Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Na Regionalno razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) so predstavili poslovne ideje prve skupine projekta PONI Podravje. Devet udeležencev je namreč zaključilo sodelovanje v tem projektu, v katerem so s pomočjo mentorjev in zunanjih strokovnjakov štiri mesece razvijali svoje poslovne ideje.

Tri udeleženke so že v času programa ustanovile svoje podjetje in se podale na samostojno podjetniško pot, kar je tudi cilj programa. Ostali jim bodo sledili vsak ob svojem času, saj se ideje med seboj razlikujejo po vsebini, zahtevnosti in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za uspešen zagon.

Udeleženci so predstavili svoje grafične in video izdelke, uporabne in umetniške izdelke iz keramike, prav tako tudi storitve bodoče psihoterapevtke, svetovalke za organizacijo ter vodje spletnega kineziološkega studia.

Med njimi je Gordana Golubič, ki ima poslovno idejo Lunaclay, izdelovanje keramičnih izdelkov in mnogo več.

Rebeka Marič s poslovno idejo Karierna mama pa se posveča vsem mamam, ki skrbijo tako za otroke, dom kot tudi razvijajo ali si želijo razvijati kariero.

Humanitarni Soroptimist klub Maribor, ki je prepoznal potencial programa PONI Podravje in njegovih udeležencev, pa je dvema udeleženkama predal tudi denarni nagradi za spodbuden začetek poslovanja. Podpora kluba jima pomagala pri zagonu in razvoju njunih poslovnih idej.

Ena od prejemnic nagrade je Neja Hrastar s poslovno idejo Tigris Kinesiology. Sama bo podjetje odprla konec avgusta ali v začetku septembra, štiri mesece pa je zdaj izdelovala poslovni načrt in vse drugo potrebno za odprtje in razvoj svoje ideje.

Nagrado je dobila tudi Ivana Plohl s poslovno idejo Vizualne komunikacije, grafičnega oblikovanja in leteringa. Sama je med sodelovanjem v projektu imela najprej popoldanski s.p., nato pa je odprla junija še redni s.p., ima tudi že nekaj strank.

Prav vse udeležence in udeleženke pa je pohvalila ena od njihovih mentoric Dijana Bestijanić, ki je hkrati povedala, pri čem so imeli na projektu PONI Podravje v tej skupini poudarek, hkrati pa tudi, da že tečejo priprave  na program nove skupine tega projekta. Izbrali so že kandidate in kandidatke, ki bodo septembra vstopili v program PONI Podravje. Sedanji udeleženci in udeleženke so bili štiri mesece zaposleni, osem ur na dan pa so imeli različne delavnice in delo.

Še nekaj utrinkov s predstavitve poslovnih idej:

V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi je županja Vlasta Krmelj imela sinoči ponovoletno srečanje, ki je bilo tokrat pripravljeno v sodelovanju z Društvom Afričanov Maribor.

Tokratno ponovoletno srečanje je bilo tretje. Prvi tovrstni večer pred leti je bil argentinski, lani so imeli španskega, letos pa afriškega. Gostje srečanja so bili člani Društva Afričanov Maribor, predstavniki afriških podjetij in poslovnih klubov iz nekaj afriških držav: Kameruna, Nigerije in Slonokoščene obale.

Prisotna sta bila tudi predstavnika veleposlaništva Burkina Faso, župani in podžupani nekaj občin, prav tako so bili povabljeni tudi predstavniki gospodarstva in javnih zavodov. Prišli so tudi nekateri predstavniki državnega zbora in državnega sveta.

Županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj na ponovoletnem srečanju
Županja je pozdravila tudi predstavnika veleposlaništva
Obiskovalci so uživali ob nastopu afriških glasbenikov

Županja Vlasta Krmelj je ob tem poudarila, da se gospodarsko sodelovanje Afrike in Evropske unije dviguje, podobno se dviguje tudi sodelovanje Slovenije z marsikatero afriško državo. Tako je Krmeljeva izpostavila, da je Afrika celina številnih priložnosti in prav to so na sinočnjem družabnem večeru tudi želeli pokazati.

Slikar na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Nastopajoči iz Društva Afričanov Maribor na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor je poskrbelo tako za glasbene nastope kot tudi za tradicionalno hrano in pijačo, ki so jo ponudili zbranim.

Afriška hrana na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Afriška hrana
Afriška hrana

Že pred samim srečanjem in tudi med njim pa so lahko prisotni izkoristili priložnost mreženja in sodelovanja ter si drug drugemu zaželeli srečno novo leto. Nazdravili so tudi uspehom, sodelovanju in priložnosti za nova poznanstva in sodelovanje.

Prisotni so tako lahko poklepetali tudi s člani in članicami Društva Afričanov Maribor, ki so povedali tudi, kako in kdaj so sami prišli iz Afrike v Slovenijo in zakaj so tu ostali.

Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor pa je poskrbelo tudi za razstavo več izdelkov, predmetov in slik, ki so si jih lahko obiskovalci ogledali na razstavnem prostoru ponovoletnega srečanja v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.

Ivo Boscarol, ki je nedavno kupil trgovsko središče Mercator Center Tabor II v Mariboru, je danes predstavil svoje načrte tako v posodabljanje tega centra kot tudi ureditev Trgovskega centra City v središču Maribora. Obenem pa je nakazal tudi, da sežejo njegove želje in načrti tudi na področje mariborskega turizma.

Ivo Boscarol je v predstavitvi dejal, da ima zdaj v Mariboru dve investiciji, prva je Mercator center Tabor II, katerega solastnik je že – poleg investicije zanj se bodo lotili še drugega dela in posodobitev, nadgradnje. Druga pa je Trgovski center City, kjer bodo dali v najem pisarniške prostore. Ob tem je dejal, da močno verjame v mariborsko gospodarstvo in da upa, da se bo zbudilo in dvignilo nazaj na stopnjo, v kateri je nekoč že bilo, v svoje zlate čase.

Ivo Boscarol in Jerneja Kastelic

Verjame tudi, da je odločitev za nakup Mercator centra Tabor II bila prava, saj so pred tem naredili več anket in analiz.  Center namreč stoji sredi gosto naseljenega območja. Še vedno je center dokaj nov, kar je tudi pozitivna lastnost. Glede na analize ankete, ki so jo pred tem naredili med ljudmi, pa so ugotovili, da so obiskovalci centra pogrešali več dogajanja v samem centru. In prav to zdaj s prazničnim programom ponujajo vsem.  Ponudili bodo več dogodkov, Božiček bo prišel s kočijo, brezplačno bodo tudi zavijali darila, ki bodo kupljena v tem centru ter poskrbeli za več zanimivosti. Tudi Srednja šola za trženje in dizajn Maribor bo sodelovala.

Investicija v ta center se mu “splača”

Kar se tiče samega nakupa tega centra in nadaljnjega investiranja v obnovo, posodabljanje in nadgradnjo, pa je poudaril, da se mu splača. Še enkrat je izpostavil, da si center zasluži, da živi. Ob tem je povedal, da bodo še sanirali sanitarije, delajo tudi v garaži, namestili bodo polnilnice, na katerih bodo lahko tudi okoliški prebivalci polnili svoja električna vozila, ne samo obiskovalci centra. Spremenili bodo tudi fasado.

Investicije v TC City, Start-up podjetja in turizem

Ob tem pa to ni edina Boscarolova investicija v Mariboru. Tako je dejal, da so nekaj pisarn v TC City že oddali, pri tem se pogovarjajo tudi z nekaj Start-up podjetji, da bodo vlagali kapital vanje in sodelovali tako, da se bodo lahko hitreje širila. Namignil pa je še, da si želijo investirati tudi v turizem in gostinstvo. Meni namreč, da je ta zeleni del Slovenije velik potencial tako v vročih poletjih kot tudi v vse bolj zelenih zimah. Zato je poudaril, da bosta Maribor in njegova okolica zagotovo še v njihovem interesu.

V taborskem Mercatorju vse več dogajanja in prireditev

V trgovskem centru Mercator Tabor II so sedanje stanje tega centra in hkrati vizije za naprej predstavili lastnik Ivo Boscarol ter predstavnika družbe Mercator d.d. Urban Plestenjak, direktor sektorja velikih formatov Mercatorja, in Jerneja Kastelic, direktorica sektorja upravljanje z najemniki. Decembrsko dogajanje pa je povzel Uroš Meža, idejni vodja in izvajalec tokratnega decembrskega dogajanja v Mercator Tabor II, sam sicer prihaja iz podjetja Brit. Sodelovala je tudi Tanja Lakoše, ravnateljica Srednje šole za trženje in dizajn, ki je predstavila nekaj njihovih načrtov, sodelovanje šole z Ivom Boscarolom in sodelovanje v decembrskem programu tega centra.

Urban Plestenjak
Tanja Lakoše

Tako so skupaj predstavili aktivnosti družbe Boscarol v Mariboru. Predstavili so novosti in izboljšave, ki so se že in se še bodo zgodile v trgovskem centru Mercator Tabor II ter druge projekte in načrte. Prav tako tudi ponudbo družbe Mercator in zavzemanje za celovito delovanje centra. Poudarili so predvsem osredotočenost na kupce ter uspešno sodelovanje s podjetjem Boscarol. Pa tudi tesno sedanje sodelovanje družbe Boscarol s Srednjo šolo za trženje in dizajn Maribor ter nove skupne iniciative in aktivnosti.

Pevski zbor Srednje šole za trženje in dizajn Maribor

In ker se je začel najbolj praznični mesec so spregovorili tudi o programu Praznični december, ki ga zanje v tem centru pripravljata podjetje Boscarol in Brit. Za prijetno vzdušje so poskrbeli dijaki Srednje šole za trženje in dizajn Maribor ter glasbenik Dejan Dogaja.

Dejan Dogaja

Sam Mercator Center Tabor II v Mariboru se tako vse bolj razvija, v maloprodajnem delu prav tako, postregli so že milijontega kupca v hipermarketu. V prihodnosti  ga bodo še posodobili z raznimi oddelki. Tako je danes Urban Plestenjak omenil tudi oddelek za suši, že zdaj pa pravijo, da se lahko v njihovem centru dobi vse.

Celoten program Prazničnega decembra v Mercator centru Tabor II je dostopen na spletni strani Boscarola TUKAJ.

Danes so v Vuzenici postavili ne samo prvo formo vivo, ampak z njo pokazali, kako odlično je vključiti v sodelovanje in delo osebe iz ranljivejših skupin v družbo in delo. Projekt forma vive je med drugim dobil tudi posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv 2023.

Množica ljudi se je danes zbrala v parku ob Kulturno-upravnem centru Vuzenica, kjer so postavili prvo formo vivo.

Nastala je v skupnem projektu socialnih projektov krožnega gospodarstva. Idejni oče projekta je Jure Naglič, direktor podjetja Ekstera. Pri izdelavi forme vive pa so sodelovali varovanci CUDV Črna in koroška podjetja.

Jure Naglič

Uporabniki so v posebnem delovnem procesu ustvarili obeležje, ki je več kot spomin ali spomenik, ampak opomnik in simbol livarske tradicije v Vuzenici in na Koroškem. Gre za obnovljeno livarsko kokilo oziroma kalup.

Jure Naglič, nekdanji Vuzeničan in direktor podjetja Ekstera, je vesel, da je družba podprla njegovo idejo. Ob tem je še dejal, da je forma viva tokrat nekaj, kar daje pobudo tako za odgovore kot tudi za vprašanja po lastni vesti.

Ta projekt je predvsem uporabnikov CUDV Črna prinesel veliko prelomnico, veliko dobrega. Pomembna ni samo vključitev v družbo, ampak da so enakopravni del družbe, kar je s tem, da so izdelali formo vivo prav uporabniki CUDV Črna, to tudi pokazali, da zmorejo, je poudarila Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna, in dodala, da se mora drugačnost upošteva in sprejme. Sami se tako trudijo dati svojim varovancem predvsem podporo in jim pokazati, da imajo pravico soodločanja, bivanja tam, kjer si želijo in s kom si želijo. Pa tudi zaposlitve v družbi ne na obrobju, ampak v skupnosti.

Uporabniki CUDV Črna so formo vivo ustvarili, takoj pa so se priključili tudi v podjetju Nieros Metal, je povzela direktorica tega podjetja Denise Kramljak.

Župan Vuzenice Franjo Golob je zadovoljen, da so s formo vivo povezali lokalno skupnost, gospodarstvo in socialo ter tako postali temelj še za nadaljnje delo na tem področju, ne samo v Vuzenici, ampak tudi širše.

Na samem odprtju forma vive so sicer prišli tako uporabniki, varovanci CUDV Črna, ki so zaplesali ob KUC Vuzenica, kot tudi otroci, ki so zaplesali v parku, ter množica ljudi, ki je podprla projekt in si ogledala prvo formo vivo v Vuzenici.

SDH je prejel nov interes za nakup MLM, so danes potrdili v holdingu. Kot so dodali, bodo izražen interes skrbno proučili in presodili, ali so izpolnjeni pogoji za morebitno izvedbo prodaje. Kdo se zanima za nakup MLM, ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za kitajskega investitorja, ki pa naj bi želel državno pomoč.

V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so potrdili, da se je pojavil pisni interes za morebitno strateško povezavo, podrobnosti pa niso navedli. Pojasnili so zgolj, da vsak izražen interes za nakup Mariborske livarne Maribor (MLM) skrbno proučijo in na podlagi dialoga s ponudniki presodijo, ali so izpolnjeni pogoji za morebitno izvedbo prodaje, torej, da ne vsebuje elementov državne pomoči, saj pravila EU onemogočajo nadaljnjo finančno podporo družbi MLM.

Po neuradnih informacijah STA pa si interesent za MLM, šlo naj bi za kitajskega investitorja, želi prav to. Podjetje naj bi namreč želel kupiti za en evro ob pogoju odpisa vseh terjatev SDH. Interesent naj bi tako želel isto kot zadnja dva interesenta, med katerimi je bil nemški Muatres. Ta je pred dnevi odstopil od namere za prevzem. Zadnji poskus prodaje je tako padel v vodo, podjetju pa grozi stečaj.

Gospodarski minister Matjaž Han je prejšnji teden po obisku podjetja sicer poudaril, da MLM, ki je prek SDH v 100-odstotni državni lasti, potrebuje strateškega partnerja in da SDH zanj ostaja odprt. Da so odprti za pogovore o strateškem partnerstvu, so danes potrdili tudi v SDH, pri tem pa znova opozorili, da evropski pravni okvir onemogoča dodelitev nove državne pomoči za prestrukturiranje družbi v težavah pred obdobjem desetih let od zadnje dodelitve oz. zaključenega programa prestrukturiranja.

Podjetje že dvakrat dobili državno pomoč

Vlada je mariborskemu podjetju že dvakrat dodelila državno pomoč, leta 2015 na podlagi takrat veljavnega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah 5,1 milijona evrov, nato pa v letih 2019 in 2020, ko je ob izbruhu pandemije podjetju odobrila moratorij na plačilo obveznosti.

Mariborsko podjetje je od leta 2009 neposredno od države prejelo že več kot 13,3 milijona evrov različnih pomoči, tako za naložbe v razvoj in industrijske raziskave, ustvarjanje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest kot za reševanje finančnih problemov in prestrukturiranje.

Medtem se je v ponedeljek iztekel mandat predsednika uprave MLM Davorja Šenije, ki pa je po pisanju današnjega Večera podpisal novo pogodbo s petletnim mandatom in o tem z izjavo obvestil tudi zaposlene.

Danes naj bi, še piše Večer, Sindikati Podravja, ki jim predseduje Milan Mesarič, predsedniku vlade, predsednici DZ in gospodarskemu ministrstvu poslali zahtevo za rešitev njihovega težkega položaja. Na odgovor nanj naj bi bili pripravljeni čakati pet dni. Če odgovora ne bodo prejeli ali bodo z njim nezadovoljni, razmišljajo tudi o protestu v Ljubljani.

Z ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti so v minulih dneh za STA pojasnili, da bodo po najboljših močeh sodelovali v prizadevanjih, da zaposleni v MLM ne ostanejo brez dela. “Če pride do tega, da bi vsi ali del zaposlenih ostali brez zaposlitve, pa bomo vse svoje napore usmerili v iskanje novih zaposlitev,” so navedli.

Tudi na ministrstvu za delo so sicer spomnili, da je pri MLM bistveno vprašanje dodatna državna pomoč v podjetju. “Ne gre za to, da država tega ne bi zmogla, temveč da to ne bi bilo dovoljeno, saj nadaljnja državna pomoč zaradi predpisov, ki veljajo v EU, ni dovoljena,” so ponovili stališče gospodarskega ministrstva in SDH.

Kot so še dodali, sta ministrstvi za gospodarstvo in za delo preučili možnosti delavskega odkupa, a v danem primeru ta ne bi bil primerna rešitev. Model lastništva ali solastništva zaposlenih namreč predvideva prevzem zdravih podjetij, torej podjetij, ki nimajo dolgoročnih likvidnostnih težav in poslujejo z dobičkom. “Za delavski odkup podjetja v težavah sta potrebni tudi tehnična in predvsem finančna pomoč države, pri čemer pa so trenutne možnosti v Sloveniji omejene,” so še pojasnili.
VIR: STA

Obračun električne energije po sistemu net meteringa se počasi zaključuje. V kolikor razmišljate o postavitvi sončne elektrarne je zdaj še zadnji čas, da glede na trenutno veljavno zakonodajo še ujamete obračunavanje po starem sistemu.

V zadnjem obdobju se regulativno okolje na področju obnovljive energije spreminja. Veliko držav prehaja na nove modele tarifnega usmerjanja, ki nadomeščajo tradicionalni net metering. Čeprav so še vedno na voljo spodbude za postavitev sončne elektrarne, se bodo pogoji in ugodnosti lahko v prihodnosti spremenili. Zato je smiselno, da net metering izkoristite dokler je še na voljo. Pristop k net meteringu vam omogoča, da postanete manj odvisni od tradicionalnih virov energije in nihanj cen na trgu. S proizvodnjo lastne sončne energije in shranjevanjem presežka vam net metering zagotavlja stabilnost in bolj predvidljive stroške za električno energijo.

Ne zamudite priložnosti

Vsi novi kupci, ki boste sklenili Pogodbo o izgradnji sončne elektrarne za individualno samooskrbo do konca leta 2023, prejmete brezplačno čiščenje sončnih panelov. Akcija traja od 1. 9. 2023 do 31. 12. 2023 oziroma do preklica.

Obiščite našo spletno stran in oddajte povpraševanje še danes.

Zakaj se net metering zaključuje?

Nižje cene sončnih sistemov in napredek tehnologije shranjevanja energije sta povzročila, da gospodinjstva postajajo manj odvisna od omrežja. To pomeni, da prodaja nazaj v omrežje ni več tako donosna kot prej.

Če želite izkoristiti največje finančne koristi net meteringa, je zdaj še vedno čas, da pristopite, saj se bodo lahko pogoji v prihodnosti spremenili. Pomembno je, da najkasneje do 31. decembra 2023 oddate vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne, 31. decembra 2024 pa je skrajni rok za postavitev in priključitev sončne elektrarne na omrežje.

Z izkoriščanjem sončne energije zmanjšujete svoj ogljični odtis in postanete aktivni soustvarjalec bolj trajnostne prihodnosti. Namestitev sončne elektrarne vam lahko prav tako poveča vrednost vaše nepremičnine. Potencialni kupci vse bolj cenijo trajnostne in energetsko učinkovite domove. Z net meteringom boste imeli dodatno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na privlačnost vaše nepremičnine na trgu.

PR

Nova KBM, ki je od februarja letos del Skupine OTP, je v letu 2023 prejela priznanje odličnosti »Euromoney Award for Excellence« kot najboljša slovenska banka.

Nagrade Euromoney na podlagi ocen priznanih področnih novinarjev že več kot 20 let podeljuje istoimenska britanska finančna revija. V finančnem svetu slovijo kot ugledna in neodvisna priznanja, ki temeljijo na mnogih objektivnih kriterijih – poleg poslovnih rezultatov upoštevajo še druge pomembne dejavnike, kot so inovacije, raziskave in nove storitve.

Obenem si prizadevajo sistematično upravljati okoljske in družbene vidike

Nova KBM že več let posluje dobičkonosno, s čimer zagotavlja osnovo za dolgoročno vzdržnost in odpornost ter nadaljnje investicije v razvoj in družbeno odgovorno delovanje. Uresničujejo tudi celovito strategijo ESG, ki se osredotoča na večjo vzdržnost za okrepitev konkurenčnosti in privlačnosti. Obenem si prizadevajo sistematično upravljati okoljske in družbene vidike ter skrbeti za visoke standarde korporativnega upravljanja, s čimer postavljamo najboljše zglede.

John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je ob tem povedal: »Nova KBM je v letu 2022 utrdila položaj najdostopnejše banke v državi, ki zagotavlja vrhunske in celovite finančne storitve. Večino teh lahko stranke opravljajo kjer koli in kadar koli, prek spleta oz. mobilne naprave. Digitalizacija kot prednostno razvojno področje je strateška usmeritev banke. Ponosni smo, da sta bili naša spletna in mobilna banka že tretje leto zapored imenovani za najboljši v Sloveniji. Nova KBM je ena najbolj inovativnih bank na slovenskem trgu in zdaj tudi pomembna članica Skupine OTP. Tudi najnovejša, tokrat mednarodna nagrada, potrjuje, da uspešno uresničujemo ambiciozno vizijo biti najboljša banka, kar prepoznavajo tudi v mednarodnih strokovnih krogih. Nagrado s ponosom delim s sodelavci in se jim zahvaljujem za njihov prispevek k uspehu. Kot članica Skupine OTP se Nova KBM še naprej osredotoča na stranke in na uresničevanje strateških prednostnih nalog.«

Nagrado Euromoney je dobila tudi madžarska banka OTP Bank, lastnica Nove KBM – uvrščena je bila med najboljše digitalne banke v Srednji in Vzhodni Evropi, že šestič pa je dobila tudi nagrado za najboljšo banko na Madžarskem.

O nagradi Euromoney

Euromoney nagrade za odličnost 2023 podeljuje žirija po večmesečnem procesu raziskovanja in intervjujev. Strokovni odbor za ocenjevanje je ocenjeval finančne kazalnike, velikost, dobičkonosnost in rast, relativno boljšo uspešnost v primerjavi s podobnimi bankami ter sposobnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram na trgu in/ali potrebam strank. Poleg finančne uspešnosti je žirija ocenjevala strategijo digitalnega bančništva, postopke za zagotavljanje kibernetske varnosti in družbeno odgovornost.

Henkel Maribor je ob podpori gospodarskega ministrstva začel projekt Digital Henkel, katerega cilj je digitalna transformacija podjetja. Projekt je del slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Njegova skupna vrednost znaša 4,5 milijona evrov, EU pa ga bo sofinancirala z 2,1 milijona evrov, so sporočili iz podjetja.

“V Henklu se zavedamo, da je digitalizacija ključna za prihodnost naše družbe, zato je kot odločilni element vpeta tudi v naš strateški okvir za namensko rast,” je dejal direktor družbe Henkel Maribor Gregor Majcen.

Projekt bo prispeval k optimizaciji procesov

Z uporabo digitalne tehnologije in strokovnim znanjem želijo po direktorjevih besedah pospešiti preobrazbo v industrijo 4.0., optimizirati poslovanje ter razviti nove, inovativne, tehnološko usmerjene poslovne modele, obenem pa ustvarjati trajno dodano vrednost za stranke in potrošnike, pa tudi zaposlene.

Projekt bo neposredno prispeval k optimizaciji procesov, dvigu digitalnih kompetenc, znižanju stroškov, zmanjšanju porabe energije in znižanju ogljičnega odtisa, so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju.

Poleg njih v projektu sodelujejo še Messer Slovenija, Lineal, Nomnio, Inova Fusion, Sfera IT, Spark Inovacije in Komunikacije prihodnosti. Digitalne rešitve, ki bodo vpeljane v okviru projekta, je vodstvo Henkla Maribor s konzorcijskimi partnerji prejšnji teden predstavilo predstavnikom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
VIR: STA

Na današnjem dnevu frizerjev Festivala oblikovanja Maribor so na Štuku pripravili tekmovanje s predstavitvijo pričesk, tekmovalcev, natečaj za pričesko s podelitvijo nagrad.

Prav tako tudi predstavitev četrtih letnikov s poslikavo obraza, dekolteja in pričeskami.

Projekt “Star is born”

Projekt “Star is born” je projekt, ki je nastal v sodelovanju z dijaki, ki so prišli v Maribor preko izmenjave Erasmus. Predstavila nam ga je Lucija Ritonja, dijakinja Srednje šole za oblikovanje Maribor. Celoten festival je prazaprav rezultat celoletnega dela dijakov in zaposlenih te šole. Tema projekta “Star is born” je QR-koda, pri tem pa niso pokazali samo posebnih frizur, ampak poskrbeli za celotno podobo modelov, od frizure, make-upa do oblačil in oprave.

Festival oblikovanja Maribor (FOMB) je delo dijakov in zaposlenih Srednje šole za oblikovanje Maribor.

Poskrbeli pa so tudi za pogovore s strokovnjaki. Tako so govorili z Matejo Skočir, ki je make up artistka in vizažistka z več kot 17-letnimi izkušnjami na področju ličenja, v svetovanju iz dekorativne kozmetike in nege obraza. Sledita pa še pogovora z Danijelo Cehtl in Smiljanom Škarico. Danijela Cehtl je inštruktorica koloristka blagovne znamke Glynt, 22 let je že frizerka, ki v zadnjem času pripravlja za blagovno znamko Glynt seminarje. Smiljan Škarica je predsednik Sekcije frizerjev pri OZS, distributer Glynt Slovenija in kreativni vodja Frizerstva Škarica.

Festival oblikovanja Maribor je plod sodelovanja dijakov in zaposlenih

Festival oblikovanja Maribor je Srednja šola za oblikovanje Maribor pripravila že osmič, je povedala ravnateljica te šole Nadja Jager Popović. Festival je delo dijakov, njihovih mentorjev in učiteljev. Dijaki se na to pripravljajo vse leto. “Ta festival je dejansko nastal na podlagi tega, da se spromovirajo tako dijaki, mladi, kajti oni vstopajo na tržišče, na trg dela. Da se prepozna njihovo delo,” je poudarila Jager Popovićeva in dodala, da je pomembno, da tudi partnerji prepoznajo njihova dela. Druga pomembna točka tega festivala pa je, da se mladi preskusijo, da se spoznajo s trgom dela, s strankami, da se mrežijo, je še dejala. Ob tem pa na terenskem delu prihaja še do praktičnih preizkušenj.

Na Festivalu oblikovanja Maribor pa sodelujejo tudi dijaki, ki so prišli sem preko izmenjave Erasmus. Na sam festival je prišlo tudi več projektnih partnerjev in drugih, tudi iz tujine, ki spremljajo razvoj oblikovanja. Ravnateljica je dejala, da želijo tudi njim, torej navzven pokazati njim in jih tudi vključiti: “Ravno današnji dan frizerjev je en takšen primer dobrega sodelovanja, kjer razne skupine iz Litve, Latvije, Češke, ki so danes tukaj, in pa seveda Slovenije, pripravljajo eno tako mini tekmovanje, timsko delo, mešane ekipe, v glavnem to, kar si Evropa pravzaprav želi.”

Več informacij kmalu v oddaji Občinski informator na BK TV.

V tokratni oddaji Na glas smo se posvetili pregledu stanja na trgu dela v Mariboru in Podravju ter preverili, katere profile poklicev delodajalci najbolj iščejo. Pa tudi, kakšne ukrepe zaposlovanja ima Zavod za zaposlovanje ter kako spodbuja in pomaga delodajalcem in tistim, ki želijo stopiti na samostojno poslovno pot, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor.

Naši gostje so bili Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje, Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, in Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor.

Oddajo Na glas si lahko v celoti ogledate tukaj:

Danes se na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem odvija prva konferenca gastronomije in turizma, na kateri iščejo odgovore, kaj prinaša revolucija oziroma evolucija gostinstva.

(R)evolucija v gastronomiji in turizmu namreč v sedanjem času odpira vrsto vprašanj in išče odgovore na področju rokovanja z gosti, kaj bo jutri na krožniku, kakšna je postrežba pijače, s poudarkom postrežbe vode in lokalnih vin, ustvarjanje privlačnih lokalnih jedilnikov, prehranski odpadki in kako ohraniti kadre ter pritegniti sveže ideje, ljudi in sodelovati. Torej ne samo, kakšni so gostinski delavci do svojih gostov, ki iščejo inovativnost, ustvarjalnost, domačnost, izvirnost, ampak tudi reševanje težav, ki jih imajo gostinci, izzivi, kako ohraniti kadre, kako jih na novo pridobiti in poskrbeti za kakovost storitev.

Na sami konferenci je moderator Miha Bratec, višji predavatelj predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem. Njegovi gostje so Matevž Frangež, državni sekretar pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport za področje turizma, Manca Grbič, Gostilna Vernik iz Ruš, Aleš Budja, gostišče Pri Karlu iz Maribora, Emil Juvan, izredni profesor na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Gašper Puhan, Galerija okusov, Janja Viher, predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Maribor, ter Borut Cvetkovič iz Radgonskih goric.

Z Michellinom se je ustvarilo zvezde, poskrbeti je treba tudi za domačnost, tradicijo

Višji predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Miha Bratec nam je izpostavil, da se lahko privabi gostje z inovativnostjo, ustvarjalnostjo, kakovostjo. Vsaka regija v Sloveniji je zelo specifična, še posebej v gastronomiji. Tako se na Štajerskem čuti vpliv avstro-ogrske, na Primorskem pa italijanski vpliv.  In prav vsa ta bogatost, pestrost delata Slovenijo še bolj zanimivo. Meni, da se lahko vsi drug od drugega marsikaj naučijo, predvsem pa, da se je treba potruditi in preseči regionalne borbe. Izpostavil je, da je treba dvigniti kakovost na ravni celotne Slovenije. Tudi to, da se je z Michellinom ustvarilo vrhunske zvezde, “zdaj pa je treba, da vsi skupaj zavihamo rokave in urediti to, kar je pod tem. Se pravi: dobro, pristno, trajnostno, lokalno kulinariko. Ker to je tisto, kar bo gost, ki pride zaradi michelinke, hotel jesti drugi, tretji in četrti večer. Nekih sedemhodnih degustacijskih menijev s cenami od sto do dvesto evrov pač človek ne je vsak dan, tudi tisti, ki ima neomejeno količino denarja”. Ob tem je izpostavil: “Mi moramo nahraniti gosta dobro in tako, da mu predajamo svojo tradicijo in svojo kulturno izročilo naprej in hkrati tudi brbončice zadovoljimo.” 

Prestolnica kulinarike sredi konkurenčne regije

Maribor je prestolnica kulinarike, je spomnila Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. A zavedati se je treba, da je Maribor v zelo konkurenčni regiji. Ne samo znotraj Štajerske, ampak v bližini Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Vse te države imajo zelo inovativno gostoljubnost in zato je toliko bolj pomembno biti inovativen. A čuti se kriza kadrov, ki jo iz dneva v dan močno čutimo, pravi Polakova.  In kje vidi sama inovativnost in krepitev samozavesti slovenskih gostincev, da ne bodo mislili, tako kot včasih gostje mislijo, da je čez mejo boljše? “Meni se zdi predvsem pomembno, da postanemo ponosni na svoje kulinarične atribute, da se zavedamo dejstva, da je danes za doživetje predvsem pomembna filozofija “Manj je več”. Tudi tako, da vemo, da smo del avstro-ogrske kulinarične ponudbe, a da imamo tudi balkanski del, ki je po njenih besedah ravno prav eksotičen, da nas dela drugačne.

Butičnost, domačnost in domača hrana

Aleš Budja iz gostišča Pri Karlu v Mariboru vidi inovativnost in domačnost, pristnost kot velik potencial. Jedi, ki sta jih prej delala dedek in babica, so bile domače jedi v gostišču Budja, ki se je pred časom preimenovalo v gostišče Pri Karlu. In prav te jedi zdaj na nek moderen način tu spet ponujajo. In zato poudarja inovativnost, ki se odraža z butičnostjo, domačnostjo z domačo zgodbo in domačo hrano.

Povezovanje vseh akterjev v skupno zgodbo

Na Sekciji za gostinstvo in turizem pri mariborski obrtno-podjetniški zbornici želijo povezati vse akterje, pravi Janja Viher, predsednica te sekcije, “zaradi tega, ker imamo znanje, izkušnje, imamo odlične ponudnike. Včasih pa se nam zdi, da se nekje izgubimo na tej poti. Ponudniki iščejo tisto, kar je, nekaj unikatnega v naši regiji.” Na konferenci tako govorijo o  izzivih s kadri, davčno zakonodajo v gostinstvu, investicije,  kam naprej, kateri so integralni turistični produkti,  slediti strategiji destinacije, poslovnim načrtom itd.

Poklic, v katerem se da z dobro voljo in strokovnostjo marsikaj narediti

Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica na VSŠGT Maribor in urednica knjige “Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času korona krize, pa nam je izpostavila, da se vse začne pri gostoljubnosti, srčnosti in pozitivnem odnosu do gosta. “Z dobro voljo in strokovnostjo se da marsikaj narediti,” je poudarila in dodala, da je pomembno, da bodočim dijakom in študentom približajo gostinske, turistične poklice.

Danes, v torek, 4. 4., ob 18. uri bomo v oddaji Report na BK TV govorili o novem albumu benda Yu generacija, o velikonočnem koncertu Kungoške pleh muzike in karierni tržnici.

Kaj vse se bo dogajalo na Karierni tržnici, ki bo aprila v Mariboru ponudila priložnost mladim za iskanje prve zaposlitve, kako se napiše življenjepis, predstavi v petih minutah ter pogovore z znanimi Slovenci, bo govorila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje. Rudi Matjašič bo napovedal tradicionalni velikonočni koncert Kungoška Pleh Muzika, Janez Kranjski pa bo predstavil album skupine Yu Generacija in povedal, kje bodo imeli nastope.

Madžarska bančna skupina OTP je po več kot letu in pol vendarle prejela soglasje Agencije za varstvo konkurence (AVK) za prevzem Nove KBM, so sporočili iz OTP. Pogodba za nakup druge največje slovenske banke je bila podpisana konec maja 2021, OTP pa je vmes že prejela soglasje v okviru skupnega nadzora bank v evrskem območju.

Nova KBM, ki je bila do zdaj prek luksemburške družbe Biser Bidco v 80-odstotni lasti ameriškega sklada Apollo in 20-odstotni lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), bo tako vendarle dobila novega lastnika. Kupnina tudi tokrat ni bila razkrita, je pa po pisanju medijev znašala okoli milijardo evrov.

Zaključek transakcije bo po navedbah OTP predvidoma sledil v naslednjih dneh, takoj zatem pa se bo začel proces združitve SKB, ki jo je OTP kupila leta 2019, in Nove KBM v okviru skupine OTP, s čimer bo po navedbah prevzemnika nastala največja banka v Sloveniji po posojilih in denarnih vlogah.

Želijo si stabilnega in dobičkonosnega poslovanja

V OTP pravijo, da želijo poleg stabilnega in dobičkonosnega poslovanja “aktivno prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva”. Napovedujejo ponudbo najsodobnejših, hitrih in dostopnih finančnih storitev, tako znotraj poslovne mreže kot prek naprednih digitalnih kanalov.

Kot navajajo, bodo posebno pozornost namenili razvoju hitrih kreditnih produktov z realnimi pogoji za mala in srednje velika podjetja. Podpreti nameravajo tudi velika lokalna podjetja pri vstopu na tuje trge in širitev v tujino prek medsebojno koristnih partnerstev.

OTP Bank je pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM podpisala konec maja 2021, koncentracijo pa so pri varuhu konkurence nato priglasili 1. julija predlani. Sprva so sedanji lastniki in kupec konec postopka pričakovali do konca lanskega junija, se je odločanje regulatorjev zavleklo.

Nekateri mediji so v tem času omenjali informacije, da bi posel lahko celo propadel zaradi pomislekov Evropske centralne banke po ruskem napadu na Ukrajino. OTP je namreč precej izpostavljena do Rusije in Ukrajine, zaradi česar je beležila tudi močno poslabšanje poslovnih izidov. AVK naj bi medtem ob pomislekih glede učinka na konkurenco na bančnem trgu zahtevala dodatno dokumentacijo in pojasnila, saj bosta po združitvi Nove KBM in SKB na trgu dva skoraj enakovredna velika in močna akterja. Drugi je NLB. Odločba AVK sicer na spletnih straneh še ni objavljena.

Sklad Apollo je Novo KBM skupaj z EBRD kupil sredi leta 2016 za 250 milijonov evrov. Apollo oz. v njegovem imenu Nova KBM pa je sredi leta 2019 za 444 milijonov evrov kupila še Abanko. Zanjo se je takrat potegovala tudi madžarska OTP.

Skupina OTP v Sloveniji ni aktivna le na bančnem področju

Vsi ti prevzemi so sledili obsežni sanaciji bank konec 2013 in v 2014, ko je država zaradi hudih težav v gospodarski in finančni krizi banke v celoti nacionalizirala in se nato Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč zavezala, da jih bo privatizirala.

Apollo in EBRD sta si po pisanju Financ v času lastništva Nove KBM izplačal tudi za nekaj manj kot 220 milijonov evrov dividend, je imela pa seveda v tem času tudi večdesetmilijonske stroške z integracijo Abanke in tehnološko posodobitvijo bančnega poslovanja. Prav tako so vmes za nerazkrito vsoto kupili lizinško družbo Summit Leasing.

Ta za zdaj ostaja Apollu in EBRD. Po pisanju Financ naj bi bila lizinška družba, ki se je v zadnjem času širila v regiji, v kratkem naprodaj, med interesenti zanjo v poslovnem mediju omenjajo NLB.

Skupina OTP v Sloveniji ni aktivna le na bančnem področju. Prek družbe Mendota Invest je odkupila projekt komercialnega dela ureditve območja osrednje ljubljanske železniške postaje. V OTP pravijo, da so načrte za gradnjo nepremičninskega projekta, ki ohranja ime Emonika, že posredovali v soglasje ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot je pred časom razkril ljubljanski župan Zoran Janković, so plačali že tudi skoraj 25 milijonov evrov komunalnega prispevka.

Na eni največjih urbanističnih črnih točk v središču Ljubljane je predvidena gradnja hotela, stanovanj, pisarn in nakupovalnega središča s približno 85.000 kvadratnimi metri bruto najemnih površin.
VIR: STA

Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.

Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.

Načrte ima za več področij

“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.

Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču

Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.

Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto

Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.

Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd

Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.

Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo

Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.

Participativni proračun v pripravi

Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA

Pred slovesnostjo ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince sta se predsednika slovenske in madžarske vlade Robert Golob in Viktor Orban danes opoldne sešla na delovnem kosilu v Mariboru. Ob prihodu nista dajala izjav.

Popoldne bosta premierja skupaj s hrvaškim gospodarskim ministrom Davorjem Filipovićem sodelovala na slovesnosti ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince, ki povezuje elektroenergetske sisteme treh držav.

Orban je prišel na obisk v Slovenijo nekaj več kot dve leti po tistem, ko je skupaj s prejšnjim premierjem Janezom Janšo in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom obeležil začetek del za postavitev tega 2×400-kilovoltnega prenosnega daljnovoda, ki predstavlja prvo sistemsko povezavo elektroenergetskih omrežij Slovenije in Madžarske, obenem pa se navezuje tudi na hrvaško omrežje.

Družba Eles je z izgradnjo daljnovoda zaključila gradnjo v sklopu največje investicije v infrastrukturo prenosnega omrežja. Novozgrajena mednarodna povezava bo po napovedih zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije.
Vir: STA

V Mariboru pripravljajo karierni sejem, ki bo tokrat z rekordnim številom razstavljavcev. Na sejmu za osnovnošolce bo 98 razstavnih enot, na sejmu za srednješolce pa kar 118. Obisk sejma je v celoti brezplačen.

Karierni sejem bo potekal dva dneva, in sicer za osnovnošolce v torek, 15. novembra, od 8. do 18. ure, za srednješolce pa v četrtek, 17. novembra, od 8. do 18. ure, v Športni dvorani Ljudski vrt »Lukna«, Mladinska ulica 26 v Mariboru.  Včeraj so predstavili vsebine  sejma in njegov namen.

Predstavitev Kariernega sejma 2022 s sloganom Vesolje priložnosti

S sloganom Vesolje priložnosti

Karierni sejem 2022 – sejem poklicev in priložnost, ki letos poteka pod sloganom Vesolje priložnosti, je že sedmi, ki ga organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno podjetniško zbornico Maribor, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

Organiziran bo prevoz učencev iz oddaljenih mariborskih šol

Organiziran prihod na Karierni sejem je potrdilo 38 osnovnih šol, od tega 20 iz MO Maribor, kjer se pričakuje okoli 2.000 učencev in 11 srednjih šol, od tega 10 iz MO Maribor, kjer se pričakuje okoli 1.500 dijakov in dijakinj. Letos bo MO Maribor na željo mariborskih osnovnih šol prvič organizirala prevoz učencev iz oddaljenih mariborskih osnovnih šol na Karierni sejem.

Sejem je namenjen učencem, dijakom, staršem in odraslim

“Karierni sejem je namenjen učencem višjih razredov oz. letnikov, staršem ter svetovalnim in drugim strokovnim delavcem s področja karierne orientacije mladih. Z izvedbo Kariernega sejma želimo mladim iz našega mesta in širše regije na enem mestu predstaviti možnosti, ki jih imajo ob nadaljevanju svoje izobraževalne ali poklicne poti,” sporočajo z Mestne občine Maribor in  dodajajo: “S Kariernim sejmom si prizadevamo preventivno prispevati k preprečevanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, kot tudi pomagati pri izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah. Posebno pozornost zato namenjamo deficitarnim poklicem v Mariboru in širši regiji.”

Na Kariernem sejmu se bodo predstavljale izobraževalne ustanove, podjetniki in obrtniki, javne službe, mladinski centri, ki delujejo v Mestni občini Maribor, in organizacije, ki delovno usposabljajo in zaposlujejo mlade s posebnimi potrebami, ter druge javne in zasebne organizacije, ki zaposlujejo, usposabljajo ali izobražujejo kadre.

karierni sejem 2018

Predvidoma v ponedeljek, 14.11., ob 16. uri in do torka do 15. ure bomo zaprli nekaj parkirnih prostorov (do 20) na Gregorčičevi ob Ljudskem vrtu. Od ponedeljka, 14.11., do četrtka, 17.11, se pričakuje povečan promet na Gregorčičevi ulici ob Ljudskem vrtu, predvsem 15.11. od 8 do 15. ure, zato vse udeležence prometa prosimo za strpnost.

Več informacij o celotnem programu je na voljo na portalu mladi mladim.

Mariborsko podjetje Marles hiše, ki se ukvarja z gradnjo montažnih zgradb in zaposluje skoraj 130 ljudi, je minulo leto zaključilo z 21,5 milijona evrov prihodkov, kar je le nekaj manj kot leto prej. Kljub ukrepom za nižanje stroškov so zaradi rasti cen materialov ustvarili za dobro polovico nižji čisti dobiček v višini slabega pol milijona evrov.

Družba je na slovenskem trgu ustvarila za 11,7 milijona evrov prodaje, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leto prej, a za desetino manj kot v predkoronskem letu 2019. Na tujih trgih, med katerimi so najpomembnejši Avstrija, Švica in Italija, so lani ustvarili 9,7 milijona evrov prodaje, kar je za dobro četrtino manj kot leto prej.

V strukturi prodaje so sicer prevladovali individualni stanovanjski objekti, na tujem trgu pa delno tudi modularni objekti, ki pa so jih v večjem obsegu realizirali šele letos.

Kot je v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, zapisal direktor podjetja s sedežem v Limbušu Matej Vukmanič, so še pred začetkom leta sklenili rekordno število pogodb, zato so bila njihova pričakovanja in načrti celo še bolj optimistična in so predvidevala nadaljnjo rast.

Pričeli naraščati stroški nabavnih surovin

V prvi polovici leta so beležili rekordne rezultate, ki so napovedovali najboljše prodajno leto v zgodovini. Med drugim je izpostavil gradnjo 18 objektov v sklopu novega stanovanjskega naselja Drenovo ter gradnjo štirih dvostanovanjskih hiš in enega večstanovanjskega objekta v Švici. Ob tem so podpisali pogodbo za izvedbo modularnega projekta v Nemčiji, z gradnjo katerega so začeli v drugi polovici leta, zaradi česar so v proizvodnji delno vzpostavili delo v treh izmenah.

A če je na eni strani rasla prodaja, so na drugi strani prav tako pričeli naraščati stroški nabavnih surovin, predvsem konstrukcijskega lesa, ki je njihova osnovna strateška surovina. Cene lesa so se med letom povečale celo za skoraj 300 odstotkov, naraščati pa so pričele tudi cene drugih surovin.

Na dvig cen so se odzvali takoj, kljub vsem naporom pa se je proizvodni strošek povečal, saj so imeli sklenjene pogodbe iz preteklega obdobja, zato so lahko zgolj zmanjšali negativni učinek, ne pa ga tudi odpravili. Med letom so bili prisiljeni dvigniti prodajne cene, ki jih je trg dobro sprejel, zato na prodajnem področju bistvenega upada pri sklenitvi novih pogodb niso zaznali.

Denar vložili tudi v investicije

Kar nekaj denarja so vložili tudi v investicije, med drugim v posodobitev proizvodnje, kjer so z nabavo novih in naprednih CNC strojev ter drugih naprav uspeli proizvodne procese poenostaviti ter izboljšati in na ta način dvigniti produktivnost. Zaradi povečanega obsega poslovanja so dodatno zaposlovali tako v proizvodnji, kot v režijskih službah.

Družba Marles hiše je januarja letos pristala v večinski 58-odstotni lasti nizozemskega sklada Invera Investments, novi večinski lastnik pa je obnovil pogodbe z obstoječim vodstvom družbe. Z vstopom želi Invera okrepiti položaj družbe na obstoječih trgih, zagotoviti povečanje proizvodnih kapacitet in zagotoviti nove priložnosti na obstoječih in novih trgih. Preostali delež podjetja je še naprej v lasti družbe Investma, katere lastnik je Leopold Poljanšek.
VIR: STA

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj obiskal Dravske elektrarne Maribor (DEM), kjer se je z vodstvom družbe med drugim pogovarjal o načrtovanih investicijah in si ogledal tamkajšnji Center vodenja. Pozitivno presenečen je bil nad znanjem, ki ga ta premore in ki bo ključno za vlaganja v prihodnost.

“Najbolj ključna dobrina, če hočemo energetsko reformo ali zeleni preboj izpeljati hitro in učinkovito, je znanje,” je dejal.

“Če kje, potem imamo prav na Dravskih elektrarnah lep primer dobre prakse preteklih vlaganj, na katerih zdaj temelji velik del oskrbe Slovenije z električno energijo. Enako pomembna pa so vlaganja v prihodnost,” je v izjavi za medije po obisku povedal premier.

 

Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko je dodal, da so predsedniku vlade predstavili svoje načrte in ga zaprosili za pomoč države pri njihovi izvedbi. “Mislim predvsem v postopkih. Kar se tiče financ, še nismo tako daleč. Verjamem, da smo Dravske elektrarne s svojim potencialom sposobne marsikateri projekt speljati tudi same. Bolj pomembno je, da nam država pomaga pri umeščanju v prostor in skrajševanju določenih postopkov,” je pojasnil.

Golob je poudaril, da je za izvajanje projektov ključno predvsem znanje oz. ustrezne ekipe. “Maribor je bil prestolnica elektroenergetike Slovenije, še v času Jugoslavije, in verjamem, da Maribor lahko spet postane prestolnica elektroenergetike Slovenije, ravno zaradi znanja in smelih projektov, ki se jih tu načrtuje,” je povedal.

Pri tem po njegovih besedah ni toliko pomembno, kje je sedež Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ampak to, kje se bo vlagal denar in odvijal razvoj. “Sedeži so lahko politično pomembni, ni pa nujno, da prinesejo razvoj regiji. Pred nami je res huda energetska zima in ne želimo se prepirati o lokalnih zgodbah, ampak je bolj pomembno, da začnemo sistematično vlagati denar in odpirati nova, zelena delovna mesta,” je povedal.

Morebitne vrnitve sedeža v Maribor v prihodnosti sicer ne izključuje. “Srednjeročno je vse možno. Tega ne zavračam, ni pa to ključna prioriteta,” je Golob odgovoril na novinarsko vprašanje.

Potem ko je Rusija zaradi domnevnih težav pri transportu prenehala dobavljati plin Italiji, je po besedah premiera “samo vprašanje časa, kdaj ga bo ukinil tudi Sloveniji”. “Ne se obremenjevati s tem. Mislim, da je Evropa danes že pripravljena na popolno prekinitev dobav ruskega plina in da je to nekaj, kar moramo vzeti za dejstvo. To, da Gazprom to počne selektivno, po državah, je samo izvajanje psihološkega pritiska na Evropo. Prej ko se bo Evropa sprijaznila s tem, prej bomo začeli izvajati učinkovite ukrepe in lažje bomo prišli skozi zimo,” je prepričan premier.
Vir: STA

Mariborski svetniki so le teden dni po nedokončani redni seji, na kateri so z rebalansom znižali letošnji proračun na 181,7 milijona evrov, v četrtek na izredni seji potrdili nov, že sedmi rebalans v letu 2022, s katerim so mestni občini omogočili dodatno zadolžitev v višini 2,8 milijona evrov. Denar bo namenjen obnovi vrtca in urejanju dveh ulic.

Mestna občina Maribor je v dodatno zadolževanje prisiljena potem, ko ji zaradi umika potencialnega investitorja ni uspelo prodati zemljišča na Teznu, s tem pa bi proračun ostal brez načrtovanih dobrih dveh milijonov evrov.

Da bodo lahko poskrbeli za pol milijona evrov vredno prenovo pred časom pogorelega vrtca v Brezju, 150.000 vredno investicijsko vzdrževanje sanitarij v Osnovni šoli Borcev za severno mejo ter na kar 2,1 milijona evrov ocenjeno ureditev Medvedove in Koseskega ulice, bodo morali najeti 2,8 milijona evrov kredita, s tem pa se bo mariborska občina letos skupaj zadolžila za 25,5 milijona evrov .

Novemu večmilijonskemu zadolževanju so nasprotovali v koalicijski SD, ki je vložila rebalans, s katerim je predlagala, da bi se občina dodatno zadolžila le za potrebe vrtca in šole, medtem ko je po njihove zadolževanje za ureditev cest v trenutnih razmerah neodgovorno. Njihovega predloga niso podprli niti ostali koalicijski partnerji niti večji del opozicije, ki se je čudila amandmaju ene od koalicijskih strank.

Mariborska občina bo tako do konca leta zadolžena že za 77 milijonov evrov, kar je 36 milijonov evrov več kot pred začetkom prvega mandata župana Saše Arsenoviča pred štirimi leti. Slednji je na seji na očitke o tem odgovoril, da so po zaslugi omenjenega zadolževanja prejeli 65 milijonov evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev.

V zvezi z urejanjem obeh omenjenih ulic je podžupan Samo Peter Medved pojasnil, da so tik pred podpisom pogodbe z Nigradom, ki naj bi z deli začel še letos in jih dokončal v naslednjem letu.

Še pred izredno so svetniki v četrtek dokončali prejšnji teden prekinjeno redno sejo in med drugim potrdili občinski podrobni prostorski načrt za 130.000 kvadratnih metrov veliko območje železniškega trikotnika, kjer direkcija za infrastrukturo načrtuje gradnjo več železniških postajališč, občina pa mobilnostno vozlišče s parkirišči za avtomobile in turistične avtobuse, avtobusnimi postajališči, izposojevalnico koles, polnilnico za e-vozila, postajališčem za avtodome in sončno elektrarno.

Ob tem so potrdili tudi dokumentacijo za vzpostavitev začasnega Snaginega zbirnega centra odpadkov, saj obstoječa v Plinarniški in Lahovi ulici ne zadostujeta potrebam. Zbirni center bo ob sortirnici največ sedem let, dokler občina ne uredi novega trajnega, ki je predviden v industrijski coni Marles.
Vir: STA

V industrijski coni Hoče je danes svoja vrata odprla nova trgovina Jager. Objekt, ki se razprostira na pet tisoč kvadratnih metrih površine, so danes slovesno predali svojemu namenu ter ob tem poskrbeli tudi za pestro ponudbo in spremljevalno dogajanje za vse obiskovalce.

S prerezom traku so slovesno nekaj čez 10. uro dopoldan odprli vrata nove trgovine. Kot je izpostavil Franc Jager, ustanovitelj podjetja, je njihovo ključno vodilo, da so prepoznavni po kakovostnih izdelkih, nizkih cenah ter usposobljenih in prijaznih prodajalcih. Tako so postali tudi uspešno družinsko podjetje, ki je danes v rokah že tretje generacije.

S svojo široko ponudbo živil, svežega mesa, tekstila, tehnike, gradbenih materialov in vsega za kmetijstvo pa želijo tudi v občini Hoče – Slivnica pritegniti kupce. Prav tako pa so v svoji že 41. poslovalnici poskrbeli, da bodo odslej lahko obiskovalci tudi uživali v hrani in pijači, ki jo ponuja gostinski del trgovine.

Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak, ki pravi, da je vesel, da so v kraju dobili dodatno trgovino, ob tem pa se vzpostavljajo tudi delovna mesta.

Sicer pa se podjetje z več kot tridesetletno tradicijo ponaša tudi družbeno odgovorno. Tako so na odprtju podarili donacijo Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče v vrednosti 1000 evrov.

Ob slovesnosti in pestrem kulturnem programu so odprli vrata nove trgovine več sto obiskovalcem, tako kupcem kot radovednežem, ki so že nestrpno čakali, da preverijo pestro in raznoliko ponudbo.

Vse do prihodnjega petka, 30. septembra, so v trgovini poskrbeli tudi za posebno akcijo. To preverite v njihovem letaku ali na spletu. Sicer pa v podjetju Jagros d.o.o. v prihodnjem letu načrtujejo še gradnjo logističnega centra v Hočah, ob tem pa bodo pridobili še skladišče podjetja in upravo. Zato v svoje vrste vabijo tudi kadre s področja logistike, skladiščenja, nabave, podpornih služb in marketinga.

V Selnici ob Dravi so pridobili gradbeno dovoljenje za novo športno dvorano, je na Facebooku sporočila županja Vlasta Krmelj.

Zgradili jo bodo na mestu, kjer je sedanja šolska telovadnica, stara skoraj 50 let. Kdaj bodo stekla gradbena dela, še ni znano, saj zanje v občini še nimajo denarja. Kljub najprej previsokim ponudbam gradbincev pa naj bi jeseni začeli graditi nov vrtec.

Pri vrtcu so imeli nekaj težav, saj so vse prejete ponudbe na javnem razpisu za izvajalca gradbenih del presegale zastavljene finančne okvirje. “Po ponovljenem razpisu smo dosegli znižanje investicije in izbrali izvajalca. Predvidoma 27. septembra bomo podpisali pogodbo o izvedbi. Dela naj bi začeli še to jesen,” je za STA povedala županja Vlasta Krmelj.

Novi vrtec z 11 oddelki bodo gradili za osnovno šolo, kar pomeni, da bo bolj odmaknjen od glavne ceste kot sedanji.

Nedaleč stran nameravajo postaviti novo športno dvorano z nekaj več kot 3200 kvadratnimi metri uporabne površine. “Imela bo možnost delitve na tri dele. V delu bodo tri etaže, kjer bodo poleg garderob in servisnih prostorov še večji prostori za fitnes, karate ali plesne vaje,” je pojasnila županja.

V dvorani bo okoli 300 sedežev za gledalce. “Velikost dvorane omogoča izvedbo tekem rokometa, košarke ali odbojke tudi na mednarodni ravni. V načrtovanje je bil vključen naš Forum za šport, v katerem so športniki, ki so tekmovali na najvišjih nivojih, in ti so dajali smernice, da bi bila dvorana čim bolj večnamenska,” je povedala Vlasta Krmelj.

Staro telovadnico poleg Osnovne šole Selnica ob Dravi bodo porušili. Investicija je ocenjena na okoli pet milijonov evrov.

“Ker trenutno začenjamo gradnjo vrtca, za telovadnico še nimamo zaključene finančne konstrukcije. V prvi fazi bomo iskali zasebnega partnerja, ki bi investiral, in upamo, da bi lahko del sredstev pridobili s strani države, če bo ta imela razpise, kot je bilo obljubljeno. Poziv zasebnim interesentom bomo objavili 1 . oktobra,” je napovedala županja.

V občini so letos zgradili pohodno pot ob glavni cesti, s čimer je za pešce varnejša pot med Selnico in Falo. Na občini so izračunali, da se po državni cesti skozi njihove kraje med tednom pelje vsako uro skoraj 20 težkih tovornjakov oziroma vlačilcev, zato je bila ureditev varne pohodne poti za pešce nujna.

Še vedno pa občani in občanke čakajo na izgradnjo kolesarske poti med Selnico in Mariborom. “Za kolesarsko pot še vedno čakamo potrditev sprememb občinskega prostorskega načrta. Projektiranje smo že začeli in upamo, da bo do pomladi projekt pripravljen, da bi lahko začeli urejanje,” je dodala županja.
Vir: STA

Cilj vsakega podjetja kot tudi posameznih delavcev je uspešno delo. Poti do uspeha so različne. Vendar pa so vse poti lažje, če se ljudje pri svojem delu počutijo varno in delajo v ugodnem delovnem okolju. Mariborsko podjetje CIVIS d.o.o. se ukvarja z opravljanjem vseh vrst strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, nevarnih kemikalij, in ekologije. V podjetju pa praznujejo 20 letnico obstoja.

Skozi leta so se v podjetju razvijali in rasli ter širili na tuji trg. Leta 2018 jim je uspelo postaviti sodoben simulator varstva pri delu. Gre za učni center varnosti in zdravja pri delu, ki ga je naredilo prav podjetje Civis. Nastanek učnega centra so omogočili tudi številni partnerji, ki so centru zagotovili opremo s katero podjetje Civis simulira realne situacije na različnih delovnih področjih. “Da smo prišli do tega edinstvenega učnega procesa katerega vam predstavljamo sedaj, smo vanj vključili vso svoje znanje in izkušnje, ki smo jih nabirali tekom 20 let. In ravno zato, ker letos še vedno praznujemo krasno okroglo obletnico obstoja našega podjetja, ki se je zgodila lani, vam predajamo naše znanje in praktične izkušnje,” je dejal Dušan Bezjak, direktor podjetja Civis d.o.o..

V mariborski Energiji plus, katere vodenje je nedavno prevzel Alan Perc, bodo “ohladili” trg električne energije z znižanjem načrtovane podražitve. Dejstvo je, da je življenje postalo dražje. Cene rabljenih avtomobilov dosegajo cene novih, polnjenje rezervoarja je iz dneva v dan dražje.

Energija plus kot del skupine HSE na dobri poti
“V Energiji plus dnevno spremljamo razmere na energetskih trgih in se uspešno soočamo z vsemi izzivi. To nas dela močnejše,” so sporočili iz Energije plus. K temu dodajajo, da so njihovim odjemalcem omogočili zanesljivo dobavo energentov tudi v teh zahtevnih časih. “Odjemalci Energije plus, ki so nas pred kratkim izbrali za svojega dobavitelja se zavedajo, da je bil prestop k Energiji plus prava poteza, obstoječi odjemalci pa se lahko veselijo še enega dejstva. Z vstopom HSE v lastniško strukturo Energije plus se namreč že kažejo prvi učinki, saj se je cena električne energije za obstoječe odjemalce Energije plus povišala zgoljza 6% in ne za enkrat več kot je bilo sprva napovedano. Skupaj z novim partnerjem nam je že v kratkem času uspelo optimizirati poslovanje, najti nove vire in povečati konkurenčnost produktov in storitev,” so sporočili.

K temu dodajjo, da so o novih cenah in ublažitvi napovedane podražitve obvestili njihove odjemalce na računu za porabljeno energijo za mesec junij. “Prejemamo pozitivne odzive naših odjemalcev, ki nas dojemajo kot zanesljivega energetskega partnerja. Izjemno smo ponosni, da lahko tako dobre novice predajamo naprej do naših odjemalcev in širše javnosti,” so še zapisali.

Pot do popolnega okrevanja bo še dolga
Kaj se bo s cenami električne energije dogajalo do konca leta in še dlje je v tem trenutku težko napovedati, saj je le to odvisno od makroekonomskih gibanj ter geopolitičnih razmer v naši bližnji okolici. Prav tako je v tem trenutku še nejasno, kako bo država posegla v trg električne energije, saj je eden izmed možnih ukrepov za boj proti draginji tudi regulacija cen električne energije. Ob tem so še pojasnili, da bodo enake cene med dobavitelji  “paralizirale” konkurenčnost, a da je Energija plus že pripravljena tudi na ta izziv. “Odjemalci Energije plus bodo ob morebitni regulaciji cen še vedno deležni dodatnih ugodnosti in popustov v okviru lojalnostnega programa Moj PLUS. Ta bo igral ključno vlogo, saj si bodo lahko odjemalci z zbiranjem točk znižali mesečni račun za dobavljeno energijo,” so pojasnili v pisnem sporočilu za javnost.

Na 16. redni seji Upravnega odbora Univerze v Mariboru so članice in člani po daljši razpravi potrdili rebalans finančnega načrta UKM in UM za leto 2022. Finančni načrt se pripravi na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.

Kot so sporočili iz UM bodo finančni načrt pripravili na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. “V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem,” so zapisali.

V nadaljevanju je tekla razprava o delitvi sredstev med članicami UM za izvajanje študijske dejavnosti in skupnih nalog v prihodnje. Rdeča nit razprave je bila, da se pri določanju novih kazalnikov upošteva različnost študijskih programov, saj se lahko le tako doseže najprimernejša in hkrati uravnotežena razporeditev sredstev, ki ob tem tudi upošteva specifičnost posamezne članice. Prav tako je na znanstvenoraziskovalnem področju v skladu z novim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti Upravni odbor potrdil merila za razporejanje sredstev za stabilno financiranje omenjenega področja. “Gre za letna sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih UM prejme iz proračuna Republike Slovenije na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije in šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS),” so pojasnili v sporočilu za medije.

V točki dnevnega reda o nepremičninah UM, je Upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi odplačne stvarne služnosti za izgradnjo kabelskega priključka, podane s strani Mestne občine Maribor, z namen napajanja območja Promenade v mestnem parku v Mariboru z električno energijo. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu mora pred podpisom pogodbe za ustanovitev služnosti podati soglasje še ustanoviteljica Republika Slovenija.

Na Univerzi v Mariboru bodo v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvedli 23 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. “Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo,” so sporočili iz UM.

V okviru pilotnih projektov bodo tako vpeljani in preizkušeni različni načini, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, pri čemer bomo s projekti istočasno prispevali k
doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja iz NPVO, in sicer:
– mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, in za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
– okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.

“Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se tako navezujemo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okoljskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Ob zavedanju, da smo univerze ključni deležniki v spoprijemanju z velikimi družbenimi izzivi, v predlaganih pilotnih projektih v celoti naslavljamo cilje Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta,” so še dodali.

Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih podeljuje GZS, za leto 2021 prejmejo donedavni predsednik uprave skupine Kolektor Radovan Bolko, direktor družbe REM Igor Kastelic, direktorica družbe Roto Slovenija Nuša Pavlinjek Slavinec, direktor družbe Atlantic Droga Kolinska Enzo Smrekar in tudi direktor mariborske družbe Bintegra Dušan Rauter.

Nagrade, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) gospodarstvenikom podeljuje kot priznanje za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja, so prejeli na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Dušan Rauter je soustanovitelj in od leta 2010 direktor družbe Bintegra, ki podjetjem zagotavlja programsko opremo. Nudi rešitve poslovne integracije: IT-rešitve za povezovanje poslovnih procesov ter aplikacije za povečanje učinkovitosti, IT-fleksibilnosti in pospeševanja uvajanja novih izdelkov na trg. Družba je pretežno usmerjena na domači trg. Rešitve razvijajo primarno z lastnimi razvojnimi sredstvi, v podjetju deluje raziskovalna skupina Bintegra s petimi raziskovalci. Cilj je postati eden izmed najbolj prepoznavnih dobaviteljev IT-rešitev v Sloveniji na področju razvoja poslovnih integracij sistemov in na področju digitalne preobrazbe z uporabo orodij DXP (Digital Experience Platforms).

Sindikati Podravja, katerih član je tudi sindikat delavcev Mariborske livarne Maribor (MLM), so danes izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da postopek prodaje MLM poteka v tajnosti. Odločno so proti prodaji podjetja špekulantom in terjajo kupca, ki bo MLM ohranil kot celoto in z vsemi delovnimi mesti ter imel s podjetjem dolgoročne načrte.

MLM je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki pa je septembra lani začela s postopkom prodaje 100-odstotnega deleža in svojih terjatev v višini devet milijonov evrov do te družbe. Gre za nov poskus prodaje MLM, zadnji je propadel leta 2018.

“Sindikati in zaposleni se ne moremo strinjati in sprijazniti s tem, da je vse to zavito v tančico skrivnosti,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal predsednik Sindikatov Podravja Milan Mesarič.

“DUTB pozivamo, da podjetje odproda takšnemu kupcu, ki bo MLM ohranil kot celoto, ki bo imel izdelan načrt vsaj za petletno obdobje, ki bo zagotavljal nadaljnji obstoj družbe, in ki bo ohranil delovna mesta. V MLM je zaposlenih okoli 360 ljudi in pričakujemo, da ta delovna mesta ne le ohrani, ampak tudi nadgradi,” je dodal.

Ob tem je zanikal očitke, da naj bi bili v sindikatu seznanjeni s podrobnostmi prodaje ali celo sodelovali pri njej. Zaradi takšnih domnev naj bi bili celo tarča pritiskov.

Nasprotno, tudi sindikati so po besedah Mesariča razočarani, da se podrobnosti prodaje skriva pred javnostjo. “Pozivamo DUTB, da končno da karte na mizo in pove, kdo so kupci,” je dejal.

Prodajni postopek je po poročanju medijev v zaključni fazi. Po nedavnem poročanju časnika Dnevnik je nezavezujoče ponudbe oddalo več finančnih skladov iz tujine, ki imajo v svojem naložbenem portfelju podjetja, ki proizvajajo za avtomobilsko industrijo. Eden od njih naj bi bil nemški finančni sklad Mutares, med interesenti za nakup mariborske družbe se omenjata še singapurski in madžarski sklad, iz slovenskih logov pa družba Kompas Shop, katere lastnik je Aleksander Jereb.

Na takšne kupce v sindikatih ne pristajajo, saj menijo, da ti nimajo dolgoročnih namenov. “Ne moremo pristati, da se bo MLM, ki bo čez dve leti obeleževala sto let obstoja, na takšen način uničilo,” je dejal Mesarič. Poudaril je, da bodo po potrebi tudi ukrepali in se v znak protesta “zaprli v tovarno”.

Predsednik sindikata MLM, ki šteje 187 članov, Drago Lešnik je potrdil, da je zaposlene v livarni strah za svojo usodo. “Delavce je zelo strah, kaj se bo zgodilo,” je dejal.

Pojasnil je, da številni delajo v MLM že več kot 40 let in ne morejo razumeti, zakaj zdaj takšni postopki, če pa “redno poslujemo, imamo dovolj naročil in dela”. Zadovoljni so tudi s trenutno upravo MLM, je povedal.
Vir: STA

Družba Gen-I bo s 1. julijem ceno zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zvišala tudi za tiste, ki so plin pri družbi kupovali že pred 25. februarjem, ko je družba objavila nov cenik za nove uporabnike. Cena bo tako za vse znašala 0,06088 evra na kilovatno uro (kWh) z DDV, medtem ko je prej 0,03284 evra.

Gen-I je v petek na svoji spletni strani objavil, da bosta 1. julija začela veljati nova redna cenika za dobavo zemeljskega plina gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem.

“V Gen-I redno preučujemo razmere, ki v Evropi in svetu vplivajo na cene energentov, ki jih odkupujemo za vas. Te so v drugi polovici leta 2021 dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Predvidevanja so bila, da se bodo po zimskih mesecih razmere umirile, a je nepredvidena vojna v Ukrajini stanje ponovno zaostrila. Zato se moramo tudi mi prilagoditi spremembam na nakupnih trgih in uskladiti svoje cene z njimi,” so pojasnili.

Cena za dobavo zemeljskega plina bo na novem rednem ceniku znašala 0,04990 evra na kWh brez davka na dodano vrednost (DDV) oz. 0,06088 evra na kWh z 22-odstotnim DDV.

Ta cena je že od 25. febraurja veljala za nove uporabnike, medtem ko je družba obstoječim zagotovila nespremenjene cene do poletja 2022.

Za uporabnike, ki so pogodbo sklenili pred 25. februarjem, je cena trenutno 0,02692 evra na kWh brez DDV oz. 0,03284 evra z DDV.

Plin bo tako dražji za okoli 85 odstotkov, ta postavka pa, kot je v začetku marca pisal časnik Finance, predstavlja okoli 40 odstotkov končne cene. Tako bo ta višja za okoli tretjino.

Nekateri drugi slovenski dobavitelji zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so nove podražitve uvedli že z majem.

Istrabenz Plini in z njimi lastniško prepletena Plinarna Maribor sta cene za obstoječe odjemalce zvišala z 0,07564 na 0,09498 evra za kWh uro z DDV, cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, pa bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.

Petrol, ki je novo podražitev sprva napovedal za 1. april, a je nato spremembo cenika preložil na začetek maja, je novo redno ceno postavil pri 0,051179 evra, medtem ko je prej znašala 0,03752 evra na kWh z DDV.

V družbi E.ON Ljubljana, od koder pa so okoli 28.000 odjemalcev elektrike in 1000 odjemalcev zemeljskega plina že obvestili celo o tem, da bodo v naslednjih mesecih postopoma prenehali z dobavo električne energije in zemeljskega plina, se je cena zvišala z 0,073139 na 0,182939 evra na kWh z DDV.

Energetika Ljubljana je dodatno podražitev napovedala za 15. maj, in sicer se bo cena zvišala z 0,04850 na 0,07275 evra na kWh z DDV.

Gen-I je v petek objavil tudi nove cene tarif na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce, ki bodo začele veljati 1. julija. Cene bodo višje za od okoli 28 do okoli 31 odstotkov odstotkov, in sicer se bo cena višje dnevne tarifne postavke v času (VT) zvišala z 0,08899 na 0,11399 evra na kWh, cena manjše dnevne tarifne postavke v času (MT) z 0,06969 na 0,08999 evra na kWh in cena enotne tarifne postavke (ET) z 0,08249 na 0,10799 evra na kWh.

Cene mesečnega nadomestila, znižanega mesečnega nadomestila ob koriščenju EKO popusta za prejemanje računa v elektronski obliki in dodatka za izbiro vira energije na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce bodo ostale nespremenjene.
Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes podpisal pogodbo z izvajalcem del za ureditev nabrežja Drave – Lent. Skupna vreddnost investicije znaša 7,7 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov zagotovljenih iz nepovratnih evropskih sredstev.Obnova bo zajemala območje med Studenško brvjo in Vodnim stolpom oz. skupaj 2 hektarja površin ob Dravi. Gre za projekt, ki bo po županovih besedah povezal Dravo brez robnika preko srednjeveškega dela z mestnim parkom in hribovitim gričevnatim zalednjem v življenjski prostor, a je pred njmi še nekaj izzivov, in sicer s sobivanjem stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta, kako omogočiti delovanje gostinskih lokalov, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali in kako omogočiti parkiranje na Lentu ter med gradnjo poskrbeti za relativno dobro pretočnost prometa. Ob tej priložnosti je Arsenovič pozval prebivalce k strpnosti. “Vse prebivalce pozivam k strpnosti. Gradimo naše mesto za nas in je včasih malo treba malo potrpeti,” je še dodal.

“Kot glavni izvajalec se bomo skupaj s podizvajalci potrdili, da naredimo vse, da se projekt kvalitetno doseže, v skladu z roki,” je povedal Boris Medved, direktor podjetja Cestno podjetje Ptuj.

Po besedah Arsenoviča bo projekt meščanom omogočil kulturo in šport. Z deli naj bi pričeli predvidoma junija. Na novo bodo uredili cestišče, tlakovane površine, poskrbeli za zasaditev dreves in drugih rastlin, nova pa bo tudi razsvetljava in osrednji trg pred Hišo Stare trte, ki bo namenjem prireditvenemu prostoru.

Mestna občina Maribor se pospešeno pripravlja na organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo gostila julija prihodnje leto. Obnova Dvorane Tabor gre h koncu, pokrito atletsko ogrevalno stezo pa bodo po trenutnih napovedih zgradili na severni strani atletskega stadiona, kjer je sedaj tribuna za gledalce.

“Za ogrevalno atletsko stezo je v izvedbi projektiranje prve faze izgradnje in nakup zasebne parcele ob atletskem stadionu, ki je potrebna za izgradnjo steze,” so za STA povedali na občini.

Tribuna za gledalce na atletskem stadionu bo rekonstruirana, finančna konstrukcija izvedbe pa še ni dokončno sestavljena.

Za potrebe Ofema, ko v Mariboru pričakujejo več kot 3000 mladih športnikov in njihovih spremljevalcev, imajo v načrtu še obnovo teniških igrišč in izgradnjo nogometne tribune na Taboru. Langerjevo vilo pri stadionu Ljudski vrt nameravajo obnoviti za protokolarne potrebe tekmovanja.

Pri teniških igriščih nameravajo postaviti montažno dvorano. “Za postavitev montažne dvorane je bil prvi javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del neuspešen, saj se na razpis ni pojavil noben ponudnik. Trenutno je v teku potrjevanje razpisne dokumentacije za izvedbo ponovnega razpisa za izbor izvajalca teh del,” so pojasnili na občini.

Že zaključeni večji investiciji sta obnovi stadiona Ljudski vrt in kopališča Pristan, ki bosta tudi del prizorišč tekmovanja Ofem. Pri obnovi Dvorane Tabor pa zaradi podaljšanja dobavnih rokov dobaviteljev materialov in opreme predvidevajo, da se bodo dela zaključila do konca maja letos.

Ofem je dogodek, namenjen mladim športnikom med 14. in 18. letom starosti. V Mariboru bo potekal od 23. do 29. julija 2023. Tekmovalci se bodo pomerili v športni gimnastiki, atletiki, košarki, kolesarstvu, rokometu, judu, plavanju, tenisu, odbojki, rolkanju in sprintu na mirnih vodah, prvič pa bo organiziran tudi nogometni turnir za dekleta.

Slovenija je Ofem gostila že leta 2003 na Bledu, a v zimski izvedbi, tokrat pa bo prvič prizorišče poletne izvedbe.
Vir: STA