ustanovitev regij.

Vir: STA

Tokrat v oddaji Občinski informator:
– Potrdili prostorski načrt za Magno v Hočah
– Mariborski dijaki vsakodnevno po smrtno nevarnih tirih
– Ivan Bolfek s Kobilico v Piran za pomoč otrokom

– Župan sprejel mariborske prvake ameriškega nogometa
– Zaključek poletja na Muti
– Vranov let
– S športnim dnem krstili nove tribune v Ožbaltu
– To soboto 2. mariborski mestni tek

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green na Agencijo RS za okolje (Arso) še ni vložila napovedane pritožbe na okoljevarstveno soglasje Magni za lakirnico v Hočah. Član upravnega odbora organizacije Andrej Čufer je za nekatere medije pojasnil, da bodo državi najprej poslali seznam zahtev, z izpolnitvijo katerih bi se izognili pritožbi.

Vir: Youtube

Vir: Youtube

Upravni odbor Alpe Adria Green je v četrtek s šestimi glasovi za in štirimi proti izglasoval odločitev, da bodo vložili pritožbo zoper okoljevarstveno soglasje Magni Steyr, ki načrtuje gradnjo lakirnice na območju poslovne cone Hoče.

Pritožba pa bi lahko, kot so večkrat opozorili predstavniki vlade, ogrozila napovedano investicijo, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Na Arsu sicer doslej še niso prejeli pritožbe Alpe Adria Green, rok pa se izteče prihodnji torek. Čufer je za Siol.net pojasnil, da so imeli sestanek z nekdanjima mariborskima županoma Borisom Sovičem in Alojzom Križmanom, na katerem so se dogovorili, da Alpe Adria Green državi pošlje seznam svojih zahtev.

Kljub izglasovani odločitvi, da se pritožijo, to, kot je dejal Čufer, še ne pomeni, da ne “sprejemajo drugih možnih rešitev, ki pridejo na plano”. Svoje zahteve naj bi naslovili na “vse pristojne institucije”.

Po poročanju medijev je sicer Čufer prav v četrtek klical v Magno Steyr in jim ponujal svojo rešitev za gašenje požarov v predorih, kasneje pa naj bi glasoval za pritožbo na soglasje Magni. Čufer je za časnik Finance dejal, da ni ničesar ponujal, temveč jih je le obvestil, da rešitev obstaja.

V Magni pa so po poročanju časnika v njegovih besedah zaznali sum koruptivnega dejanja. “Prepoznali smo potencialno korupcijo oziroma potencialno izsiljevanje, zato smo v skladu z našimi pravili o tem obvestili našo pravno službo, ki je prevzela zadevo v obravnavo,” je za Finance povedala globalna direktorica za marketinške komunikacije v graški Magni Ana Topolic.

Vir: STA

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek tudi po napovedi Alpe Adria Green, da se bodo pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje Magni za lakirnico v Hočah, upa, da bo s konstruktivnim dialogom mogoče doseči kompromis. Ob tem pa je obsodil grožnje nevladnikom, ki so se v zadnjih dneh pojavile na družbenih omrežjih, so sporočili z ministrstva.

Minister Zdravko Počivalšek

Minister Zdravko Počivalšek

“Verjamem, da je s komunikacijo vse rešljivo in da lahko dosežemo kompromise. Tako znotraj ministrstva, kot tudi znotraj vlade, z gospodarstveniki in nevladniki vedno stavim na konstruktiven in korekten dialog,” je poudaril gospodarski minister, ki se mudi na Slovaškem.

Počivalšek še vedno verjame, da je dogovor glede napovedane investicije Magne mogoče doseči. “Še vedno verjamem, da obstaja rešitev, s katero se bomo strinjali vsi in pri tem ne bomo zamudili izjemne priložnosti za strateško investicijo v Občino Hoče-Slivnica,” je dodal.

Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je njihova osnovna naloga skrb za gospodarstvo, za spodbujanje njegovega razvoja, za podporo investicijam, nenazadnje za odpiranje novih delovnih mest. “Pri tem si prizadevamo za konstruktiven dialog z vsemi deležniki,” so poudarili.

Zagotovili so, da ob nameri vsakega podjetja, ki želi investirati v Slovenijo, naredijo vse, da podprejo investicijo. “In tako je v primeru Magne Steyer – še posebno, ker gre za investicijo v vzhodni del države, ki je prepotreben državne pomoči na gospodarskem področju, kot je bilo v preteklih letih nemalokrat izpostavljeno,” so navedli.

Številne nevladne organizacije pa so na vlado in pristojne danes naslovile javni poziv glede pritiska na nevladne organizacije. “Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji,” so navedli v javnem pozivu.

Društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija je napovedalo, da se bodo v skladu z odločitvijo upravnega odbora pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje Magni za njen načrtovani projekt gradnje lakirnice na območju poslovne cone Hoče. Za pojasnila o tem, kdaj se bodo pritožili, pa danes niso bili dosegljivi.

Vlada je sicer večkrat opozorila, da lahko vložitev pritožbe pomeni konec Magnine investicije v Sloveniji, saj bi to začetek gradnje odložilo do te mere, da bi se Magna raje odločila za drugo državo.

Vir: STA

Po poročanju nekaterih medijev, se je izkazalo, da bo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah vložila pritožbo še nevladna organizacija E- Forum. Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

V nevladni organizaciji E-Forum so odločeni, da bodo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah, vložili pritožbo. Gorazd Marinček kljub temu verjame, da lahko še vedno ujamejo roke, ki jih želi avstrijski investitor.

Medtem ko je večina nevladnih organizacij že napovedala, da pritožbe na okoljevarstveno soglasje ne bo, v E-Forumu izpostavljajo požarni načrt za primer večje nesreče in ponovno preverbo ali je možno za tehnološke procese porabiti manj pitne vode.

V E-Forumu sicer pozdravljajo zavezo Magne glede gradnje industrijskega tira. A kot je razvidno iz Marinčkovih besed v nedeljskem odzivu na odločitev Umanotere, ki jih je objavil na svojem Facebook profilu, želijo od investitorja doseči še preostali dve svoji zahtevi, glede vode in požarnega varstva.

Nekdanja mariborska župana Boris Sovič in Alojz Križman, ki sta se nedavno s svojo pobudo o dodatnem monitoringu neformalno vključila v postopek Magninega pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in s tem podprla načrtovano naložbo v občini Hoče-Slivnica, sta se danes sestala z okoljevarstvenimi organizacijami. Na sestanek jih je prišlo šest.

Po besedah Križmana pa je Marinček presenetil s trditvijo, da naj bi bila vloga za okoljevarstveno soglasje nezakonito vložena, in sicer s strani nepooblaščene osebe, kar bi lahko pripeljalo do dodatnih pravnih zapletov.

Po njegovih besedah je Marinček tudi danes zatrdil, da bodo pritožbo vložili, rok za to, ki je odvisen od dneva prevzema pošte, pa se za njih izteče predvidoma konec naslednjega tedna.

Med tistimi, ki se ne bodo pritožili na podelitev okoljevarstvenega soglasja Magni, je od nedelje tudi Umanotera. Tako so se odločili potem, ko se je avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka pisno zavezala, da bo že v prvi fazi projekta zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrat, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa.

Čeprav kritični do vlade zaradi izbire lokacije in obljubljanju nerealnih časovnih rokov so se danes podobno odločili tudi v Gibanju TRS. Kljub temu, da obsojajo “izsiljevanje” Magne z rezervno lokacijo na Madžarskem ter “hlapčevsko reakcijo naše vlade”, pa hkrati razumejo socialno stisko številnih prebivalcev regije ter izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja.

 

Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green, saj se bo upravni odbor po besedah predsednika Vojka Bernarda na to temo sestal ta teden. V organizaciji, ki je eden od 12 stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, sicer odločbe niso prevzeli, zato so jo danes, kot je povedal Bernard, dobili v poštni nabiralnik, to pa pomeni, da imajo še 15 dni časa za morebitno pritožbo.

Vir: STA

Nevladna organizacija Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS in Umanotera se ne bosta pritožili na okoljevarstveno soglasje za Magno.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

Agencija za okolje je 10. avgusta avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magni izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Organizacija Umanotera, ki je sprva napovedala, da se bo zelo verjetno pritožila, je v nedeljo sporočila, da pritožbe ne bo vložila. Iz Magne in gospodarskega ministrstva so namreč sporočili, da so dosegli dogovor o gradnji železniškega tira do tovarne v Hočah ter da bo Magna pri tem že v prvi fazi zgradila tudi železniški tir znotraj obrata.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu, so pravočasno izrazili nestrinjanje z izbrano lokacijo lakirnice v Hočah, ki bo uničila okoli 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč na vodovarstvenem območju. Kot ključnega krivca navajajo vlado, ki da je izsilila neprimerno lokacijo in potencialnega investitorja zavedla, saj mu je obljubila nerealne časovne roke glede umeščanja objekta v prostor.

Da se V TRS ne bodo pritožili, so se odločili, ker razumejo socialno stisko številnih prebivalcev širšega območja Podravja, Štajerske ter tudi izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja. “To je pri naši ključni odločitvi, v konkretnem primeru predvidene lokacije Magnev Hočah, minimalno prevesilo v nenasprotovanje okoljevarstvenemu soglasju,” so navedli.

Vir: STA

 

 

Danes se je delegacija Mariborčanov, Hočanov in ostalih prebivalcev iz Štajerske odpravila v Ljubljano, z namenom, da pokažejo Ljubljani, da je prihod zanje in za regijo pomemben. “Prišli smo, ker nas iz Štajerske v Ljubljano očitno ne slišite!,” so povedali.

Štajerci v Ljubljani za podporo Magni

“Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili glasno odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali glasno pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” so predali apel okoljevarstvenikom.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.

Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.

Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!

Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.

Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru  Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”

Magna Steyr. Vir: magna.com

Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.”
In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”

V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.

Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.

Dopolnjeno danes ob 14.00 

Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.

Magna Steyr je dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg (50 kilometrov od Lendave), so poročali na Radiu Slovenija. Po naših neuradnih podatkih gre sicer za delno, ne pa še dokončno dovoljenje. Slednjega bi si želeli pridobiti v Sloveniji, a čakali naj bi samo še dobra dva tedna. Takrat pa naj bi se tudi iztekel pritožbeni rok za že izdano okoljevarstveno soglasje.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so Magni, gigantu avtomobilske industrije, okoljevarstveno soglasje izdali 10. avgusta. Tako so se strinjali z napovedano gradnjo in obratovanjem lakirnice v Hočah, ki naj bi jo postavili v prvi od štirih napovedanih faz. To soglasje je bilo temelj za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega pa še vedno čakajo. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencem v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev ARSA. Ta naj bi se iztekel približno v začetku septembra, zato je na razplet še treba počakati. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja so sicer predstavniki Magne poudarili, da Slovenija ostaja njihova prva izbira, a ne za vsako ceno.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Rezervni načrt se zdi lažje uresničljiv
Pritožbe nevladnih organizacij na okoljevarstveno soglasje bi utegnile Magno odgnati iz Slovenije. Njihov rezervni načrt je selitev projekta na Madžarsko. Tam pa – kot kaže – morebitni prihod mednarodnega giganta veliko lažje sprejemajo kot pri nas. Za uresničitev Magnine prve izbire se iztekajo zadnji tedni. V nevladnih organizacijah Alpe Adria Green in Gibanju za trajnostni razvoj Slovenije Trs v tem trenutku še niso določno napovedali pritožbe, bi pa ta lahko pomenila, da bi Magna dokončno ušla iz Slovenije, saj ne morejo “večno” čakati na zaključek zamudnih postopkov.
Vir: STA

Arso je danes v Ljubljani izvedel javno obravnavo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev lakirnice avtomobilskega podjetja Magna Steyr v občini HočeSlivnica. Okoljevarstveniki so izrazili več pomislekov, med drugim glede požarne varnosti in vplivov na okolje, Magna pa upa, da so odgovorili na vsa vprašanja in odpravili bojazni.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Javna obravnava je del postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja; kdaj bi lahko bil zaključen, predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) niso želeli ugibati, prav tako se niso želeli opredeljevati do argumentov v današnji razpravi.

“Nasprotna stran še ni dala nobene izjave, ki bi bila za nas korektna in bi se lahko z njo strinjali,” je po obravnavi povedal predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, enega od 12 stranskih udeležencev v postopku, Vojko Bernard.

Pričakuje, da bo Arso soglasje izdal. “Ker je to prioriteta vlade, bo verjetno v mesecu dni postopek končan. Okoljevarstveno soglasje bomo pregledali in se nanj po vsej verjetnosti pritožili,” je dodal Bernard.

V Magni menijo, da so odgovorili na pomisleke. “Število predstavnikov Magne na današnji obravnavi je pokazalo, kako pomembno vprašanje je to za nas. Upam, da smo znova odgovorili na številna vprašanja in odpravili bojazni, ki so jih izrazile nevladne organizacije,” je po obravnavi povedal vodja načrtovane investicije v Sloveniji pri Magni David Adam.

Poudaril je, da številne mejne vrednosti zdaleč ne bi bile dosežene, poleg tega je izvedensko mnenje pokazalo, da vpliva na zdravje okoliških prebivalcev ne bi bilo. “Danes smo pokazali, da delamo vse, kar je mogoče, da bi zaščitili okolico,” je dodal.

Kako dolgo so pripravljeni čakati na dovoljenja, je težko reči, je povedal Adam in dodal, da je najpomembnejše vprašanje, ali se čutijo dobrodošle. “Trenutno se. Današnja razprava je bila odprta in upam, da bomo dosegli dobro rešitev za vse,” je dejal.

Okoljske organizacije so izrazile nestrinjanje z izbiro lokacije. Predstavniki Arsa so povedali, da to ni več predmet postopka okoljevarstvenega soglasja, ampak se je to določalo v strateški fazi načrtovanja.

Okoljevarstvenike je ob zadnjih primerih požarov v industrijskih obratih med drugim zanimala požarna varnost. Aleš Robnik iz Inštituta za varstvo pri delu, ki je izdelal oceno predvidenih protipožarnih ukrepov, je zatrdil, da so pri investiciji, tudi zaradi zahtev zavarovalnic, upoštevani vsi najvišji protipožarni standardi. Tako so glede na velikost obrata predvideni vsi ukrepi, v zadnji, četrti fazi obrata med drugim tudi posebna gasilska enota v obratu, kot je to primer v tovarni v Gradcu. Predstavniki Magne so ob pomislekih o zadostni količine vode za gašenje povedali, da je med drugim predviden poseben rezervoar za vodo, ki bi omogočila samostojno gašenje požara.

Glede protipožarne varnosti so predstavniki Arsa napovedali, da bodo za mnenje glede teh načrtov zaprosili tudi upravo za zaščito in reševanje.

Pomisleki so se nanašali tudi na smrad in izpuste emisij v zrak. Glede smradu ne v Sloveniji ne v Avstriji ne obstajajo predpisi, ima pa graška tovarna določene kvote v skladu s predpisi, ki veljajo v Nemčiji, so pojasnili. Glede emisij je direktor E-net okolja, ki je izdelalo okoljsko poročilo, Jorg Hodalič povedal, da bodo mejne emisijske vrednosti upoštevane, da pa bodo realne emisije nekajkrat nižje. Glede izpustov prašnih delcev so predstavniki Magne povedali, da je zaradi narave proizvodnje (lakirnice) prisotnost prahu nizka ter da tudi v fazi gradnje mejne vrednosti ne bi bile presežene.

Župan občine Miklavž na Dravskem polju, ki je sosednja občini Hoče-Slivnica, Leo Kremžar je opozoril, da je treba pri vseh predvidenih vplivih upoštevati že obstoječe vplive. “Razprava je pokazala, na katerih področjih je treba še ukrepati,” je dejal po obravnavi. Med drugim je izpostavil vprašanje zadostne zmogljivosti kanalizacije in že sedanje onesnaženosti zraka ter posledičnega “nalaganja” vplivov po zagonu obrata. “Nismo ne za ne proti Magni … Če bomo dobili zagotovila, ki bodo nato izpolnjena in bodo prinesla zmanjšanje obstoječega onesnaževanja, da se bo naredil ‘prostor’ za Magno in vse skupaj ne bo presegalo dovoljenega, nimamo nobene težave,” je dejal Kremžar.

Predstavniki Arsa so pojasnili, da se v tem postopku presoja vpliv predvidenega obrata v tej fazi, da pa se bo pri vsaki nadaljnji fazi upošteval tudi kumulativni vpliv.

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je ocenil, da je bila razprava pozitivna in da se ni pojavilo novih vsebinskih vprašanj. “Pojavile so se stare vsebinske stvari in stara vprašanja, ki se želijo sedaj rešiti – npr. kanalizacija, ki je stvar napak v preteklosti. Zadevo je treba rešiti, ni pa prav, da jo pogojujemo v tem postopku,” je povedal. O zagotavljanju nadomestnih kmetijskih zemljišč je povedal, da se še izvajajo parcelacije na nadomestnih zemljiščih, nato bo mogoč podpis pogodb.

O uporabi železnice, kar je zanimalo okoljsko organizacijo Fokus, so predstavniki Magne povedali, da so bili v stiku s Slovenskimi železnicami glede gradnje industrijskega tira in da se ob trenutno predvidenem prevozu – 168 tovornjakov za prevoz karoserij dnevno – gradnja tira ne bi izplačala. Tovornjaki, ki jih bodo uporabili za prevoz, bodo imeli najnovejše motorje euro 6 in glede na sedanji promet bo po ocenah njihov dodatni vpliv zanemarljiv, pravijo v Magni.

Magna je na obravnavi predstavila tudi mnenje strokovnjaka za vpliv takšne proizvodnje na okoliško prebivalstvo, ki je zagotovil, da dodatni vpliv ne bo presegel meje relevantnosti. Glede tega vpliva je Arso za mnenje zaprosil tudi ministrstvo za zdravje, ki pa ocene še ni izdelalo.

Vir: STA

Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča, so pobudo zavrgli z obrazložitvijo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Gre za pobudo o ustavnosti t.i. Magninega zakona, ki sta jo konec maja v imenu treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika ter urednika spletnega portala Požareport Bojana Požarja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj. V njej sta izpodbijala 8. in 11. člen zakona, ki naj bi bila v neskladju z več členi ustave.

V 11. členu je med drugim predvidena razlastitev lastnikov zemljišč v primeru neuspešnega dogovora o prodaji nepremičnin na območju, kjer naj bi stala bodoča Magnina tovarna.

Kot je ugotovilo ustavno sodišče, izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno, saj 8. člen ureja pogoje za izdajo sklepa vlade, s katerim ta ugotovi izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, v 11. členu pa so urejene posebnosti razlastitvenega postopka.

Pobudnikom bo v primeru razlastitvenega postopka izdana odločba o razlastitvi, zoper katero se lahko lastniki pritožijo ali sprožijo upravni spor. V takih primerih pa je mogoče ustavno pobudo vložiti šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev, medtem ko zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin pobudnikov, za izkaz pravnega interesa ne zadostuje.

Očitke o morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb bodo tako pobudniki lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če bo ta uveden, so še dodali ustavni sodniki.

Požar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da se je “ustavno sodišče odločilo, kot se je”, sam pa to odločitev spoštuje, kot spoštuje pravno državo. Tematika sicer še ni izčrpana, če bo prišlo do razlastitve posameznikov, bodo ti potem dalje iskali svojo pravico. Požar meni, da je njegova vloga v tem postopku sicer končana, sam se je tega lotil kot novinar in občan, zato je kmetom pomagal s pravnikom in logistiko. “Strinjal sem se namreč z njihovimi vsebinskimi razlogi,” je pojasnil.

Po njegovih informacijah je bilo sicer ogromno pritiskov na ustavno sodišče, kar je tudi pričakoval. Čudi ga, da je zadevo v obravnavo dobila sodnica poročevalka, ki je doma iz vpletenega okolja, iz Murske Sobote. “Me pa veseli, da v pravnem smislu primer obstaja, saj je bil zavržen, ker nismo izkoristili vseh pravnih možnosti,” je dejal.

Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek izpostavil, da se na ministrstvu od samega začetka trudijo, da členov zakona, ki urejajo razlastitev, dejansko ne bi uporabili, temveč bi z vsemi lastniki sprejeli sporazumni dogovor.

“Verjamem, da nam bo to uspelo in se bo lahko projekt nadaljeval po zastavljeni poti, brez uporabe razlastitve,” je pospremil današnjo odločitev ustavnega sodišča.

Državni zbor je omenjeni zakon potrdil decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

Magna medtem še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za gradbeno dovoljenje, medtem ko je občina Hoče-Slivnica dogovore z lastniki zemljišč že dosegla. Tudi z Radom Lobnikom, ki je najbolj glasno opozarjal na svoje težave, nato pa vendarle soglašal s 7,5 hektarja nadomestnega zemljišča v občini Rače.

Vir: STA