Aktualne oddaje

Novice iz občine Gospodarstvo

FOTO: Krožno gospodarstvo potrebuj...
Dodano:

V okviru več mednarodnih projektov je potekal 1. sejem financiranja z naslovom “Krožno gospodarstvo potrebuje pametne naložbe“, ki je združil predstavnike finančnega sveta, podjetij, občin, raziskovalnih ustanov in vlagateljev z vizijo trajnostnega razvoja. Dogodek je bil namenjen spodbujanju sodelovanja med ključnimi deležniki, ki lahko prispevajo k prehodu v krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

Mednarodni projekti in partnerji

Sejem je potekal v okviru štirih mednarodnih projektov, ki skupaj predstavljajo široko mrežo sodelovanja za pospešitev krožnega prehoda v Sloveniji in širši regiji.

Projekt LIFE IP RESTART poteka pod vodstvom Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki si prizadeva do konca desetletja Slovenijo preoblikovati v bolj krožno in podnebno odporno družbo.

Projekt Obzorje Evropa – CIRCSYST, ki ga vodi Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor, prinaša inovativne krožne rešitve na področju biogospodarstva in kroženja vode.

Interreg CE ReBuilt, pod vodstvom Javnega podjetja Nigrad, d. d., je pionir krožnega gradbeništva v Sloveniji. S svojim krožnim centrom v Dogošah postavlja temelje za trajnostno rabo gradbenih materialov in inovativne pristope v gradbeni industriji.

Projekt Interreg SI-AT, ki ga vodi Zavod za gradbeništvo Slovenije, pa se s krožnim gospodarstvom ukvarja že dolgo predno se je uveljavil ta pojem, v časih, ko smo še govorili predvsem o recikliranju.

Povezovanje znanja, priložnosti in investicij

“Namen današnjega dogodka je povezati relevantne deležnike iz javnega in zasebnega sektorja ter jim predstaviti priložnosti vlaganja v tehnologije krožnega gospodarstva. Slovenija in slovenska podjetja so na tem področju pionirji na evropski ravni. Vendar če tehnologije ostanejo le v laboratorijih in jih ne prenesemo v prakso, potem so evropski projekti sami sebi namen,” je poudaril Tadej Žurman iz podjetja Deltaplan, d. o. o.

Podravje, pilotna regija za biokrožno gospodarstvo

Regija Podravje je bila izbrana kot ena od 12 pilotnih regij Evropske komisije za biokrožno gospodarstvo.

“To nam omogoča dostop do sredstev, znanja in strokovnjakov, ki nam pomagajo pri razvoju krožnih rešitev. Pripravili smo strategijo za prehod v biokrožno gospodarstvo, ki jo je že leta 2023 sprejel Svet regije, leto kasneje pa še akcijski načrt s štirimi ključnimi področji in desetimi sistemskimi krožnimi rešitvami,” je pojasnila Nataša Ritonija, direktorica Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor.

Med primeri dobrih praks je izpostavila projekt, pri katerem v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj in Kemijskim inštitutom dodatno prečiščujejo odpadno vodo in jo uporabljajo za zalivanje v kmetijstvu. Za ta namen so pridobili skoraj milijon evrov dodatnih sredstev.

Cilj – prehod v krožno in pametno gospodarstvo

Glavni cilj dogodka je bil povezati različne akterje, ki lahko s sodelovanjem prispevajo k hitrejšemu prehodu v krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Udeleženci so spoznavali nacionalne finančne instrumente za podporo krožnim projektom, prisluhnili razpravam z investitorji, podjetniki in predstavniki javnega sektorja ter izmenjali izkušnje o trajnostnih naložbah.

Poudarek na dobrih praksah

Strokovnjaki so izpostavili pomen inovativnih pristopov, pametnih investicij in medsektorskega sodelovanja. Udeleženci so pridobili tudi praktične nasvete pri pripravi investicijsko zanimivih projektov in možnostih njihovega učinkovitega financiranja.

Močne regije za močno Slovenijo

Ob dogodku je Srečko Đurov, državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj, poudaril: “Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj si prizadevamo za močne regije in močno Slovenijo. Če želimo imeti močne regije, potrebujemo močno gospodarstvo – pametno, digitalno, zeleno in krožno. Le tako bomo konkurenčni in odporni v času, v katerem živimo.”

Dodal je, da ima Slovenija 12 razvojnih regij, med katerimi so še vedno velike razlike: “Osrednjeslovenska regija je zelo močna, medtem ko imajo Podravje, Zasavje in Pomurje več razvojnih izzivov. Prav zato Slovenija uporablja evropska sredstva, namenjena zelenemu okolju, na voljo je več kot 800 milijonov evrov. Ta sredstva pomagajo ustvarjati pametne naložbe in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, blizu doma, v zdravem in varnem okolju.”

Gradbeništvo kot del krožnega prehoda

Na sejmu so svoje poglede predstavili tudi predstavniki gospodarstva.

Tjaša Zupančič Hartner, vodja trajnostnega razvoja in raziskav v podjetju GIC Gradnje, je izpostavila pomen razvoja v gradbeni panogi: “Gradbeništvo je odvisno od pogojev, v katerih delamo. Imamo močno raziskovalno skupino in odlične povezave z akademskim okoljem. Letos smo prejeli dve priznanji za inovacije in kakovost, kar potrjuje, da lahko gradbeništvo napreduje, če so za to izpolnjeni pogoji s strani države.”

Znanje in povezanost

Sejem je pokazal, da ima Slovenija veliko znanja, inovacij in volje za prehod v krožno, pametno in zeleno gospodarstvo, vendar bo uspeh odvisen od tega, ali bomo znali projekte in tehnologije prenesti iz laboratorijev v prakso ter jih uresničiti na regionalni in nacionalni ravni.

The post FOTO: Krožno gospodarstvo potrebuje pametne naložbe – Maribor s prvim sejmom financiranja krožnih rešitev appeared first on Lokalec.si.

FOTO: Minister Han v Rušah po ogle...
Dodano:

Minister Matjaž Han si je danes v Rušah ogledal stanje po nedeljskem požaru v podjetju Ecom, v katerem je ogenj zajel tudi del sosednjega podjetja Mega-Metal.

Namen ministrovega obiska je bila seznanitev z obsegom materialne škode in pogovor z vodstvom prizadetih podjetij in zaposlenimi, tako da bi videl, ali in kako lahko država oziroma ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport lahko pomaga.

Po sestanku se bodo na ministrstvu razmislili, kako lahko pomagajo

Po kratkem ogledu je minister Han dejal: “Nisem prišel sem obljubljat. najprej hvala bogu, da se nobenemu ni nič naredilo. To se mi zdi ključno. Seveda pa razumem, da se gre tu za delovna mesta, za veliko škodo. Mi se bomo zdaj po tem sestanku na ministrstvu usedli, kaj sploh lahko naše ministrtstvo na nek način pomaga.” Dodal je, da so lahko tam, kjer so bile poplave lahko zadeve rešili hitro, “tukaj pa je malo težje, ker sta samo dve podjetji. Za podjetje pa je seveda huda težava.”

Minister Han: “Da pokažemo, da niso v tem primeru sami.”

“Mi bomo zdaj lahko videli, kako se lahko zdaj pomaga. Tudi uskladili z drugimi ministrstvi. Da vidimo, ali imamo kakšen razpis. Da bi lahko v nadaljevanju pomagali s kakšnim razpisom. To se mi zdi ključno. In da pokažemo, da niso v tem primeru sami. Kako se bo na koncu izšlo, pa bomo videli.” je dejal Han.

A pri tem je poudaril: “Država nima za take primere neke pravne podlage, da bi lahko prišla z določeno vsoto denarja. To lahko povem. Seveda pa so druge variante: kaj je s čakanjem na delu in drugo – vse te zadeve moramo preveriti. In videti, kako naprej.”

Noče dajati praznih obljub

“Ne bi rad dajal praznih obljub. Obljub, ki jih ne bi mogel potem izpolniti. Če bi mene osebno vprašali, seveda – bomo pomagali, kar se da. Amak zakonske podlaga takšne enostavno ni!” je še zaključil minister Han.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: Minister Han v Rušah po ogledu: “Ne bi rad dajal praznih obljub.” appeared first on Lokalec.si.

Hojnik na sejmu AGRA: od vrhunskih ...
Dodano:

Na letošnjem sejmu AGRA smo se ustavili na stojnici podjetja Hojnik, specializiranega za prodajo in servis vrtne mehanizacije, ki pod vodstvom direktorja Žige Hojnika že vrsto let postavlja visoke standarde na področju urejanja okolice. Tako za domače uporabnike kot za profesionalce.

Podjetje Hojnik je v slovenskem prostoru najbolj prepoznavno po bogati ponudbi vrtnih traktorjev, ki že na prvi pogled izstopajo po barvni kombinaciji rumene in črne.

Od vrtnih traktorjev do pametnih robotskih kosilnic

“Ko pomisliš na Hojnik, pomisliš na vrtne traktorje, po tem smo najbolj poznani. Po naših lepih rumeno-črnih vrtnih traktorjih, od Stige do Cub Cadeta,” pravi Žiga Hojnik.

V njihovem prodajnem programu najdemo priznane blagovne znamke kot so Cub Cadet, Stiga, Sunseeker in Weibang, ki zadovoljujejo potrebe vseh uporabnikov – od manjših zelenih površin pa vse do profesionalne rabe na zahtevnih terenih. Njihova ponudba obsega motorne kose, pihalce, klasične in brezžične robotske kosilnice, kot tudi specializirane naprave kot so kosilnice in mulčerji na daljinsko upravljanje – slednji so še posebej primerni za strme terene, visoko travo in zaraščena območja. Ena izmed letošnjih novosti je daljinsko vodena kosilnica za strme terene, ki s svojo pametno zasnovo in slovenskim poreklom vzbuja zanimanje tako domačih kot tujih obiskovalcev sejma.

S prisotnostjo na sejmih ohranjajo neposreden stik z ljudmi

Po besedah direktorja se kmetijskih sejmov udeležujejo tako doma kot v tujini. “Od Komende spomladi in jeseni, sejma MOS v Celju, glavni pa nam je ta AGRA. Vse bolj pomemben nam postaja tudi zimski sejem AGROTEH v Celju,” je povedal Hojnik.  Ter dodal, da je “obisk ogromen, odzivi so dobri in vzpostavijo lahko neposredno komunikacijo z ljudmi, katera je zanje ključnega pomena. “Pomembno je da si prisoten na čim več straneh, da ljudje vedo in poznajo našo znamko. Vsako leto je dober odziv na sejmih in zato se radi vračamo,” je še dodal Hojnik.  Trudijo se, da vedno na sejmih poskrbijo za dovršeno predstavitev ter v ponudbi dodajajo novo ponudbo mehanizacije. “Zelo nam je pomemben pristen in direkten stik s kupci, z ljudmi, da lahko pogledajo vse karakteristike naše mehanizacije,” je še poudaril Hojnik.

Ekskluzivne sejemske akcije

Podjetje Hojnik je za čas sejma AGRA, ki poteka do 28. avgusta,  pripravilo dve privlačni akciji na področju robotskih kosilnic:

  • Cramer robotske kosilnice so na voljo po “turbo ceni” z do -30% popusta, ob tem pa kupec prejme še garažo za kosilnico v vrednosti 159 € brezplačno.
  • Pri brezžični robotski kosilnici Sunseeker, ki je novost na slovenskem trgu, pa ob nakupu prejmete garažo za simbolični 1 €.

Sicer so sezonskih popustov deležni tudi njihovi vrtni traktorji, kar je še dodatna spodbuda za obisk njihove stojnice na sejmu.

“Stojnico Hojnik lahko obiščete na sejmu AGRA še do 28. avgusta – odlična priložnost za vse, ki želite svoje delo na vrtu ali večjih površinah opravljati z več veselja, učinkovitosti in s kakovostno mehanizacijo.”

Kakovost, tradicija in posluh za kupce

Čeprav podjetje nenehno sledi tehnološkim trendom in uvaja nove rešitve, ostaja zavezano tudi tradiciji in vrednotam, ki jih kupci cenijo: “Ostajamo zvesti našim znamkam. Kar se pa tiče novosti – vedno poslušamo stranke ter dodajamo novitete. Vedno radi prisluhnemo, temu kar si ljudje želijo. V ponudbi imamo najboljše, kar lahko,” pove Hojnik.

Pomemben vidik njihovega poslovanja je tudi poprodajna skrb za stranke

Pomemben vidik njihovega poslovanja je tudi poprodajna skrb za stranke. Zagotavljajo rezervne dele, kvaliteten servis, garancijo ter brezplačno dostavo po celi Sloveniji. Njihova zavezanost kakovosti in zadovoljstvu strank je temelj uspeha.

“Da bo delo veselo :)”

Podjetje Hojnik zmore povezati tehnološki napredek s pristno uporabniško izkušnjo, kar odraža tudi njihov slogan “Da bo delo veselo :)” Kombinacija inovativnosti, strokovnosti in dostopnosti je razlog, da se številni uporabniki znova in znova vračajo k njim – bodisi po zanesljiv stroj, nasvet ali zgolj občutek domačnosti, ki ga nudi vonj sveže pokošene trave s pomočjo vrtnega traktorja Hojnik.

 

The post Hojnik na sejmu AGRA: od vrhunskih strojev do osebnega nasveta appeared first on Lokalec.si.

Slovenija pred točo z le enim leta...
Dodano:

Letalski center Maribor, ki je izvajalec letalske obrambe pred točo v Sloveniji, je letos izvedel okoli 20 intervencij in s tem že skoraj izpolnil naročeno od države. “Bližamo se tistemu, kar nam pogodba dovoljuje. Z reagensi smo že čisto na koncu,” je za STA danes povedal vodja Darko Kralj.

Letalska obramba pred točo na robu zmogljivosti

Na razpis za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je tudi letos prijavil le Letalski center Maribor. To dejavnost opravlja že več kot 40 let, država pa mu je tudi letos za to namenila nekaj več kot 280.000 evrov.

To je po Kraljevih besedah veliko manj od dejanskih potreb. “Že leta dobesedno delamo minus, a vztrajamo, ker smo to obljubili državljankam in državljanom ter da piloti vzdržujejo kondicijo in znanje. Ker če zadevo opustimo, bo potem trajalo, da jo lahko znova vzpostavimo,” je povedal.

Obramba pred točo omejena na eno letalo za celotno severovzhodno Slovenijo

Kralj pojasnjuje, da so nevihte vedno bolj intenzivne in ponavadi pokrivajo veliko območje, v državi pa imamo le eno letalo za izvajanje obrambe pred točo. To pokriva vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske statistične regije ter koroško občino Podvelka. “Za tako veliko območje, kot ga pokrivamo, bi potrebovali vsaj tri letala,” je dejal Kralj. “Delamo vse, kar je v naši moči. Vsega ne moremo preprečiti, a če ne bi delali, bi bilo na branjenem območju vsaj 50 odstotkov več toče,” je prepričan.

Finančna sredstva ne pokrivajo dejanskih stroškov

Pogosto podaja primerjave z ureditvijo čez mejo v Avstriji. “Avstrijci imajo tu takoj čez mejo dva centra, s po štirimi letali in 300 urami letenja za vsako letalo. Mi imamo v pogodbi 36 ur, ki smo jih letos že skoraj izčrpali,” je ponazoril. Ker so že skoraj izčrpali s pogodbo dogovorjeno količino snovi za posipavanje, bodo zaprosili ministrstvo za dodatna sredstva. “Letos je bilo dosti dela. Akcije trajajo po dve uri, kajti imeli smo kup kompleksnih neviht, ki jih je treba obdelovati več časa,” je povedal Kralj. Meni, da bi morala država tej dejavnosti posvečati podobno pozornost kot zagotavljanju požarne varnosti. V Letalskem centru Maribor pa imajo že tri leta v hangarju dodatno letalo, za katero so jim bila obljubljena sredstva za usposobitev in homologacijo, da bi tako imeli vsaj dve letali. “A nam to letalo zdaj dela samo dodatne stroške,” je kritičen.

Omejen odpiralni čas Mariborskega letališča ovira intervencije

Težava ostaja odpiralni čas Letališča Edvarda Rusjana Maribor, s katerim zadnja leta upravlja državna družba DRI na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom za infrastrukturo. Po Kraljevih besedah se že dlje časa dogovarjajo, da bi bilo letališče tako kot nekoč odprto za Letalski center Maribor tudi po uradnem delovnem času, a ni posluha. Tako lahko uporabljajo mariborsko letališče le do 16.30 ob delovnih dneh in do 20. ure ob koncu tedna. “To je za nas velik problem. Do zdaj smo trikrat selili letalo na drugo letališče, ko je bila nevarnost, a ne vem, s katerimi sredstvi bomo to pokrivali,” je še povedal Kralj.

Dodal je, da je Slovenija vedno bolj na udaru toče tudi zaradi intenzivnejše letalske obrambe pred točo v Avstriji, zato je zadnji čas, da država tej dejavnosti posveti več pozornosti. Po njegovih besedah je zanimanje za izvajanje te dejavnosti tudi v drugih delih Slovenije, a v trenutnih razmerah to ni mogoče.

Vir: STA

The post Slovenija pred točo z le enim letalom – sredstva skoraj porabljena appeared first on Lokalec.si.

FOTO in VIDEO: V Vuzenici mladi pod...
Dodano:

Udeleženci podjetniškega programa PONI Koroška so v Vuzenici predstavili na dogodku “Ideje do uspeha” svoje poslovne ideje. Samo okroglo mizo pa je vodil uspešni podjetnik, soustanovitelj podjetja, ki je pred leti pravzaprav izšlo iz programa PONI.

Nekaj udeležencev predstavilo svoje podjetniške ideje

Na okrogli mizi v Vuzenici Od ideje do uspeha je sodelovalo nekaj udeležencev tretje skupine programa Poni Koroška. To so: Mojca Urlep – modna stilistka in ustanoviteljica poslovne ideje Lemur; Maryna Poberžnik – ustanoviteljica PartnerPRO, ki povezuje podjetja iz Slovenije in Ukrajine ter jim pomaga premagovati izzive na poti do mednarodnega uspeha; Miha Britovšek – izdelovalec unikatnih lesenih izdelkov in ustanovitelj poslovne ideje Skledarna; Sabina Smrečnik – spiritualna medinja in adoula in Valentina Rejavc – maserka, energijska terapevtka ter ustanoviteljica podjetja VRnitev k sebi.

Nekateri so pustili redno službo in se podali na svojo podjetniško pot

Valentina Rejavc,  udeleženka programa PONI Koroška, je že ustanovila podjetje VRnitev k sebi, se je odločila zapustiti službo in slediti svojim podjetniškim željam in ideji.

Pravi, da ji je štirimesečno sodelovanje v programu PONI Koroška dalo veliko.

Nekoč udeleženec izobraževanja, zdaj mentor drugim

Uspešen podjetnik, soustanovitelj podjetja, ki je prve korake naredilo prav v programu PONI, Primož Gams je vodil okroglo mizo in pogovor z mladimi podjetniki. Sam je soustanovitelj podjetja Dogs4motion, centra za veterinarsko rehabilitacijo in športno medicino psov, predan podjetnik, ki s svojim kreativnim razmišljanjem in neprestanim izobraževanjem orje ledino v panogi tako v lokalnem okolju, kot tudi globalno.

Projektni vodja programa pa je Boris Skudnik, ki skupaj s sodelavci in mentorji postavlja temelje za razvoj novih podjetniških idej in krepi podjetniško kulturo v regiji. Dejal je, da je v času, ko se zanemarja človeške vire, projekt PONI pomemben. Izvaja se sicer v vseh regijah, ne samo na Koroškem. Samo podjetništvo je nekaj, kar se v rednem šolskem programu, ne srečujemo, je dejal. Tudi zaradi tega, da podjetniki, ki imajo svoje ideje, pa ne vedo, ali so uresničljive, ne bodo na svoji poti osamljeni, jim pomaga ta program PONI, je izpostavil in naštel področja, v katerih delujejo udelećenci tretje skupine PONI Koroška.

Začetki podjetništva preko štirimesečnega programa PONI, nato se lahko še povezujejo

Program daje osnovno izobrazbo, kako se lotiti podjetniške poti, pri tem dobijo tudi samozavest in razvijejo poslovni načrt in podjetniško pot, na kateri jim lahko RRA Koroška še pomaga, pravi direktor RRA Koroška Uroš Rozman.

Vesel, da so mladi podjetniki predstavljali svoje ideje do uspeha prav v Vuzenici, je župan te občine Franjo Golob.

Nekateri od udeležencev tretje skupine PONI Koroška so že odprli svoja podjetja, za vse, ki so prišli na dogodek, pa je bila to priložnost za povezovanje.

 

The post FOTO in VIDEO: V Vuzenici mladi podjetniki s Koroške predstavili svoje ideje do uspeha appeared first on Lokalec.si.

Nemški naročnik namesto najema ML...
Dodano:

Stečajna upraviteljica Mariborske livarne Maribor (MLM) Katarina Benedik je vložila predlog za prodajo orodij in strojev nemškemu kupcu Vibracoustic, je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Ajpesa, v katerem sodišče o tem obvešča SDH kot ločitvenega upnika. To pa pomeni, da nemško podjetje ni več zainteresirano za najem prostorov.

Kot je razvidno iz dopisa mariborskega okrožnega sodišča, namerava sodišče del prodaje, kjer je vrednost orodij pod 15.000 evrov, odobriti neposrednemu kupcu Vibracoustic, del prodaje, kjer je vrednost orodja nad 15.000 evrov, pa opraviti z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene po ceni, ki jo je ponudilo omenjeno nemško podjetje.

Pogajanja o morebitnem najemu proizvodnje, s čimer bi delavci obdržali delo, padla v vodo

Potem ko je stečajna upraviteljica objavila prodajo orodij in strojev nemškemu kupcu, je po pisanju Dela postalo jasno, da so pogajanja o morebitnem najemu proizvodnje, s čimer bi delavci obdržali delo, padla v vodo. To pomeni, da bo s 1. januarjem vseh 174 z delovnimi knjižicami poslala na zavod za zaposlovanje, o čemer naj bi zaposlenim podrobnosti pojasnila v sredo.

Trenutno namreč okoli 170 delavcev še vedno dokončuje proizvodnjo za Vibracoustic, zaradi česar jim je Benedik pogodbe o zaposlitvi podaljšala še do konca decembra. Kot piše Večer, naj bi delali le še do 20. decembra, z dobrim delom pa naj bi si ob plačilu za ves mesec prislužili še dodatke.

Ker se nemški naročnik ni odločil za najem prostorov, je stečajna upraviteljica predlagala prodajo orodja, ki naj bi bila, kot je zapisala v dokumentu, objavljenem na Ajpesu, zelo specifična in prilagojena proizvodnemu programu kupca. Ker jih ta zaradi stečaja MLM potrebuje takoj, je oddal časovno omejeno ponudbo, ki je pri nekaterih orodjih nižja od ocenjene. “Glede na to, da orodja ni mogoče prodati drugim kupcem, ocenjujem, da je ponudba smiselna in v korist stečajne mase,” je še zapisala upraviteljica.

Bo pa zato najemnika januarja dobila kovačija, kjer bo proizvodnjo po poročanju časnika začelo podjetje za izdelavo izdelkov iz medenine Monisa Forging. Tam naj bi delo dobilo okoli 15 ljudi, ki že delajo v kovačiji, so Večeru potrdili v tej cerkniški družbi. Najemna pogodba je sklenjena za leto dni.
VIR: STA

The post Nemški naročnik namesto najema MLM kupuje njena orodja, 174 zaposlenih pa bodo poslali na zavod za zaposlovanje appeared first on Lokalec.si.

V Mikro+Polu dobre izkušnje s pros...
Dodano:

V mariborskem podjetju Mikro+Polo, ki dobavlja opremo za laboratorije, ponujajo zaposlenim poleg drugih ugodnosti tudi neomejeno število dni plačanega dopusta. Po desetih letih ugotavljajo, da zaposleni povprečno letno izkoristijo dva dneva več dopusta, kot bi jim sicer pripadalo po zakonu.

Generalni direktor Marko Podgornik Verdev je za STA pojasnil, da je razlika med mlajšimi in starejšimi sodelavci: “Mlajši porabijo tudi po deset dni več na leto, starejši pa tudi po deset dni manj.”

Zaposleni možnosti ne izkoriščajo v škodo podjetja

Ukrep ocenjuje kot uspešen, saj zaposleni te možnosti ne izkoriščajo v škodo podjetja. “Osebno sem mnenja, da so zaposleni ljudje odrasle osebe, ki jim je več kot jasno, da se denar zasluži z delom, in ne z dopustom. Tako moji sodelavci naš neomejen plačan dopust sprejemajo z vso odgovornostjo. Istočasno pa imamo pravilo, da dopust odobri sodelavec, ki te bo v času tvoje odsotnosti nadomeščal in z odobritvijo prevzema odgovornost za tvoje delo v času tvoje odsotnosti,” je povedal.

Pripadnost podjetju in občutek odgovornosti sta se s tem ukrepom po ocenah direktorja še povečala. Njihove izkušnje kažejo, da takšna svoboda in prožnost vodita k višji produktivnosti in boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. “Tudi sam sem imel deset let nazaj tri majhne otroke in bilo mi je več kot jasno, da imamo mlade družine premalo dopusta,” je razložil.

Naj bi bili edini s takšno ureditvijo dopusta

Po njegovem vedenju so edini v Sloveniji s takšno ureditvijo dopusta. Točne podatke je težko najti, v zaposlovalni agenciji Adecco pa se strinjajo, da v Sloveniji ni veliko delodajalcev, ki nudijo zaposlenim neomejeno število dni plačanega dopusta. “Ta praksa je bolj razširjena v nekaterih drugih državah. V Sloveniji se večina delodajalcev drži zakonsko določenega minimalnega števila dni dopusta, ki je za redno zaposlene najmanj 20 dni na leto,” so povedali za STA.

Tudi sicer na področju ureditve dela v podjetju Mikro+Polo odstopajo od večine slovenskih podjetij. Zaposleni imajo 37-urni delovnik in 45-minutni odmor. Na voljo so jim brezplačen zajtrk, sveže sadje, fitnes in ples, letni izlet in športni dnevi. S seboj v službo lahko pripeljejo otroke in živali. Z Društvom za zaščito živali Maribor so nedavno izdali brezplačen priročnik s pravili za uvajanje psov v delovno okolje.

Delo se mora prilagajati zasebnemu življenju

Podgornik Verdev verjame v takšne ukrepe, saj je prepričan, da se mora delo prilagajati zasebnemu življenju, in ne obratno. “Sicer življenje izgubi smisel,” meni.

Kot je dejal, različni ukrepi delujejo na različne posameznike. “Nekomu, ki ima majhne otroke, zelo veliko pomeni, da lahko dela tudi od doma, da imamo krajši delovnik in njegov otrok ni zadnji v vrtcu, ki čaka na svojega starša. Drugim veliko pomeni zdrav način življenja,” je ponazoril.

Vsak podjetnik naj po njegovih besedah razmišlja o tem, da posel delajo ljudje. “Kdor ne vlaga v ljudi, zame ni pravi podjetnik. Država pa naj pri sprejemanju neživljenjskih zakonov poišče dobre prakse, ki jih je v Sloveniji dovolj in zakone prilagaja tistim, ki celo presegajo ustaljene prakse,” meni.

Mikro+Polo je največji slovenski dobavitelj opreme za laboratorije, njihovo laboratorijsko pohištvo uporablja nekaj največjih farmacevtskih podjetij na svetu. Trenutno zaposluje 150 ljudi v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Avstriji in Nemčiji.
VIR: STA

FOTO in VIDEO: Na RRA Podravje – ...
Dodano:

Na Regionalno razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) so predstavili poslovne ideje prve skupine projekta PONI Podravje. Devet udeležencev je namreč zaključilo sodelovanje v tem projektu, v katerem so s pomočjo mentorjev in zunanjih strokovnjakov štiri mesece razvijali svoje poslovne ideje.

Tri udeleženke so že v času programa ustanovile svoje podjetje in se podale na samostojno podjetniško pot, kar je tudi cilj programa. Ostali jim bodo sledili vsak ob svojem času, saj se ideje med seboj razlikujejo po vsebini, zahtevnosti in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za uspešen zagon.

Udeleženci so predstavili svoje grafične in video izdelke, uporabne in umetniške izdelke iz keramike, prav tako tudi storitve bodoče psihoterapevtke, svetovalke za organizacijo ter vodje spletnega kineziološkega studia.

Med njimi je Gordana Golubič, ki ima poslovno idejo Lunaclay, izdelovanje keramičnih izdelkov in mnogo več.

Rebeka Marič s poslovno idejo Karierna mama pa se posveča vsem mamam, ki skrbijo tako za otroke, dom kot tudi razvijajo ali si želijo razvijati kariero.

Humanitarni Soroptimist klub Maribor, ki je prepoznal potencial programa PONI Podravje in njegovih udeležencev, pa je dvema udeleženkama predal tudi denarni nagradi za spodbuden začetek poslovanja. Podpora kluba jima pomagala pri zagonu in razvoju njunih poslovnih idej.

Ena od prejemnic nagrade je Neja Hrastar s poslovno idejo Tigris Kinesiology. Sama bo podjetje odprla konec avgusta ali v začetku septembra, štiri mesece pa je zdaj izdelovala poslovni načrt in vse drugo potrebno za odprtje in razvoj svoje ideje.

Nagrado je dobila tudi Ivana Plohl s poslovno idejo Vizualne komunikacije, grafičnega oblikovanja in leteringa. Sama je med sodelovanjem v projektu imela najprej popoldanski s.p., nato pa je odprla junija še redni s.p., ima tudi že nekaj strank.

Prav vse udeležence in udeleženke pa je pohvalila ena od njihovih mentoric Dijana Bestijanić, ki je hkrati povedala, pri čem so imeli na projektu PONI Podravje v tej skupini poudarek, hkrati pa tudi, da že tečejo priprave  na program nove skupine tega projekta. Izbrali so že kandidate in kandidatke, ki bodo septembra vstopili v program PONI Podravje. Sedanji udeleženci in udeleženke so bili štiri mesece zaposleni, osem ur na dan pa so imeli različne delavnice in delo.

Še nekaj utrinkov s predstavitve poslovnih idej:

FOTO: V Selnici županja pripravila...
Dodano:

V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi je županja Vlasta Krmelj imela sinoči ponovoletno srečanje, ki je bilo tokrat pripravljeno v sodelovanju z Društvom Afričanov Maribor.

Tokratno ponovoletno srečanje je bilo tretje. Prvi tovrstni večer pred leti je bil argentinski, lani so imeli španskega, letos pa afriškega. Gostje srečanja so bili člani Društva Afričanov Maribor, predstavniki afriških podjetij in poslovnih klubov iz nekaj afriških držav: Kameruna, Nigerije in Slonokoščene obale.

Prisotna sta bila tudi predstavnika veleposlaništva Burkina Faso, župani in podžupani nekaj občin, prav tako so bili povabljeni tudi predstavniki gospodarstva in javnih zavodov. Prišli so tudi nekateri predstavniki državnega zbora in državnega sveta.

Županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj na ponovoletnem srečanju
Županja je pozdravila tudi predstavnika veleposlaništva
Obiskovalci so uživali ob nastopu afriških glasbenikov

Županja Vlasta Krmelj je ob tem poudarila, da se gospodarsko sodelovanje Afrike in Evropske unije dviguje, podobno se dviguje tudi sodelovanje Slovenije z marsikatero afriško državo. Tako je Krmeljeva izpostavila, da je Afrika celina številnih priložnosti in prav to so na sinočnjem družabnem večeru tudi želeli pokazati.

Slikar na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Nastopajoči iz Društva Afričanov Maribor na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor je poskrbelo tako za glasbene nastope kot tudi za tradicionalno hrano in pijačo, ki so jo ponudili zbranim.

Afriška hrana na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Afriška hrana
Afriška hrana

Že pred samim srečanjem in tudi med njim pa so lahko prisotni izkoristili priložnost mreženja in sodelovanja ter si drug drugemu zaželeli srečno novo leto. Nazdravili so tudi uspehom, sodelovanju in priložnosti za nova poznanstva in sodelovanje.

Prisotni so tako lahko poklepetali tudi s člani in članicami Društva Afričanov Maribor, ki so povedali tudi, kako in kdaj so sami prišli iz Afrike v Slovenijo in zakaj so tu ostali.

Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor pa je poskrbelo tudi za razstavo več izdelkov, predmetov in slik, ki so si jih lahko obiskovalci ogledali na razstavnem prostoru ponovoletnega srečanja v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.

FOTO in VIDEO: Ivo Boscarol razkri...
Dodano:

Ivo Boscarol, ki je nedavno kupil trgovsko središče Mercator Center Tabor II v Mariboru, je danes predstavil svoje načrte tako v posodabljanje tega centra kot tudi ureditev Trgovskega centra City v središču Maribora. Obenem pa je nakazal tudi, da sežejo njegove želje in načrti tudi na področje mariborskega turizma.

Ivo Boscarol je v predstavitvi dejal, da ima zdaj v Mariboru dve investiciji, prva je Mercator center Tabor II, katerega solastnik je že – poleg investicije zanj se bodo lotili še drugega dela in posodobitev, nadgradnje. Druga pa je Trgovski center City, kjer bodo dali v najem pisarniške prostore. Ob tem je dejal, da močno verjame v mariborsko gospodarstvo in da upa, da se bo zbudilo in dvignilo nazaj na stopnjo, v kateri je nekoč že bilo, v svoje zlate čase.

Ivo Boscarol in Jerneja Kastelic

Verjame tudi, da je odločitev za nakup Mercator centra Tabor II bila prava, saj so pred tem naredili več anket in analiz.  Center namreč stoji sredi gosto naseljenega območja. Še vedno je center dokaj nov, kar je tudi pozitivna lastnost. Glede na analize ankete, ki so jo pred tem naredili med ljudmi, pa so ugotovili, da so obiskovalci centra pogrešali več dogajanja v samem centru. In prav to zdaj s prazničnim programom ponujajo vsem.  Ponudili bodo več dogodkov, Božiček bo prišel s kočijo, brezplačno bodo tudi zavijali darila, ki bodo kupljena v tem centru ter poskrbeli za več zanimivosti. Tudi Srednja šola za trženje in dizajn Maribor bo sodelovala.

Investicija v ta center se mu “splača”

Kar se tiče samega nakupa tega centra in nadaljnjega investiranja v obnovo, posodabljanje in nadgradnjo, pa je poudaril, da se mu splača. Še enkrat je izpostavil, da si center zasluži, da živi. Ob tem je povedal, da bodo še sanirali sanitarije, delajo tudi v garaži, namestili bodo polnilnice, na katerih bodo lahko tudi okoliški prebivalci polnili svoja električna vozila, ne samo obiskovalci centra. Spremenili bodo tudi fasado.

Investicije v TC City, Start-up podjetja in turizem

Ob tem pa to ni edina Boscarolova investicija v Mariboru. Tako je dejal, da so nekaj pisarn v TC City že oddali, pri tem se pogovarjajo tudi z nekaj Start-up podjetji, da bodo vlagali kapital vanje in sodelovali tako, da se bodo lahko hitreje širila. Namignil pa je še, da si želijo investirati tudi v turizem in gostinstvo. Meni namreč, da je ta zeleni del Slovenije velik potencial tako v vročih poletjih kot tudi v vse bolj zelenih zimah. Zato je poudaril, da bosta Maribor in njegova okolica zagotovo še v njihovem interesu.

V taborskem Mercatorju vse več dogajanja in prireditev

V trgovskem centru Mercator Tabor II so sedanje stanje tega centra in hkrati vizije za naprej predstavili lastnik Ivo Boscarol ter predstavnika družbe Mercator d.d. Urban Plestenjak, direktor sektorja velikih formatov Mercatorja, in Jerneja Kastelic, direktorica sektorja upravljanje z najemniki. Decembrsko dogajanje pa je povzel Uroš Meža, idejni vodja in izvajalec tokratnega decembrskega dogajanja v Mercator Tabor II, sam sicer prihaja iz podjetja Brit. Sodelovala je tudi Tanja Lakoše, ravnateljica Srednje šole za trženje in dizajn, ki je predstavila nekaj njihovih načrtov, sodelovanje šole z Ivom Boscarolom in sodelovanje v decembrskem programu tega centra.

Urban Plestenjak
Tanja Lakoše

Tako so skupaj predstavili aktivnosti družbe Boscarol v Mariboru. Predstavili so novosti in izboljšave, ki so se že in se še bodo zgodile v trgovskem centru Mercator Tabor II ter druge projekte in načrte. Prav tako tudi ponudbo družbe Mercator in zavzemanje za celovito delovanje centra. Poudarili so predvsem osredotočenost na kupce ter uspešno sodelovanje s podjetjem Boscarol. Pa tudi tesno sedanje sodelovanje družbe Boscarol s Srednjo šolo za trženje in dizajn Maribor ter nove skupne iniciative in aktivnosti.

Pevski zbor Srednje šole za trženje in dizajn Maribor

In ker se je začel najbolj praznični mesec so spregovorili tudi o programu Praznični december, ki ga zanje v tem centru pripravljata podjetje Boscarol in Brit. Za prijetno vzdušje so poskrbeli dijaki Srednje šole za trženje in dizajn Maribor ter glasbenik Dejan Dogaja.

Dejan Dogaja

Sam Mercator Center Tabor II v Mariboru se tako vse bolj razvija, v maloprodajnem delu prav tako, postregli so že milijontega kupca v hipermarketu. V prihodnosti  ga bodo še posodobili z raznimi oddelki. Tako je danes Urban Plestenjak omenil tudi oddelek za suši, že zdaj pa pravijo, da se lahko v njihovem centru dobi vse.

Celoten program Prazničnega decembra v Mercator centru Tabor II je dostopen na spletni strani Boscarola TUKAJ.

FOTO in VIDEO: V Vuzenici postavili...
Dodano:

Danes so v Vuzenici postavili ne samo prvo formo vivo, ampak z njo pokazali, kako odlično je vključiti v sodelovanje in delo osebe iz ranljivejših skupin v družbo in delo. Projekt forma vive je med drugim dobil tudi posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv 2023.

Množica ljudi se je danes zbrala v parku ob Kulturno-upravnem centru Vuzenica, kjer so postavili prvo formo vivo.

Nastala je v skupnem projektu socialnih projektov krožnega gospodarstva. Idejni oče projekta je Jure Naglič, direktor podjetja Ekstera. Pri izdelavi forme vive pa so sodelovali varovanci CUDV Črna in koroška podjetja.

Jure Naglič

Uporabniki so v posebnem delovnem procesu ustvarili obeležje, ki je več kot spomin ali spomenik, ampak opomnik in simbol livarske tradicije v Vuzenici in na Koroškem. Gre za obnovljeno livarsko kokilo oziroma kalup.

Jure Naglič, nekdanji Vuzeničan in direktor podjetja Ekstera, je vesel, da je družba podprla njegovo idejo. Ob tem je še dejal, da je forma viva tokrat nekaj, kar daje pobudo tako za odgovore kot tudi za vprašanja po lastni vesti.

Ta projekt je predvsem uporabnikov CUDV Črna prinesel veliko prelomnico, veliko dobrega. Pomembna ni samo vključitev v družbo, ampak da so enakopravni del družbe, kar je s tem, da so izdelali formo vivo prav uporabniki CUDV Črna, to tudi pokazali, da zmorejo, je poudarila Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna, in dodala, da se mora drugačnost upošteva in sprejme. Sami se tako trudijo dati svojim varovancem predvsem podporo in jim pokazati, da imajo pravico soodločanja, bivanja tam, kjer si želijo in s kom si želijo. Pa tudi zaposlitve v družbi ne na obrobju, ampak v skupnosti.

Uporabniki CUDV Črna so formo vivo ustvarili, takoj pa so se priključili tudi v podjetju Nieros Metal, je povzela direktorica tega podjetja Denise Kramljak.

Župan Vuzenice Franjo Golob je zadovoljen, da so s formo vivo povezali lokalno skupnost, gospodarstvo in socialo ter tako postali temelj še za nadaljnje delo na tem področju, ne samo v Vuzenici, ampak tudi širše.

Na samem odprtju forma vive so sicer prišli tako uporabniki, varovanci CUDV Črna, ki so zaplesali ob KUC Vuzenica, kot tudi otroci, ki so zaplesali v parku, ter množica ljudi, ki je podprla projekt in si ogledala prvo formo vivo v Vuzenici.

Nov interesent za nakup MLM, tudi t...
Dodano:

SDH je prejel nov interes za nakup MLM, so danes potrdili v holdingu. Kot so dodali, bodo izražen interes skrbno proučili in presodili, ali so izpolnjeni pogoji za morebitno izvedbo prodaje. Kdo se zanima za nakup MLM, ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za kitajskega investitorja, ki pa naj bi želel državno pomoč.

V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so potrdili, da se je pojavil pisni interes za morebitno strateško povezavo, podrobnosti pa niso navedli. Pojasnili so zgolj, da vsak izražen interes za nakup Mariborske livarne Maribor (MLM) skrbno proučijo in na podlagi dialoga s ponudniki presodijo, ali so izpolnjeni pogoji za morebitno izvedbo prodaje, torej, da ne vsebuje elementov državne pomoči, saj pravila EU onemogočajo nadaljnjo finančno podporo družbi MLM.

Po neuradnih informacijah STA pa si interesent za MLM, šlo naj bi za kitajskega investitorja, želi prav to. Podjetje naj bi namreč želel kupiti za en evro ob pogoju odpisa vseh terjatev SDH. Interesent naj bi tako želel isto kot zadnja dva interesenta, med katerimi je bil nemški Muatres. Ta je pred dnevi odstopil od namere za prevzem. Zadnji poskus prodaje je tako padel v vodo, podjetju pa grozi stečaj.

Gospodarski minister Matjaž Han je prejšnji teden po obisku podjetja sicer poudaril, da MLM, ki je prek SDH v 100-odstotni državni lasti, potrebuje strateškega partnerja in da SDH zanj ostaja odprt. Da so odprti za pogovore o strateškem partnerstvu, so danes potrdili tudi v SDH, pri tem pa znova opozorili, da evropski pravni okvir onemogoča dodelitev nove državne pomoči za prestrukturiranje družbi v težavah pred obdobjem desetih let od zadnje dodelitve oz. zaključenega programa prestrukturiranja.

Podjetje že dvakrat dobili državno pomoč

Vlada je mariborskemu podjetju že dvakrat dodelila državno pomoč, leta 2015 na podlagi takrat veljavnega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah 5,1 milijona evrov, nato pa v letih 2019 in 2020, ko je ob izbruhu pandemije podjetju odobrila moratorij na plačilo obveznosti.

Mariborsko podjetje je od leta 2009 neposredno od države prejelo že več kot 13,3 milijona evrov različnih pomoči, tako za naložbe v razvoj in industrijske raziskave, ustvarjanje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest kot za reševanje finančnih problemov in prestrukturiranje.

Medtem se je v ponedeljek iztekel mandat predsednika uprave MLM Davorja Šenije, ki pa je po pisanju današnjega Večera podpisal novo pogodbo s petletnim mandatom in o tem z izjavo obvestil tudi zaposlene.

Danes naj bi, še piše Večer, Sindikati Podravja, ki jim predseduje Milan Mesarič, predsedniku vlade, predsednici DZ in gospodarskemu ministrstvu poslali zahtevo za rešitev njihovega težkega položaja. Na odgovor nanj naj bi bili pripravljeni čakati pet dni. Če odgovora ne bodo prejeli ali bodo z njim nezadovoljni, razmišljajo tudi o protestu v Ljubljani.

Z ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti so v minulih dneh za STA pojasnili, da bodo po najboljših močeh sodelovali v prizadevanjih, da zaposleni v MLM ne ostanejo brez dela. “Če pride do tega, da bi vsi ali del zaposlenih ostali brez zaposlitve, pa bomo vse svoje napore usmerili v iskanje novih zaposlitev,” so navedli.

Tudi na ministrstvu za delo so sicer spomnili, da je pri MLM bistveno vprašanje dodatna državna pomoč v podjetju. “Ne gre za to, da država tega ne bi zmogla, temveč da to ne bi bilo dovoljeno, saj nadaljnja državna pomoč zaradi predpisov, ki veljajo v EU, ni dovoljena,” so ponovili stališče gospodarskega ministrstva in SDH.

Kot so še dodali, sta ministrstvi za gospodarstvo in za delo preučili možnosti delavskega odkupa, a v danem primeru ta ne bi bil primerna rešitev. Model lastništva ali solastništva zaposlenih namreč predvideva prevzem zdravih podjetij, torej podjetij, ki nimajo dolgoročnih likvidnostnih težav in poslujejo z dobičkom. “Za delavski odkup podjetja v težavah sta potrebni tudi tehnična in predvsem finančna pomoč države, pri čemer pa so trenutne možnosti v Sloveniji omejene,” so še pojasnili.
VIR: STA

Net metering se zaključuje – pri...
Dodano:

Obračun električne energije po sistemu net meteringa se počasi zaključuje. V kolikor razmišljate o postavitvi sončne elektrarne je zdaj še zadnji čas, da glede na trenutno veljavno zakonodajo še ujamete obračunavanje po starem sistemu.

V zadnjem obdobju se regulativno okolje na področju obnovljive energije spreminja. Veliko držav prehaja na nove modele tarifnega usmerjanja, ki nadomeščajo tradicionalni net metering. Čeprav so še vedno na voljo spodbude za postavitev sončne elektrarne, se bodo pogoji in ugodnosti lahko v prihodnosti spremenili. Zato je smiselno, da net metering izkoristite dokler je še na voljo. Pristop k net meteringu vam omogoča, da postanete manj odvisni od tradicionalnih virov energije in nihanj cen na trgu. S proizvodnjo lastne sončne energije in shranjevanjem presežka vam net metering zagotavlja stabilnost in bolj predvidljive stroške za električno energijo.

Ne zamudite priložnosti

Vsi novi kupci, ki boste sklenili Pogodbo o izgradnji sončne elektrarne za individualno samooskrbo do konca leta 2023, prejmete brezplačno čiščenje sončnih panelov. Akcija traja od 1. 9. 2023 do 31. 12. 2023 oziroma do preklica.

Obiščite našo spletno stran in oddajte povpraševanje še danes.

Zakaj se net metering zaključuje?

Nižje cene sončnih sistemov in napredek tehnologije shranjevanja energije sta povzročila, da gospodinjstva postajajo manj odvisna od omrežja. To pomeni, da prodaja nazaj v omrežje ni več tako donosna kot prej.

Če želite izkoristiti največje finančne koristi net meteringa, je zdaj še vedno čas, da pristopite, saj se bodo lahko pogoji v prihodnosti spremenili. Pomembno je, da najkasneje do 31. decembra 2023 oddate vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne, 31. decembra 2024 pa je skrajni rok za postavitev in priključitev sončne elektrarne na omrežje.

Z izkoriščanjem sončne energije zmanjšujete svoj ogljični odtis in postanete aktivni soustvarjalec bolj trajnostne prihodnosti. Namestitev sončne elektrarne vam lahko prav tako poveča vrednost vaše nepremičnine. Potencialni kupci vse bolj cenijo trajnostne in energetsko učinkovite domove. Z net meteringom boste imeli dodatno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na privlačnost vaše nepremičnine na trgu.

PR

Nova KBM prejela priznanje odlično...
Dodano:

Nova KBM, ki je od februarja letos del Skupine OTP, je v letu 2023 prejela priznanje odličnosti »Euromoney Award for Excellence« kot najboljša slovenska banka.

Nagrade Euromoney na podlagi ocen priznanih področnih novinarjev že več kot 20 let podeljuje istoimenska britanska finančna revija. V finančnem svetu slovijo kot ugledna in neodvisna priznanja, ki temeljijo na mnogih objektivnih kriterijih – poleg poslovnih rezultatov upoštevajo še druge pomembne dejavnike, kot so inovacije, raziskave in nove storitve.

Obenem si prizadevajo sistematično upravljati okoljske in družbene vidike

Nova KBM že več let posluje dobičkonosno, s čimer zagotavlja osnovo za dolgoročno vzdržnost in odpornost ter nadaljnje investicije v razvoj in družbeno odgovorno delovanje. Uresničujejo tudi celovito strategijo ESG, ki se osredotoča na večjo vzdržnost za okrepitev konkurenčnosti in privlačnosti. Obenem si prizadevajo sistematično upravljati okoljske in družbene vidike ter skrbeti za visoke standarde korporativnega upravljanja, s čimer postavljamo najboljše zglede.

John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je ob tem povedal: »Nova KBM je v letu 2022 utrdila položaj najdostopnejše banke v državi, ki zagotavlja vrhunske in celovite finančne storitve. Večino teh lahko stranke opravljajo kjer koli in kadar koli, prek spleta oz. mobilne naprave. Digitalizacija kot prednostno razvojno področje je strateška usmeritev banke. Ponosni smo, da sta bili naša spletna in mobilna banka že tretje leto zapored imenovani za najboljši v Sloveniji. Nova KBM je ena najbolj inovativnih bank na slovenskem trgu in zdaj tudi pomembna članica Skupine OTP. Tudi najnovejša, tokrat mednarodna nagrada, potrjuje, da uspešno uresničujemo ambiciozno vizijo biti najboljša banka, kar prepoznavajo tudi v mednarodnih strokovnih krogih. Nagrado s ponosom delim s sodelavci in se jim zahvaljujem za njihov prispevek k uspehu. Kot članica Skupine OTP se Nova KBM še naprej osredotoča na stranke in na uresničevanje strateških prednostnih nalog.«

Nagrado Euromoney je dobila tudi madžarska banka OTP Bank, lastnica Nove KBM – uvrščena je bila med najboljše digitalne banke v Srednji in Vzhodni Evropi, že šestič pa je dobila tudi nagrado za najboljšo banko na Madžarskem.

O nagradi Euromoney

Euromoney nagrade za odličnost 2023 podeljuje žirija po večmesečnem procesu raziskovanja in intervjujev. Strokovni odbor za ocenjevanje je ocenjeval finančne kazalnike, velikost, dobičkonosnost in rast, relativno boljšo uspešnost v primerjavi s podobnimi bankami ter sposobnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram na trgu in/ali potrebam strank. Poleg finančne uspešnosti je žirija ocenjevala strategijo digitalnega bančništva, postopke za zagotavljanje kibernetske varnosti in družbeno odgovornost.

Henkel Maribor s pomočjo evropskih...
Dodano:

Henkel Maribor je ob podpori gospodarskega ministrstva začel projekt Digital Henkel, katerega cilj je digitalna transformacija podjetja. Projekt je del slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Njegova skupna vrednost znaša 4,5 milijona evrov, EU pa ga bo sofinancirala z 2,1 milijona evrov, so sporočili iz podjetja.

“V Henklu se zavedamo, da je digitalizacija ključna za prihodnost naše družbe, zato je kot odločilni element vpeta tudi v naš strateški okvir za namensko rast,” je dejal direktor družbe Henkel Maribor Gregor Majcen.

Projekt bo prispeval k optimizaciji procesov

Z uporabo digitalne tehnologije in strokovnim znanjem želijo po direktorjevih besedah pospešiti preobrazbo v industrijo 4.0., optimizirati poslovanje ter razviti nove, inovativne, tehnološko usmerjene poslovne modele, obenem pa ustvarjati trajno dodano vrednost za stranke in potrošnike, pa tudi zaposlene.

Projekt bo neposredno prispeval k optimizaciji procesov, dvigu digitalnih kompetenc, znižanju stroškov, zmanjšanju porabe energije in znižanju ogljičnega odtisa, so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju.

Poleg njih v projektu sodelujejo še Messer Slovenija, Lineal, Nomnio, Inova Fusion, Sfera IT, Spark Inovacije in Komunikacije prihodnosti. Digitalne rešitve, ki bodo vpeljane v okviru projekta, je vodstvo Henkla Maribor s konzorcijskimi partnerji prejšnji teden predstavilo predstavnikom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
VIR: STA

FOTO in VIDEO: Na večdnevnem Festi...
Dodano:

Na današnjem dnevu frizerjev Festivala oblikovanja Maribor so na Štuku pripravili tekmovanje s predstavitvijo pričesk, tekmovalcev, natečaj za pričesko s podelitvijo nagrad.

Prav tako tudi predstavitev četrtih letnikov s poslikavo obraza, dekolteja in pričeskami.

Projekt “Star is born”

Projekt “Star is born” je projekt, ki je nastal v sodelovanju z dijaki, ki so prišli v Maribor preko izmenjave Erasmus. Predstavila nam ga je Lucija Ritonja, dijakinja Srednje šole za oblikovanje Maribor. Celoten festival je prazaprav rezultat celoletnega dela dijakov in zaposlenih te šole. Tema projekta “Star is born” je QR-koda, pri tem pa niso pokazali samo posebnih frizur, ampak poskrbeli za celotno podobo modelov, od frizure, make-upa do oblačil in oprave.

Festival oblikovanja Maribor (FOMB) je delo dijakov in zaposlenih Srednje šole za oblikovanje Maribor.

Poskrbeli pa so tudi za pogovore s strokovnjaki. Tako so govorili z Matejo Skočir, ki je make up artistka in vizažistka z več kot 17-letnimi izkušnjami na področju ličenja, v svetovanju iz dekorativne kozmetike in nege obraza. Sledita pa še pogovora z Danijelo Cehtl in Smiljanom Škarico. Danijela Cehtl je inštruktorica koloristka blagovne znamke Glynt, 22 let je že frizerka, ki v zadnjem času pripravlja za blagovno znamko Glynt seminarje. Smiljan Škarica je predsednik Sekcije frizerjev pri OZS, distributer Glynt Slovenija in kreativni vodja Frizerstva Škarica.

Festival oblikovanja Maribor je plod sodelovanja dijakov in zaposlenih

Festival oblikovanja Maribor je Srednja šola za oblikovanje Maribor pripravila že osmič, je povedala ravnateljica te šole Nadja Jager Popović. Festival je delo dijakov, njihovih mentorjev in učiteljev. Dijaki se na to pripravljajo vse leto. “Ta festival je dejansko nastal na podlagi tega, da se spromovirajo tako dijaki, mladi, kajti oni vstopajo na tržišče, na trg dela. Da se prepozna njihovo delo,” je poudarila Jager Popovićeva in dodala, da je pomembno, da tudi partnerji prepoznajo njihova dela. Druga pomembna točka tega festivala pa je, da se mladi preskusijo, da se spoznajo s trgom dela, s strankami, da se mrežijo, je še dejala. Ob tem pa na terenskem delu prihaja še do praktičnih preizkušenj.

Na Festivalu oblikovanja Maribor pa sodelujejo tudi dijaki, ki so prišli sem preko izmenjave Erasmus. Na sam festival je prišlo tudi več projektnih partnerjev in drugih, tudi iz tujine, ki spremljajo razvoj oblikovanja. Ravnateljica je dejala, da želijo tudi njim, torej navzven pokazati njim in jih tudi vključiti: “Ravno današnji dan frizerjev je en takšen primer dobrega sodelovanja, kjer razne skupine iz Litve, Latvije, Češke, ki so danes tukaj, in pa seveda Slovenije, pripravljajo eno tako mini tekmovanje, timsko delo, mešane ekipe, v glavnem to, kar si Evropa pravzaprav želi.”

Več informacij kmalu v oddaji Občinski informator na BK TV.

Oddaja Na glas: Kako do zaposlitve...
Dodano:

V tokratni oddaji Na glas smo se posvetili pregledu stanja na trgu dela v Mariboru in Podravju ter preverili, katere profile poklicev delodajalci najbolj iščejo. Pa tudi, kakšne ukrepe zaposlovanja ima Zavod za zaposlovanje ter kako spodbuja in pomaga delodajalcem in tistim, ki želijo stopiti na samostojno poslovno pot, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor.

Naši gostje so bili Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje, Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, in Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor.

Oddajo Na glas si lahko v celoti ogledate tukaj:

(R)evolucija gostinstva: Ne samo z ...
Dodano:

Danes se na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem odvija prva konferenca gastronomije in turizma, na kateri iščejo odgovore, kaj prinaša revolucija oziroma evolucija gostinstva.

(R)evolucija v gastronomiji in turizmu namreč v sedanjem času odpira vrsto vprašanj in išče odgovore na področju rokovanja z gosti, kaj bo jutri na krožniku, kakšna je postrežba pijače, s poudarkom postrežbe vode in lokalnih vin, ustvarjanje privlačnih lokalnih jedilnikov, prehranski odpadki in kako ohraniti kadre ter pritegniti sveže ideje, ljudi in sodelovati. Torej ne samo, kakšni so gostinski delavci do svojih gostov, ki iščejo inovativnost, ustvarjalnost, domačnost, izvirnost, ampak tudi reševanje težav, ki jih imajo gostinci, izzivi, kako ohraniti kadre, kako jih na novo pridobiti in poskrbeti za kakovost storitev.

Na sami konferenci je moderator Miha Bratec, višji predavatelj predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem. Njegovi gostje so Matevž Frangež, državni sekretar pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport za področje turizma, Manca Grbič, Gostilna Vernik iz Ruš, Aleš Budja, gostišče Pri Karlu iz Maribora, Emil Juvan, izredni profesor na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Gašper Puhan, Galerija okusov, Janja Viher, predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Maribor, ter Borut Cvetkovič iz Radgonskih goric.

Z Michellinom se je ustvarilo zvezde, poskrbeti je treba tudi za domačnost, tradicijo

Višji predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Miha Bratec nam je izpostavil, da se lahko privabi gostje z inovativnostjo, ustvarjalnostjo, kakovostjo. Vsaka regija v Sloveniji je zelo specifična, še posebej v gastronomiji. Tako se na Štajerskem čuti vpliv avstro-ogrske, na Primorskem pa italijanski vpliv.  In prav vsa ta bogatost, pestrost delata Slovenijo še bolj zanimivo. Meni, da se lahko vsi drug od drugega marsikaj naučijo, predvsem pa, da se je treba potruditi in preseči regionalne borbe. Izpostavil je, da je treba dvigniti kakovost na ravni celotne Slovenije. Tudi to, da se je z Michellinom ustvarilo vrhunske zvezde, “zdaj pa je treba, da vsi skupaj zavihamo rokave in urediti to, kar je pod tem. Se pravi: dobro, pristno, trajnostno, lokalno kulinariko. Ker to je tisto, kar bo gost, ki pride zaradi michelinke, hotel jesti drugi, tretji in četrti večer. Nekih sedemhodnih degustacijskih menijev s cenami od sto do dvesto evrov pač človek ne je vsak dan, tudi tisti, ki ima neomejeno količino denarja”. Ob tem je izpostavil: “Mi moramo nahraniti gosta dobro in tako, da mu predajamo svojo tradicijo in svojo kulturno izročilo naprej in hkrati tudi brbončice zadovoljimo.” 

Prestolnica kulinarike sredi konkurenčne regije

Maribor je prestolnica kulinarike, je spomnila Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. A zavedati se je treba, da je Maribor v zelo konkurenčni regiji. Ne samo znotraj Štajerske, ampak v bližini Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Vse te države imajo zelo inovativno gostoljubnost in zato je toliko bolj pomembno biti inovativen. A čuti se kriza kadrov, ki jo iz dneva v dan močno čutimo, pravi Polakova.  In kje vidi sama inovativnost in krepitev samozavesti slovenskih gostincev, da ne bodo mislili, tako kot včasih gostje mislijo, da je čez mejo boljše? “Meni se zdi predvsem pomembno, da postanemo ponosni na svoje kulinarične atribute, da se zavedamo dejstva, da je danes za doživetje predvsem pomembna filozofija “Manj je več”. Tudi tako, da vemo, da smo del avstro-ogrske kulinarične ponudbe, a da imamo tudi balkanski del, ki je po njenih besedah ravno prav eksotičen, da nas dela drugačne.

Butičnost, domačnost in domača hrana

Aleš Budja iz gostišča Pri Karlu v Mariboru vidi inovativnost in domačnost, pristnost kot velik potencial. Jedi, ki sta jih prej delala dedek in babica, so bile domače jedi v gostišču Budja, ki se je pred časom preimenovalo v gostišče Pri Karlu. In prav te jedi zdaj na nek moderen način tu spet ponujajo. In zato poudarja inovativnost, ki se odraža z butičnostjo, domačnostjo z domačo zgodbo in domačo hrano.

Povezovanje vseh akterjev v skupno zgodbo

Na Sekciji za gostinstvo in turizem pri mariborski obrtno-podjetniški zbornici želijo povezati vse akterje, pravi Janja Viher, predsednica te sekcije, “zaradi tega, ker imamo znanje, izkušnje, imamo odlične ponudnike. Včasih pa se nam zdi, da se nekje izgubimo na tej poti. Ponudniki iščejo tisto, kar je, nekaj unikatnega v naši regiji.” Na konferenci tako govorijo o  izzivih s kadri, davčno zakonodajo v gostinstvu, investicije,  kam naprej, kateri so integralni turistični produkti,  slediti strategiji destinacije, poslovnim načrtom itd.

Poklic, v katerem se da z dobro voljo in strokovnostjo marsikaj narediti

Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica na VSŠGT Maribor in urednica knjige “Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času korona krize, pa nam je izpostavila, da se vse začne pri gostoljubnosti, srčnosti in pozitivnem odnosu do gosta. “Z dobro voljo in strokovnostjo se da marsikaj narediti,” je poudarila in dodala, da je pomembno, da bodočim dijakom in študentom približajo gostinske, turistične poklice.

Danes na BK TV: V oddaji Report o b...
Dodano:

Danes, v torek, 4. 4., ob 18. uri bomo v oddaji Report na BK TV govorili o novem albumu benda Yu generacija, o velikonočnem koncertu Kungoške pleh muzike in karierni tržnici.

Kaj vse se bo dogajalo na Karierni tržnici, ki bo aprila v Mariboru ponudila priložnost mladim za iskanje prve zaposlitve, kako se napiše življenjepis, predstavi v petih minutah ter pogovore z znanimi Slovenci, bo govorila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje. Rudi Matjašič bo napovedal tradicionalni velikonočni koncert Kungoška Pleh Muzika, Janez Kranjski pa bo predstavil album skupine Yu Generacija in povedal, kje bodo imeli nastope.

Madžari z dokončno zeleno lučjo ...
Dodano:

Madžarska bančna skupina OTP je po več kot letu in pol vendarle prejela soglasje Agencije za varstvo konkurence (AVK) za prevzem Nove KBM, so sporočili iz OTP. Pogodba za nakup druge največje slovenske banke je bila podpisana konec maja 2021, OTP pa je vmes že prejela soglasje v okviru skupnega nadzora bank v evrskem območju.

Nova KBM, ki je bila do zdaj prek luksemburške družbe Biser Bidco v 80-odstotni lasti ameriškega sklada Apollo in 20-odstotni lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), bo tako vendarle dobila novega lastnika. Kupnina tudi tokrat ni bila razkrita, je pa po pisanju medijev znašala okoli milijardo evrov.

Zaključek transakcije bo po navedbah OTP predvidoma sledil v naslednjih dneh, takoj zatem pa se bo začel proces združitve SKB, ki jo je OTP kupila leta 2019, in Nove KBM v okviru skupine OTP, s čimer bo po navedbah prevzemnika nastala največja banka v Sloveniji po posojilih in denarnih vlogah.

Želijo si stabilnega in dobičkonosnega poslovanja

V OTP pravijo, da želijo poleg stabilnega in dobičkonosnega poslovanja “aktivno prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva”. Napovedujejo ponudbo najsodobnejših, hitrih in dostopnih finančnih storitev, tako znotraj poslovne mreže kot prek naprednih digitalnih kanalov.

Kot navajajo, bodo posebno pozornost namenili razvoju hitrih kreditnih produktov z realnimi pogoji za mala in srednje velika podjetja. Podpreti nameravajo tudi velika lokalna podjetja pri vstopu na tuje trge in širitev v tujino prek medsebojno koristnih partnerstev.

OTP Bank je pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM podpisala konec maja 2021, koncentracijo pa so pri varuhu konkurence nato priglasili 1. julija predlani. Sprva so sedanji lastniki in kupec konec postopka pričakovali do konca lanskega junija, se je odločanje regulatorjev zavleklo.

Nekateri mediji so v tem času omenjali informacije, da bi posel lahko celo propadel zaradi pomislekov Evropske centralne banke po ruskem napadu na Ukrajino. OTP je namreč precej izpostavljena do Rusije in Ukrajine, zaradi česar je beležila tudi močno poslabšanje poslovnih izidov. AVK naj bi medtem ob pomislekih glede učinka na konkurenco na bančnem trgu zahtevala dodatno dokumentacijo in pojasnila, saj bosta po združitvi Nove KBM in SKB na trgu dva skoraj enakovredna velika in močna akterja. Drugi je NLB. Odločba AVK sicer na spletnih straneh še ni objavljena.

Sklad Apollo je Novo KBM skupaj z EBRD kupil sredi leta 2016 za 250 milijonov evrov. Apollo oz. v njegovem imenu Nova KBM pa je sredi leta 2019 za 444 milijonov evrov kupila še Abanko. Zanjo se je takrat potegovala tudi madžarska OTP.

Skupina OTP v Sloveniji ni aktivna le na bančnem področju

Vsi ti prevzemi so sledili obsežni sanaciji bank konec 2013 in v 2014, ko je država zaradi hudih težav v gospodarski in finančni krizi banke v celoti nacionalizirala in se nato Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč zavezala, da jih bo privatizirala.

Apollo in EBRD sta si po pisanju Financ v času lastništva Nove KBM izplačal tudi za nekaj manj kot 220 milijonov evrov dividend, je imela pa seveda v tem času tudi večdesetmilijonske stroške z integracijo Abanke in tehnološko posodobitvijo bančnega poslovanja. Prav tako so vmes za nerazkrito vsoto kupili lizinško družbo Summit Leasing.

Ta za zdaj ostaja Apollu in EBRD. Po pisanju Financ naj bi bila lizinška družba, ki se je v zadnjem času širila v regiji, v kratkem naprodaj, med interesenti zanjo v poslovnem mediju omenjajo NLB.

Skupina OTP v Sloveniji ni aktivna le na bančnem področju. Prek družbe Mendota Invest je odkupila projekt komercialnega dela ureditve območja osrednje ljubljanske železniške postaje. V OTP pravijo, da so načrte za gradnjo nepremičninskega projekta, ki ohranja ime Emonika, že posredovali v soglasje ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot je pred časom razkril ljubljanski župan Zoran Janković, so plačali že tudi skoraj 25 milijonov evrov komunalnega prispevka.

Na eni največjih urbanističnih črnih točk v središču Ljubljane je predvidena gradnja hotela, stanovanj, pisarn in nakupovalnega središča s približno 85.000 kvadratnimi metri bruto najemnih površin.
VIR: STA

Novi župan Dravograda med drugim n...
Dodano:

Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.

Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.

Načrte ima za več področij

“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.

Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču

Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.

Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto

Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.

Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd

Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.

Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo

Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.

Participativni proračun v pripravi

Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA

Orban in Golob sta se srečala pri ...
Dodano:

Pred slovesnostjo ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince sta se predsednika slovenske in madžarske vlade Robert Golob in Viktor Orban danes opoldne sešla na delovnem kosilu v Mariboru. Ob prihodu nista dajala izjav.

Popoldne bosta premierja skupaj s hrvaškim gospodarskim ministrom Davorjem Filipovićem sodelovala na slovesnosti ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince, ki povezuje elektroenergetske sisteme treh držav.

Orban je prišel na obisk v Slovenijo nekaj več kot dve leti po tistem, ko je skupaj s prejšnjim premierjem Janezom Janšo in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom obeležil začetek del za postavitev tega 2×400-kilovoltnega prenosnega daljnovoda, ki predstavlja prvo sistemsko povezavo elektroenergetskih omrežij Slovenije in Madžarske, obenem pa se navezuje tudi na hrvaško omrežje.

Družba Eles je z izgradnjo daljnovoda zaključila gradnjo v sklopu največje investicije v infrastrukturo prenosnega omrežja. Novozgrajena mednarodna povezava bo po napovedih zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije.
Vir: STA

Letošnji karierni sejem v Maribor...
Dodano:

V Mariboru pripravljajo karierni sejem, ki bo tokrat z rekordnim številom razstavljavcev. Na sejmu za osnovnošolce bo 98 razstavnih enot, na sejmu za srednješolce pa kar 118. Obisk sejma je v celoti brezplačen.

Karierni sejem bo potekal dva dneva, in sicer za osnovnošolce v torek, 15. novembra, od 8. do 18. ure, za srednješolce pa v četrtek, 17. novembra, od 8. do 18. ure, v Športni dvorani Ljudski vrt »Lukna«, Mladinska ulica 26 v Mariboru.  Včeraj so predstavili vsebine  sejma in njegov namen.

Predstavitev Kariernega sejma 2022 s sloganom Vesolje priložnosti

S sloganom Vesolje priložnosti

Karierni sejem 2022 – sejem poklicev in priložnost, ki letos poteka pod sloganom Vesolje priložnosti, je že sedmi, ki ga organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno podjetniško zbornico Maribor, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

Organiziran bo prevoz učencev iz oddaljenih mariborskih šol

Organiziran prihod na Karierni sejem je potrdilo 38 osnovnih šol, od tega 20 iz MO Maribor, kjer se pričakuje okoli 2.000 učencev in 11 srednjih šol, od tega 10 iz MO Maribor, kjer se pričakuje okoli 1.500 dijakov in dijakinj. Letos bo MO Maribor na željo mariborskih osnovnih šol prvič organizirala prevoz učencev iz oddaljenih mariborskih osnovnih šol na Karierni sejem.

Sejem je namenjen učencem, dijakom, staršem in odraslim

“Karierni sejem je namenjen učencem višjih razredov oz. letnikov, staršem ter svetovalnim in drugim strokovnim delavcem s področja karierne orientacije mladih. Z izvedbo Kariernega sejma želimo mladim iz našega mesta in širše regije na enem mestu predstaviti možnosti, ki jih imajo ob nadaljevanju svoje izobraževalne ali poklicne poti,” sporočajo z Mestne občine Maribor in  dodajajo: “S Kariernim sejmom si prizadevamo preventivno prispevati k preprečevanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, kot tudi pomagati pri izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah. Posebno pozornost zato namenjamo deficitarnim poklicem v Mariboru in širši regiji.”

Na Kariernem sejmu se bodo predstavljale izobraževalne ustanove, podjetniki in obrtniki, javne službe, mladinski centri, ki delujejo v Mestni občini Maribor, in organizacije, ki delovno usposabljajo in zaposlujejo mlade s posebnimi potrebami, ter druge javne in zasebne organizacije, ki zaposlujejo, usposabljajo ali izobražujejo kadre.

karierni sejem 2018

Predvidoma v ponedeljek, 14.11., ob 16. uri in do torka do 15. ure bomo zaprli nekaj parkirnih prostorov (do 20) na Gregorčičevi ob Ljudskem vrtu. Od ponedeljka, 14.11., do četrtka, 17.11, se pričakuje povečan promet na Gregorčičevi ulici ob Ljudskem vrtu, predvsem 15.11. od 8 do 15. ure, zato vse udeležence prometa prosimo za strpnost.

Več informacij o celotnem programu je na voljo na portalu mladi mladim.

Mariborsko podjetje Marles hiše za...
Dodano:

Mariborsko podjetje Marles hiše, ki se ukvarja z gradnjo montažnih zgradb in zaposluje skoraj 130 ljudi, je minulo leto zaključilo z 21,5 milijona evrov prihodkov, kar je le nekaj manj kot leto prej. Kljub ukrepom za nižanje stroškov so zaradi rasti cen materialov ustvarili za dobro polovico nižji čisti dobiček v višini slabega pol milijona evrov.

Družba je na slovenskem trgu ustvarila za 11,7 milijona evrov prodaje, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leto prej, a za desetino manj kot v predkoronskem letu 2019. Na tujih trgih, med katerimi so najpomembnejši Avstrija, Švica in Italija, so lani ustvarili 9,7 milijona evrov prodaje, kar je za dobro četrtino manj kot leto prej.

V strukturi prodaje so sicer prevladovali individualni stanovanjski objekti, na tujem trgu pa delno tudi modularni objekti, ki pa so jih v večjem obsegu realizirali šele letos.

Kot je v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, zapisal direktor podjetja s sedežem v Limbušu Matej Vukmanič, so še pred začetkom leta sklenili rekordno število pogodb, zato so bila njihova pričakovanja in načrti celo še bolj optimistična in so predvidevala nadaljnjo rast.

Pričeli naraščati stroški nabavnih surovin

V prvi polovici leta so beležili rekordne rezultate, ki so napovedovali najboljše prodajno leto v zgodovini. Med drugim je izpostavil gradnjo 18 objektov v sklopu novega stanovanjskega naselja Drenovo ter gradnjo štirih dvostanovanjskih hiš in enega večstanovanjskega objekta v Švici. Ob tem so podpisali pogodbo za izvedbo modularnega projekta v Nemčiji, z gradnjo katerega so začeli v drugi polovici leta, zaradi česar so v proizvodnji delno vzpostavili delo v treh izmenah.

A če je na eni strani rasla prodaja, so na drugi strani prav tako pričeli naraščati stroški nabavnih surovin, predvsem konstrukcijskega lesa, ki je njihova osnovna strateška surovina. Cene lesa so se med letom povečale celo za skoraj 300 odstotkov, naraščati pa so pričele tudi cene drugih surovin.

Na dvig cen so se odzvali takoj, kljub vsem naporom pa se je proizvodni strošek povečal, saj so imeli sklenjene pogodbe iz preteklega obdobja, zato so lahko zgolj zmanjšali negativni učinek, ne pa ga tudi odpravili. Med letom so bili prisiljeni dvigniti prodajne cene, ki jih je trg dobro sprejel, zato na prodajnem področju bistvenega upada pri sklenitvi novih pogodb niso zaznali.

Denar vložili tudi v investicije

Kar nekaj denarja so vložili tudi v investicije, med drugim v posodobitev proizvodnje, kjer so z nabavo novih in naprednih CNC strojev ter drugih naprav uspeli proizvodne procese poenostaviti ter izboljšati in na ta način dvigniti produktivnost. Zaradi povečanega obsega poslovanja so dodatno zaposlovali tako v proizvodnji, kot v režijskih službah.

Družba Marles hiše je januarja letos pristala v večinski 58-odstotni lasti nizozemskega sklada Invera Investments, novi večinski lastnik pa je obnovil pogodbe z obstoječim vodstvom družbe. Z vstopom želi Invera okrepiti položaj družbe na obstoječih trgih, zagotoviti povečanje proizvodnih kapacitet in zagotoviti nove priložnosti na obstoječih in novih trgih. Preostali delež podjetja je še naprej v lasti družbe Investma, katere lastnik je Leopold Poljanšek.
VIR: STA

Golob na obisku v Dravskih elekrarn...
Dodano:

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj obiskal Dravske elektrarne Maribor (DEM), kjer se je z vodstvom družbe med drugim pogovarjal o načrtovanih investicijah in si ogledal tamkajšnji Center vodenja. Pozitivno presenečen je bil nad znanjem, ki ga ta premore in ki bo ključno za vlaganja v prihodnost.

“Najbolj ključna dobrina, če hočemo energetsko reformo ali zeleni preboj izpeljati hitro in učinkovito, je znanje,” je dejal.

“Če kje, potem imamo prav na Dravskih elektrarnah lep primer dobre prakse preteklih vlaganj, na katerih zdaj temelji velik del oskrbe Slovenije z električno energijo. Enako pomembna pa so vlaganja v prihodnost,” je v izjavi za medije po obisku povedal premier.

 

Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko je dodal, da so predsedniku vlade predstavili svoje načrte in ga zaprosili za pomoč države pri njihovi izvedbi. “Mislim predvsem v postopkih. Kar se tiče financ, še nismo tako daleč. Verjamem, da smo Dravske elektrarne s svojim potencialom sposobne marsikateri projekt speljati tudi same. Bolj pomembno je, da nam država pomaga pri umeščanju v prostor in skrajševanju določenih postopkov,” je pojasnil.

Golob je poudaril, da je za izvajanje projektov ključno predvsem znanje oz. ustrezne ekipe. “Maribor je bil prestolnica elektroenergetike Slovenije, še v času Jugoslavije, in verjamem, da Maribor lahko spet postane prestolnica elektroenergetike Slovenije, ravno zaradi znanja in smelih projektov, ki se jih tu načrtuje,” je povedal.

Pri tem po njegovih besedah ni toliko pomembno, kje je sedež Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ampak to, kje se bo vlagal denar in odvijal razvoj. “Sedeži so lahko politično pomembni, ni pa nujno, da prinesejo razvoj regiji. Pred nami je res huda energetska zima in ne želimo se prepirati o lokalnih zgodbah, ampak je bolj pomembno, da začnemo sistematično vlagati denar in odpirati nova, zelena delovna mesta,” je povedal.

Morebitne vrnitve sedeža v Maribor v prihodnosti sicer ne izključuje. “Srednjeročno je vse možno. Tega ne zavračam, ni pa to ključna prioriteta,” je Golob odgovoril na novinarsko vprašanje.

Potem ko je Rusija zaradi domnevnih težav pri transportu prenehala dobavljati plin Italiji, je po besedah premiera “samo vprašanje časa, kdaj ga bo ukinil tudi Sloveniji”. “Ne se obremenjevati s tem. Mislim, da je Evropa danes že pripravljena na popolno prekinitev dobav ruskega plina in da je to nekaj, kar moramo vzeti za dejstvo. To, da Gazprom to počne selektivno, po državah, je samo izvajanje psihološkega pritiska na Evropo. Prej ko se bo Evropa sprijaznila s tem, prej bomo začeli izvajati učinkovite ukrepe in lažje bomo prišli skozi zimo,” je prepričan premier.
Vir: STA

Mariborski svetniki občini omogoč...
Dodano:

Mariborski svetniki so le teden dni po nedokončani redni seji, na kateri so z rebalansom znižali letošnji proračun na 181,7 milijona evrov, v četrtek na izredni seji potrdili nov, že sedmi rebalans v letu 2022, s katerim so mestni občini omogočili dodatno zadolžitev v višini 2,8 milijona evrov. Denar bo namenjen obnovi vrtca in urejanju dveh ulic.

Mestna občina Maribor je v dodatno zadolževanje prisiljena potem, ko ji zaradi umika potencialnega investitorja ni uspelo prodati zemljišča na Teznu, s tem pa bi proračun ostal brez načrtovanih dobrih dveh milijonov evrov.

Da bodo lahko poskrbeli za pol milijona evrov vredno prenovo pred časom pogorelega vrtca v Brezju, 150.000 vredno investicijsko vzdrževanje sanitarij v Osnovni šoli Borcev za severno mejo ter na kar 2,1 milijona evrov ocenjeno ureditev Medvedove in Koseskega ulice, bodo morali najeti 2,8 milijona evrov kredita, s tem pa se bo mariborska občina letos skupaj zadolžila za 25,5 milijona evrov .

Novemu večmilijonskemu zadolževanju so nasprotovali v koalicijski SD, ki je vložila rebalans, s katerim je predlagala, da bi se občina dodatno zadolžila le za potrebe vrtca in šole, medtem ko je po njihove zadolževanje za ureditev cest v trenutnih razmerah neodgovorno. Njihovega predloga niso podprli niti ostali koalicijski partnerji niti večji del opozicije, ki se je čudila amandmaju ene od koalicijskih strank.

Mariborska občina bo tako do konca leta zadolžena že za 77 milijonov evrov, kar je 36 milijonov evrov več kot pred začetkom prvega mandata župana Saše Arsenoviča pred štirimi leti. Slednji je na seji na očitke o tem odgovoril, da so po zaslugi omenjenega zadolževanja prejeli 65 milijonov evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev.

V zvezi z urejanjem obeh omenjenih ulic je podžupan Samo Peter Medved pojasnil, da so tik pred podpisom pogodbe z Nigradom, ki naj bi z deli začel še letos in jih dokončal v naslednjem letu.

Še pred izredno so svetniki v četrtek dokončali prejšnji teden prekinjeno redno sejo in med drugim potrdili občinski podrobni prostorski načrt za 130.000 kvadratnih metrov veliko območje železniškega trikotnika, kjer direkcija za infrastrukturo načrtuje gradnjo več železniških postajališč, občina pa mobilnostno vozlišče s parkirišči za avtomobile in turistične avtobuse, avtobusnimi postajališči, izposojevalnico koles, polnilnico za e-vozila, postajališčem za avtodome in sončno elektrarno.

Ob tem so potrdili tudi dokumentacijo za vzpostavitev začasnega Snaginega zbirnega centra odpadkov, saj obstoječa v Plinarniški in Lahovi ulici ne zadostujeta potrebam. Zbirni center bo ob sortirnici največ sedem let, dokler občina ne uredi novega trajnega, ki je predviden v industrijski coni Marles.
Vir: STA

FOTO in VIDEO: Trgovina Jager v Ho...
Dodano:

V industrijski coni Hoče je danes svoja vrata odprla nova trgovina Jager. Objekt, ki se razprostira na pet tisoč kvadratnih metrih površine, so danes slovesno predali svojemu namenu ter ob tem poskrbeli tudi za pestro ponudbo in spremljevalno dogajanje za vse obiskovalce.

S prerezom traku so slovesno nekaj čez 10. uro dopoldan odprli vrata nove trgovine. Kot je izpostavil Franc Jager, ustanovitelj podjetja, je njihovo ključno vodilo, da so prepoznavni po kakovostnih izdelkih, nizkih cenah ter usposobljenih in prijaznih prodajalcih. Tako so postali tudi uspešno družinsko podjetje, ki je danes v rokah že tretje generacije.

S svojo široko ponudbo živil, svežega mesa, tekstila, tehnike, gradbenih materialov in vsega za kmetijstvo pa želijo tudi v občini Hoče – Slivnica pritegniti kupce. Prav tako pa so v svoji že 41. poslovalnici poskrbeli, da bodo odslej lahko obiskovalci tudi uživali v hrani in pijači, ki jo ponuja gostinski del trgovine.

Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak, ki pravi, da je vesel, da so v kraju dobili dodatno trgovino, ob tem pa se vzpostavljajo tudi delovna mesta.

Sicer pa se podjetje z več kot tridesetletno tradicijo ponaša tudi družbeno odgovorno. Tako so na odprtju podarili donacijo Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče v vrednosti 1000 evrov.

Ob slovesnosti in pestrem kulturnem programu so odprli vrata nove trgovine več sto obiskovalcem, tako kupcem kot radovednežem, ki so že nestrpno čakali, da preverijo pestro in raznoliko ponudbo.

Vse do prihodnjega petka, 30. septembra, so v trgovini poskrbeli tudi za posebno akcijo. To preverite v njihovem letaku ali na spletu. Sicer pa v podjetju Jagros d.o.o. v prihodnjem letu načrtujejo še gradnjo logističnega centra v Hočah, ob tem pa bodo pridobili še skladišče podjetja in upravo. Zato v svoje vrste vabijo tudi kadre s področja logistike, skladiščenja, nabave, podpornih služb in marketinga.

FOTO: Pridobili gradbeno dovoljenje...
Dodano:

V Selnici ob Dravi so pridobili gradbeno dovoljenje za novo športno dvorano, je na Facebooku sporočila županja Vlasta Krmelj.

Zgradili jo bodo na mestu, kjer je sedanja šolska telovadnica, stara skoraj 50 let. Kdaj bodo stekla gradbena dela, še ni znano, saj zanje v občini še nimajo denarja. Kljub najprej previsokim ponudbam gradbincev pa naj bi jeseni začeli graditi nov vrtec.

Pri vrtcu so imeli nekaj težav, saj so vse prejete ponudbe na javnem razpisu za izvajalca gradbenih del presegale zastavljene finančne okvirje. “Po ponovljenem razpisu smo dosegli znižanje investicije in izbrali izvajalca. Predvidoma 27. septembra bomo podpisali pogodbo o izvedbi. Dela naj bi začeli še to jesen,” je za STA povedala županja Vlasta Krmelj.

Novi vrtec z 11 oddelki bodo gradili za osnovno šolo, kar pomeni, da bo bolj odmaknjen od glavne ceste kot sedanji.

Nedaleč stran nameravajo postaviti novo športno dvorano z nekaj več kot 3200 kvadratnimi metri uporabne površine. “Imela bo možnost delitve na tri dele. V delu bodo tri etaže, kjer bodo poleg garderob in servisnih prostorov še večji prostori za fitnes, karate ali plesne vaje,” je pojasnila županja.

V dvorani bo okoli 300 sedežev za gledalce. “Velikost dvorane omogoča izvedbo tekem rokometa, košarke ali odbojke tudi na mednarodni ravni. V načrtovanje je bil vključen naš Forum za šport, v katerem so športniki, ki so tekmovali na najvišjih nivojih, in ti so dajali smernice, da bi bila dvorana čim bolj večnamenska,” je povedala Vlasta Krmelj.

Staro telovadnico poleg Osnovne šole Selnica ob Dravi bodo porušili. Investicija je ocenjena na okoli pet milijonov evrov.

“Ker trenutno začenjamo gradnjo vrtca, za telovadnico še nimamo zaključene finančne konstrukcije. V prvi fazi bomo iskali zasebnega partnerja, ki bi investiral, in upamo, da bi lahko del sredstev pridobili s strani države, če bo ta imela razpise, kot je bilo obljubljeno. Poziv zasebnim interesentom bomo objavili 1 . oktobra,” je napovedala županja.

V občini so letos zgradili pohodno pot ob glavni cesti, s čimer je za pešce varnejša pot med Selnico in Falo. Na občini so izračunali, da se po državni cesti skozi njihove kraje med tednom pelje vsako uro skoraj 20 težkih tovornjakov oziroma vlačilcev, zato je bila ureditev varne pohodne poti za pešce nujna.

Še vedno pa občani in občanke čakajo na izgradnjo kolesarske poti med Selnico in Mariborom. “Za kolesarsko pot še vedno čakamo potrditev sprememb občinskega prostorskega načrta. Projektiranje smo že začeli in upamo, da bo do pomladi projekt pripravljen, da bi lahko začeli urejanje,” je dodala županja.
Vir: STA

VIDEO: Mariborsko podjetje praznuje...
Dodano:

Cilj vsakega podjetja kot tudi posameznih delavcev je uspešno delo. Poti do uspeha so različne. Vendar pa so vse poti lažje, če se ljudje pri svojem delu počutijo varno in delajo v ugodnem delovnem okolju. Mariborsko podjetje CIVIS d.o.o. se ukvarja z opravljanjem vseh vrst strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, nevarnih kemikalij, in ekologije. V podjetju pa praznujejo 20 letnico obstoja.

Skozi leta so se v podjetju razvijali in rasli ter širili na tuji trg. Leta 2018 jim je uspelo postaviti sodoben simulator varstva pri delu. Gre za učni center varnosti in zdravja pri delu, ki ga je naredilo prav podjetje Civis. Nastanek učnega centra so omogočili tudi številni partnerji, ki so centru zagotovili opremo s katero podjetje Civis simulira realne situacije na različnih delovnih področjih. “Da smo prišli do tega edinstvenega učnega procesa katerega vam predstavljamo sedaj, smo vanj vključili vso svoje znanje in izkušnje, ki smo jih nabirali tekom 20 let. In ravno zato, ker letos še vedno praznujemo krasno okroglo obletnico obstoja našega podjetja, ki se je zgodila lani, vam predajamo naše znanje in praktične izkušnje,” je dejal Dušan Bezjak, direktor podjetja Civis d.o.o..

Energija plus: “Ohlajamo trg elek...
Dodano:

V mariborski Energiji plus, katere vodenje je nedavno prevzel Alan Perc, bodo “ohladili” trg električne energije z znižanjem načrtovane podražitve. Dejstvo je, da je življenje postalo dražje. Cene rabljenih avtomobilov dosegajo cene novih, polnjenje rezervoarja je iz dneva v dan dražje.

Energija plus kot del skupine HSE na dobri poti
“V Energiji plus dnevno spremljamo razmere na energetskih trgih in se uspešno soočamo z vsemi izzivi. To nas dela močnejše,” so sporočili iz Energije plus. K temu dodajajo, da so njihovim odjemalcem omogočili zanesljivo dobavo energentov tudi v teh zahtevnih časih. “Odjemalci Energije plus, ki so nas pred kratkim izbrali za svojega dobavitelja se zavedajo, da je bil prestop k Energiji plus prava poteza, obstoječi odjemalci pa se lahko veselijo še enega dejstva. Z vstopom HSE v lastniško strukturo Energije plus se namreč že kažejo prvi učinki, saj se je cena električne energije za obstoječe odjemalce Energije plus povišala zgoljza 6% in ne za enkrat več kot je bilo sprva napovedano. Skupaj z novim partnerjem nam je že v kratkem času uspelo optimizirati poslovanje, najti nove vire in povečati konkurenčnost produktov in storitev,” so sporočili.

K temu dodajjo, da so o novih cenah in ublažitvi napovedane podražitve obvestili njihove odjemalce na računu za porabljeno energijo za mesec junij. “Prejemamo pozitivne odzive naših odjemalcev, ki nas dojemajo kot zanesljivega energetskega partnerja. Izjemno smo ponosni, da lahko tako dobre novice predajamo naprej do naših odjemalcev in širše javnosti,” so še zapisali.

Pot do popolnega okrevanja bo še dolga
Kaj se bo s cenami električne energije dogajalo do konca leta in še dlje je v tem trenutku težko napovedati, saj je le to odvisno od makroekonomskih gibanj ter geopolitičnih razmer v naši bližnji okolici. Prav tako je v tem trenutku še nejasno, kako bo država posegla v trg električne energije, saj je eden izmed možnih ukrepov za boj proti draginji tudi regulacija cen električne energije. Ob tem so še pojasnili, da bodo enake cene med dobavitelji  “paralizirale” konkurenčnost, a da je Energija plus že pripravljena tudi na ta izziv. “Odjemalci Energije plus bodo ob morebitni regulaciji cen še vedno deležni dodatnih ugodnosti in popustov v okviru lojalnostnega programa Moj PLUS. Ta bo igral ključno vlogo, saj si bodo lahko odjemalci z zbiranjem točk znižali mesečni račun za dobavljeno energijo,” so pojasnili v pisnem sporočilu za javnost.

  1. Strani:
  2. 1
  3. 2
  4. 3
  5. 4
  6. 5
  7. 6
  8. 7
  9. ...
  10. 32