Aktualne oddaje

Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.

Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.

Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.

S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.

Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pred občani razblinili dvome o Magni
– Varuhinja človekovih pravic znova opozorila na stiske v Mariboru
– Na nevarnosti med vožnjo opozarjali v Vuzenici
– V Salonu uporabnih umetnosti rušili stereotipe istospolnosti
– “Ko kmetič praznuje”
– Mariborsko gospodarstvo okreva
NAPOVEDNIK: premiera filma Marka Naberšnika

V Mariboru se je danes začel dvodnevni posvet ekonomskih svetovalcev, ki svoje delo opravljajo na slovenskih konzularnih predstavništvih po svetu. Nagovorila sta jih minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, kakor tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Oba sta poudarila, da je gospodarska diplomacija pomemben temelj razvoja za državo in Maribor.

Jasno nam je, da brez izvoza in gospodarske rasti ni dobre perspektive, zato mora biti gospodarska diplomacija eden od stebrov slovenske zunanje politike,” je dejal minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Po njegovih besedah se dosedanjega prispevka ekonomskih svetovalcev ne da opisati s številkami, glede na odzive slovenskega gospodarstva pa je prepričan, da je to zelo zadovoljno z njihovim delom in pomočjo, ki jim jo nudijo pri vzpostavljanju stikov, ugotavljanju potreb na trgih in poznejši sklenitvi poslovnih dogovorov. Minister je mariborsko vzpostavljanje gospodarskih vezi v tujini označil za dobrega, to pa po njegovem kažejo tudi precej boljši gospodarski rezultati ne le drugega največjega mesta, ki mu Erjavec pripisuje pomembno vlogo, pač pa tudi regije in države. Mariborski župan Andrej Fištravec, pa je že dejstvo, da današnji posvet poteka v Mariboru označil kot zelo pomembno dejstvo. Podrobnosti v video izjavi.

Štajerski podjetniki iščejo nove priložnosti
Uvodni dan posveta bo sicer v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico namenjen podjetnikom, za katere so pripravili razpravo o priložnostih in izzivih za mala in srednja podjetja v tujini, pa tudi njihov pogled na načine vključitve društev Slovencev in poslovnih klubov Slovencev v tujini v medpodjetniško povezovanje in odpiranje novih priložnosti v tujini. Glavni del popoldanskega programa pa je namenjen medsebojnim posamičnim pogovorom podjetij z ekonomskimi svetovalci ter svetovalko za mednarodno sodelovanje na stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Jutrišnji, drugi dan posveta pa bo potekal v Ljubljani in bo namenjen predstavitvam novejših iniciativ povezovanja podjetij na področju internacionalizacije.
Vir: STA

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica

Načrtovana investicija Magne je pomembna prelomna točka: če se ne bo zgodila, Štajerska ne bo imela popravnega izpita in izguba bo velika,” piše v peticiji, ki jo je danes na mariborskem letališču podpisalo okoli 200 ljudi, več kot 2400 pa na spletu.

Prihod Magne so danes podprli občani in občanke okoliških občin, celo kmetje so potrdili, da si želijo prihod Magne v Hoče.

Na pobudo Štajerske gospodarske zbornice so dobrodošlico Magni s podpisi peticije simbolično izrazili tudi znani in vodilni obrazi podjetništva, gospodarstva, športa in kulture v Mariboru in Podravju.

Predstavniki lokalne politike so poudarili nujnost zavedanja pomembni delovnih mest v t. i. problemskih območjih, kamor sodijo Hoče, Maribor in okolica.

Da je vzpostavitev Magninega obrata v Hočah izjemno pomemben projekt, pa so javno poudarili tudi predstavniki nacionalne politike.