Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA

Evropsko sofinancirani program Urbact, za katerega je v Sloveniji pristojno ministrstvo za okolje in prostor, je nedavno objavil zadnji razpis v tem programskem obdobju. Gre za razpis za nova akcijska omrežja, v katerih evropska mesta iščejo rešitve za pogoste urbane izzive, v njem pa lahko sodelujejo vse slovenske občine.

maribor iz luftaKot so ta teden pojasnili na uvodnem info dnevu v Mariboru, v omrežjih sodeluje do deset partnerskih mest oziroma občin iz različnih evropskih držav, ki lahko izmenjujejo izkušnje in se učijo ena od druge. Partnerji v okviru dveletnega sodelovanja na mednarodni in lokalni ravni razvijajo celostne akcijske načrte, s katerimi naslovijo pereče probleme.

Ob tem so deležni strokovne podpore s strani vodilnega strokovnjaka, ki strokovno usmerja delo omrežja, na voljo pa so jim tudi različne oblike usposabljanj in podpore v strani programa. Novost tokratnega razpisa je, da bodo lahko partnerska mesta manjše rešitve preizkusila v obliki pilotnih aktivnosti.

Občine imajo s sodelovanjem v omrežju možnost oblikovati partnerstvo na lokalni ravni, s pomočjo katerega vzpostavijo kakovosten dialog z lokalnimi deležniki na določeno temo, skupaj razvijajo nove rešitve in oblikujejo akcijske načrte.

Urbact je med leti 2014 in 2018 financiral že 20 akcijskih omrežij, ki so združevala 205 mest iz vse Evrope. S pomočjo njihove metode so ta mesta v okviru lokalnih skupin usposobila lokalne deležnike za sooblikovanje celostnih akcijskih načrtov.

V več kot 66 odstotkih mest so pripravljene celostne akcijske načrte sprejeli mestni oziroma občinski sveti, skoraj polovica jih je zagotovila sredstva za izvajanje načrtov in več kot 80 odstotkov je načrte že začelo izvajati.

V začetku decembra so potrdili novih 23 projektov, v katerih sodelujeta tudi Mestna občina Ljubljana in občina Idrija. Prestolnica bo vodila omrežje na temo Čebelje poti, v Idriji pa bodo dobro prakso prenašali iz nemškega mesta Altena.

V Ljubljani si poleg izmenjave izkušenj in iskanja skupnih rešitev od projekta obetajo vzpostavitev trdne mreže mest z urbanim čebelarjenjem, kar bi omogočalo oblikovanje skupnih razvojnih vizij in medsebojno pomoč na tem področju tudi v bodoče.

Idrija se je pridružila manjšim evropskim mestom, ki se bodo osredotočila na razvijanje intervencij, ki temeljijo na lokalnih zmožnostih. Njihov cilj je zaustaviti in izboljšati dolgotrajno nazadovanje teh mest na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju.
Vir: STA