Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Štajerska osebnost leta 2018 je po izboru bralcev Večera postal nogometni trener in od nedavnega novi selektor slovenske reprezentance Matjaž Kek. Za 57-letnega Mariborčana so hrvaški mediji ob odhodu iz Reke zapisali, da je klub zapustil največji gospod. Posebna žirija je sicer izbrala še nagrajence v petih kategorijah.

Keka so bralci izbrali med desetimi nominiranci, nagrajenec pa se jim je ob prevzemu priznanja zahvalil za oddane glasove. “Tako kot je kariera športnika sestavljena iz zmag in porazov, iz razočaranj in veselja, je ta nagrada danes velika čast in hkrati velika obveza,” je dejal na večerni prireditvi v Kazinski dvorani SNG Maribor.

V Reki, kjer je zaključil zgodbo, je postal trener z najdaljšim neprekinjenim stažem v hrvaškem nogometu, v Kvarner pa je prinesel dolgo pričakovani naslov državnih prvakov, prvega v samostojni državi. Čeprav so rezultati jeseni šepali, simpatij med privrženci reškega nogometa ni izgubil, zdaj pa je s prevzemom slovenske reprezentance spet zbudil slovenske navijače.

Foto: Sašo Bizjak, Večer

Foto: Sašo Bizjak, Večer

Posebna žirija, v kateri so bili ravnatelj mariborske druge gimnazije Ivan Lorenčič, zdravnik in raziskovalec Andraž Stožer, direktor Poslovne cone Tezno Gorazd Bende, sekretar mariborskega rdečega križa Metod Dolinšek, nekdanji poslanec Rudolf Moge, kulturnik Peter Tomaž Dobrila in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, je izbrala še nagrajence v petih kategorijah.

Za gospodarstvenico Štajerske je bila letos izbrana direktorica in lastnica izobraževalne skupine Doba Jasna Dominko Baloh, ki upravlja z višjo strokovno šolo, jezikovnim centrom in središčem za samostojno učenje ter borzo znanja. Je ustanoviteljica edinega slovenskega visokošolskega modela “on line” izobraževanja z dvema mednarodnima akreditacijama. Skupaj s 35 zaposlenimi ustvari okoli 1,3 milijona evrov letnih prihodkov.

Za Večerovo športnico Štajerske 2018 je bila izbrana judoistka Tina Trstenjak. Aktualna olimpijska prvakinja je bila letos bronasta na svetovnem prvenstvu, na svoji športni poti pa vseskozi dela pod okriljem trenerja Marjana Fabjana. Z njim načrtuje pot do naslednje olimpijade leta 2020 v Tokiu, današnje prireditve pa se ni mogla udeležiti zaradi tekmovalnih obveznosti na Kitajskem.

Za humanitarca leta je žirija izbrala predsednika Nadškofijske karitas Maribor Branka Mačka. Duhovnik organizacijo vodi že skoraj 30 let, z dobrodelnostjo pa je povezan od mladosti. S sodelavci skrbi za tople obroke več kot 60 ljudi, ob tem pa v mestu, ki ga je minula kriza precej prizadela, organizirajo številne dobrodelne akcije, delijo prehranske pakete in skrbijo za druge oblike pomoči.

Kulturnik leta je postal koreograf in plesalec Edward Clug, ki ga na dogodek ni bilo, saj se trenutno mudi v New Yorku. Letos je umetniškemu vodji mariborskega baleta uspel “hat trick” na mednarodnem prizorišču – začelo se je s premiero mariborske predstave Peer Gynt na odru Dunajske državne opere, nadaljevalo v Opernhuas Zürich s Faustom in sklenilo novembra v slovitem Bolšoj teatru s predstavo Petruška.

Znanstvenik leta je postal fizik na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko Matjaž Perc. Raziskovalec z najvišjim številom znanstvenih točk v Sloveniji je pravzaprav med začetniki nove veje znanosti – fizike družbenih sistemov, sicer pa je trenutno v enem odstotku najbolj citiranih fizikov na svetu.
Vir: STA

V Rušah obetajo največje kresovanje na Štajerskem. Pričeli bodo ob 17.30 s postavitvijo majskega drevesa, kres bodo zakurili ob 22.00, nato z zabavo nadaljevali v zgodnje jutranje ure.

Že sedmo leto zapored bo kresovanje po besedah organizatorjev največje na Štajerskem. Priredili ga bodo znova člani Društva TIC Ruše v sodelovanju z Občino Ruše in Cezamom.

Več v video prispevku.

Povsod po Sloveniji bodo na predvečer mednarodnega praznika dela drevi zagoreli številni manjši in večji kresovi.

V Mariboru letos večjega sindikalnega kresovanja sploh ne bo, jim bo pa zato najbližji in eden največjih v Sloveniji že po tradiciji kres v Rušah na nekdanjem parkirišču Tovarne dušika Ruše, ki ga bodo popoldne začeli s postavitvijo mlaja, zvečer pa bo zbrane zabavala Tanja Žagar. Mariborčani bodo praznik dela sicer v torek obeležili na Snežnem stadionu pod Pohorjem.

Kres v Rušah 2017
Predsednik Borut Pahor se bo letos prvomajske slovesnosti kot slovesni govornik v torek udeležil na Šmohorju pri Laškem, v Šentjerneju pa bo isti dan zbrane nagovoril predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.

Največje kresovanje je sicer na Rožniku in je le uvod v praznovanje praznika dela v Ljubljani, kjer bodo v torek zgodaj zjutraj naprej zaigrale budnice, dopoldne pa bo proslava, na kateri bo zbrane nagovoril župan Zoran Janković.

Prvomajske prireditve predstavljajo dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji v okviru mednarodnega praznika dela. Posvečen je Haymarketskemu izgredu, do katerega je prišlo leta 1886 v Chicagu. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Ob kresovanjih na previdnost opozarja uprava za zaščito in reševanje. Kot poudarjajo, morajo biti na javnih prireditvah s kresovanjem zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.

Kam danes na kresovanje?

Na spletni strani e-Uprava najdete prijavljene javne prireditve in javne shode. Sami se odločite katero boste obiskali.
Javne prireditve in javni shodi.

Vir: STA

Danes se je delegacija Mariborčanov, Hočanov in ostalih prebivalcev iz Štajerske odpravila v Ljubljano, z namenom, da pokažejo Ljubljani, da je prihod zanje in za regijo pomemben. “Prišli smo, ker nas iz Štajerske v Ljubljano očitno ne slišite!,” so povedali.

Štajerci v Ljubljani za podporo Magni

“Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili glasno odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali glasno pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” so predali apel okoljevarstvenikom.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.

Z uspešnim poslovanjem je družba Elektro Maribor v letu 2016 presegla zastavljene poslovne cilje. Ob poslovnih uspehih, pa ostajajo družbeno odgovorni. Šesto leto zapored so predali donacije trem humanitarnim organizacijam.

Kot je povedal predsednik uprave Boris Sovič, je poslovni rezultat 14 odstotkov nad tistim iz leta 2015 ter hkrati njihov najvišji v zadnjih dveh desetletjih. Elektro Maribor intenzivno gradi bolj robustna in napredna omrežja. V letu 2016 se je povečala priključna moč. Odjem je presegel predkrizno raven. Z uspešnim poslovanjem je družba v letu 2016 presegla zastavljene poslovne cilje. V zadnjih petih letih prihodke povišal za sedem odstotkov, ob tem pa stroške znižal za tri odstotke. Konec lanskega leta so zaposlili 755 ljudi,  kar je 82 ljudi manj kot v letu 2008. Zadnja leta se dogaja celo nasprotno, saj so samo lani projektno za določen čas zaposlili skoraj 100 ljudi, tudi letos so že dodatno zaposlovali. Lani so za investicije namenili 27,7 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot leto prej.

Ostajajo dobrodelni

Družba Elektro Maribor je namenila tri donacije, vsako v vrednosti po 1.500 evrov, humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Mariboru.

Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob predaji sredstev dejal: »Letos tradicionalno, že šesto leto zapored, podpiramo delo humanitarnih organizacij in njihove aktivnosti. Delo teh organizacij je izjemno pomembno, zato je prav, da so deležni tudi podpore iz gospodarstva.«

Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Maribor, je pojasnil: »Sredstva iz donacije bomo namenili za sofinanciranje stroškov letovanja otrok, katerih starši ne zmorejo plačila, obenem pa otroci niso upravičeni do sofinanciranja s strani ZZZS, saj želimo omogočiti udeležbo na letovanju najširšemu krogu otrok, delovanju projekta svetovanje osebam v stiski, zagotavljanje denarnih pomoči osebam v največjih stiskah in zagonskim stroškom novega projekta vključevanja prosilcev za mednarodno zaščito v družbo.«

Božidar Bračun, generali tajnik Nadškofijske Karitas Maribor, je o porabi sredstev povedal: »Pomoč, ki smo jo prejeli z donacijo Elektra Maribor, bomo namenili za plačilo najosnovnejših življenjskih potrebščin socialno najbolj ogroženim družinam in posameznikom v našem mestu.«

Saša Mikić, predsednik Zveze prijateljev mladine (ZPM) Maribor, je o namenu porabe sredstev pojasnil: »Omogočimo sanje je projekt Zveze prijateljev mladine Maribor, ki smo ga začeli razvijati decembra 2013, ob 60 letnici organizacije. Projekt podpirajo podjetja in posamezniki, društva in združenja. Podjetje Elektro Maribor v projektu sodeluje že od samega začetka in je eden od največjih donatorjev. Z njegovo pomočjo projekt pridobiva na prihodnosti in stabilnosti, za kar smo podjetju Elektro Maribor in njegovim zaposlenim iz srca hvaležni.«