Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd.

Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo še marsikaj drugega, npr. kako bi se lahko še bolje razvijal turizem, kako pomagajo podjetnikom in mladim ter še marskikaj drugega.

Celotno oddajo Z županom Antonom Preksavcem si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se v Dravogradu in Vuzenici sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. “Ker pričakujemo nadaljnje naraščanje pretoka Drave, predlagamo, da občani na območjih, ogroženih zaradi poplavljanja Drave, poskrbite za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem,” so sporočili iz centra za obveščanje.

Pretok reke Drave je ob 7.40 na hidroelektrarni Dravograd znašal 1280 kubičnih metrov na sekundo, na hidroelektrarni Vuzenica pa 1521 kubičnih metrov na sekundo, so še navedli na slovenjgraškem regijskem centru za obveščanje.

Agencija RS za okolje je za danes izdala rdeče hidrološko opozorilo za celotno območje toka reke Drave v Sloveniji, saj so predvidene poplave večjega obsega. Po napovedih hidrologov bo pretok reke Drave v dopoldanskem času znašal do 1800 kubičnih metrov na sekundo, povečani bodo tudi dotoki Drave v Sloveniji.

Že v četrtek popoldne so z Občine Dravograd sporočili, da so prejeli obvestilo o napovedanem naraščanju pretoka reke Drave in da bodo, ko bo reka dosegla pretok 1200 kubičnih metrov na sekundo, sprožili sireno z znakom za splošno nevarnost.

Prav tako so sireno slišali prebivalci Mute. “Občane obveščamo, da je bila zaradi visokih vod na reki Dravi prožena sirena za nevarnost poplav. Intervencijske službe so v pripravljenosti. Spremljajte stanje in obvestila, v primeru nevarnosti pokličite pomoč na 112,” je zapisala županja.

Samozaščitno ravnanje

Kot so navedli na občini, se pričakuje poplavljanje v najbolj ogroženih delih na Ribiški poti in ob reki Meži. Dravograjski gasilci so že od četrtka zvečer v pripravljenosti, občanom so danes na že znani lokaciji pod mostom pri dravograjski pošti na voljo pesek in vreče.

K samozaščitnemu ravnanju je občane v četrtek pozvala tudi Občina Vuzenica, kjer je, tako kot v Dravogradu, še vedno živ spomin na katastrofalno poplavljanje reke Drave v začetku novembra 2012.
VIR: STA

“Gasilke in gasilci PGD Dravograd se iskreno zahvaljujemo mlademu paru iz Dravograda, ki sta ta vikend s svojimi prijatelji in prijateljicami imela fantovščino in dekliščino,” so zapisali gasilci PGD Dravograd.

Za ves izkupiček, ki sta ga zaslužila sta se odločila, da podarita njihovemu društvu. “Gesta nas je seveda močno presenetila. Zato Klemen Kobal in Maja Majcen velik HVALA za doniranih 1567€ in velik POKLON za vajino gesto. Seveda pa vama gasilke in gasilci PGD Dravograd želimo vse dobro na vajini skupni poti,” zapišejo.

Zaradi izrednih razmer Finančni urad Dravograd posluje v omejenem obsegu.

Pisarna Finančne uprave na lokaciji Otiški Vrh pa ostaja zaprta, sporočajo iz Finančne uprave Republike Slovenije.

Prosijo, da za poslovanje s Finančno upravo uporabite eDavke ali se za informacije obrnete bodisi na spletni stran www.fu.gov.si bodisi na klicni center 08 200 1001.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Senadom Jušićem obiskal Dravograd. Koroška je regija, ki so jo katastrofalne poplave hudo prizadele.

Minister za notranje zadeve in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije sta obiskala Policijsko postajo Dravograd, kjer so ju seznanili z delom policije v zadnjih dneh. Poplave so namreč prizadele tudi naše zaposlene. A kot je minister poudaril, »je slovenska policija organizirala delo, tako da poteka nemoteno in prebivalci Slovenije imajo zagotovljeno vso varnost – tudi v Dravogradu.«

VIR: Ministrstvo za notranje zadeve

V štabu civilne zaščite se je minister seznanil s trenutnim stanjem in se pogovarjal z županom Občine Dravograd Antonom Preksavcem.

VIR: Ministrstvo za notranje zadeve

Kot je v nadaljevanju povedal medijem, je »vesel, da ni bilo smrtnih žrtev ali huje poškodovanih na tem območju – to se mi zdi najbolj pomembno sporočilo. Slovenska policija je tudi v Dravogradu in celotnem ogroženem območju – kjer še vedno poteka intervencija – varovala premoženje tistih ljudi, ki so se morali izseliti, evakuirati s svojih domov. Slovenska policija zaenkrat ne beleži kakršnih koli kaznivih dejanj, tatvin, vlomov v hiše.«

Policija poleg varovanja premoženja, helikopterskega reševanja, evakuacijah in pomoči ljudem skrbi tudi za varnost na cestah na prizadetih območjih: ureja cestni promet zaradi zapor cest, ki so bile nujne zaradi zemeljskih plazov, poplavljenih cest, podrtih mostov in preusmerja cestni promet na druge ceste.

Razsežnosti poplav še niso vidne

»Od prvega dne so v zraku vsi trije policijski helikopterji, ki na ogroženih območjih po Sloveniji rešujejo ujete na odrezanih območjih, dovažajo nujne potrebščine, hrano, gorivo, zdravila … Kljub slabemu vremenu so policijski helikopterji intervenirali v najbolj zahtevnih okoliščinah, dežju, megli in opravljali svoje naloge. Slovenska policija je skupaj z ostalimi reševalnimi in intervencijskimi službami ter Slovensko vojsko svojo nalogo opravlja odlično,« je dejal Poklukar.

Šele ko bo voda odtekla in se bo gladina Drave nekoliko znižala, bomo videli kakšne so razsežnosti poplav, poškodbe na infrastrukturi in stanovanjskih objektih, je povedal minister. Pohvalil je odlično delovanje slovenskega sistema civilne zaščite in se zahvalil medijem za hiter prenos informacij do prebivalcev Slovenije. Ob tem je še pozval prebivalce, naj se po nepotrebnem ne zadržujejo na območjih, kjer poteka intervencija in naj iz radovednosti ne prihajajo na ta območja.

V Dravogradu, na stičišču treh naraslih rek Drave, Meže in Mislinje, so razmere še naprej kritične. Glavne prometne povezave do občine so prekinjene, zaradi nevarnosti plazov ostaja evakuiranih več kot 110 oseb, med njimi so tudi turisti. Marsikje ni elektrike in pitne vode, okrnjen je dostop do zdravstvene oskrbe. Pretok reke Drave pa ni kritičen.

“Občina Dravograd je včeraj doživela apokalipso resnično nekih bibličnih razsežnosti,” je razmere danes za STA opisal župan Občine Dravograd Anton Preksavec.

Velik del občine je bil poplavljen, razmere pa se danes še ne umirjajo, saj še naprej dežuje, Meža po njegovih podatkih še narašča in poplavlja. Sprožilo se je veliko zemeljskih plazov, podrlo je več mostov, med drugim most čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu na glavni cesti proti Slovenj Gradcu, tam je prestavilo in uničilo tudi vzporedni most na kolesarski povezavi. Načelo je tudi nov, nedavno odprt most na kolesarski povezavi v Dravogradu.

Namestitve vzpostavili, nekateri pri svojcih

Zaradi poplav in nevarnosti zemeljskih plazov so v petek evakuirali del prebivalcev z naselja Meža in prebivalce dela Mariborske ceste ter objektov nad čistilno napravo. “Nad temi objekti se nahaja ogromen plaz, ki ga bomo danes s pomočjo geologa, ki se prebija do nas, pregledali in sprejeli nadaljnje odločitve,” je dejal Preksavec.

FOTO: Ferdo Abraham

Evakuirane občane so namestili v dvorec Bukovje in nekdanji hotel Traberk, ki so ga za silo usposobili za sprejem ljudi, nekateri pa so začasno namestitev našli pri svojcih in prijateljih. Prav tako so po županovih besedah morali poskrbeti za kar veliko število turistov, ki so obtičali v Dravogradu na poti z dopustov, okoli 30 turistov so evakuirali tudi iz poplavljenega hotela Korošica. V dravograjski osnovni šoli obratuje kuhinja, kjer pripravljajo obroke za vse začasno razseljene.

“Velika težava je tudi zdravniška oskrba, ker smo odrezani proti Slovenj Gradcu. Imeli smo že nekaj nujnih primerov, v katerih so gasilci dobesedno nosili ljudi čez podrte objekte,” je opisal župan. Ponekod so težave pri oskrbi s pitno vodo, tako da občanom gasilci pomagajo s cisternami, ponekod je prekinjena dobava električne energije. Zaprte so nekatere trgovine, dostavne poti so namreč prekinjene.

Otežen tudi prehod meje 

Drava je v petek v Dravogradu prestopila bregove in delno ogrožala objekte ob reki, ni pa njen pretok kritičen. Glavnino problema prestavljata narasli Meža in Mislinja z vsemi pritoki. Dežurne ekipe gasilcev so po županovih navedbah delale tudi vso minulo noč skupaj z pogodbenimi izvajalci. Občina je zaprosila tudi za pomoč vojske.

Iz celjske policijske uprave pa sporočajo sledeče: “Obveščamo vas, da so policisti Policijske postaje Dravograd, zaradi izpada telekomunikacijskega omrežja, do nadaljnjega dosegljivi na telefonskih številkah 030 608 928 in 041 754 409. Hkrati obveščamo, da je prestop meje na mejnih prehodih Holmec in Vič, za izstop iz Slovenije, trenutno možen le za relacije proti Wolfsbergu, Felkermarktu in Griffenu. Vstop v Slovenijo je na obeh mejnih prehodih trenutno možen le za domačine.

Tako pa se je utrgal plaz pred očmi ljudi pri Praški gori na Koroškem.

Javni zavod Dravit Dravograd, se je odločil za prav posebno potezo.

Na družbenih omrežjih so zapisali: “Letos smo moškim omogočili še lažji dostop do wc-ja, saj smo namestili dodatne pisoarje v bližini sanitarij v Lukni. Prosimo, da ga uporabljate. Sosedi, ograje in bližnji grmi vam bodo hvaležni!”

Na Koroškem se trenutno sneženje umirja. Zaradi odstranjevanja podrtih dreves je zaprtih več cest, med drugim proti prelazu Radelj in iz Slovenj Gradca proti smučišču Kope. Ob 6. uri je bilo na Koroškem brez elektrike več kot 700 odjemalcev Elektra Celje. Skladno s priporočilom civilne zaščite danes pouk za šolarje na Ojstrici poteka na daljavo.

Zaradi napovedanih obilnejših snežnih padavin je civilna zaščita Občine Dravograd v ponedeljek zvečer izdala priporočilo, da je danes in v sredo šola na Ojstrici, ki je podružnična šola OŠ Neznanih talcev Dravograd, zaprta, pouk pa se izvaja na daljavo.

“Tako smo se dogovorili, potem pa bomo videli, če se bodo razmere umirile in se bodo lahko vse hribovske ceste normalno splužile, se bo šola odprla za pouk,” je danes za STA povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je v ponedeljek zvečer informacijo o tem objavil na družbenem omrežju.

Težak sneg

Minulo noč sicer po dolinah na Koroškem ni zapadlo zelo veliko novega snega, ponekod je deloma deževalo, deloma snežilo, na višje ležečih območjih pa je zapadlo več novega snega. Je pa sneg zelo težak, zaradi česar so se in se še podirajo drevesa, težave so zato na cestah in pri distribuciji električne energije.

Ponoči je bilo največ težav na območju Kaple, kjer so prebivalci še vedno brez električne energije in telefonskega signala, poleg tega pa je trenutno zaradi podrtih dreves največ težav na območju občin Ravne na Koroškem, Prevalje in Muta, kjer posredujejo pristojne službe in gasilci, ki nudijo pomoč, je za STA vodja slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje Nada Jeseničnik Krajnc.

Več odjemalcev brez elektrike

Na območju slovenjgraške distribucijske enote Elektra Celje je bilo danes ob 6. uri največ odjemalcev brez električne energije na območju Mežice, in sicer 253 odjemalcev, brez elektrike pa so bili še odjemalci na območju Vuhreda, Remšnika, Dravograda, Raven in Doliča ter na Kopah. Težave so tudi v Mariboru.

Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi odstranjevanja snega in podrtega drevja na Koroškem popolnoma zaprta cesta Solčava-Črna na Koroškem na odseku Koprivna-Sleme, zaprte so tudi ceste Dravograd-Trbonje, Slovenj Gradec-Pungart in Radlje-prelaz Radelj, kažejo podatki.
VIR: STA

Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.

V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.

Gasilci pravočasno posredovali, da ni škoda še večja

Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.

Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.

Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.

Podjetje sicer nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe

Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.

Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.

Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA

Župan Občine Dravograd je na lokalnih volitvah v drugem krogu postal Anton Preksavec, ki je bil preden je postal župan, podžupan pri prejšnji županji Marjani Cigala, ko pa je ona odstopila, pa je občina začasno vodil do izvolitve novega župana oz. županje. Na soočenjih je poudarjal, da z njegovo izvolitvijo prihaja svež veter in povezovalna politika. A kmalu se je izkazalo, da je bilo povezovanje le puhlica, saj se je zavestno odločil, da bo v občinskem svetu ustvaril koalicijo. S tem pa seveda pride tudi do opozicije.

V enem izmed predvolilnih soočenje je Anton Preksavec dejal: “V lokalni skupnosti smo premajhni, da bi se delili na leve in desne.” Marjeto Podgoršek Rek in njega pa so v Večeru označili za “nasprotnika, ki bosta sodelovala.” Očitno to obdobje po volitvah ni trajalo dolgo.

Preksavec je na našem soočenju povedal, da ko bo zna rezultat volitev, ima namen se sestati z vsemi svetniškimi skupinami: “Kjer se bomo odkrito pogovorili, videli ali smo za sodelovanje. Če smo, bom zelo vesel, seveda da bomo nadaljevali to politiko, ki je bila že sedaj štiri leta, če pa do tega sodelovanje ne bo moglo priti, pa se bo ustvarila neka koalicija, ki bo na sebe prevzela tudi odgovornost vodenja občinske politike.”

Izjavo, da se bo z vsemi sestal lahko slišite na soočenju v spodnjem videu.

Marjeta Podgoršek Rek, ki je v drugem krogu izgubila proti Preksavcu, je za lokalec.si pojasnila, da jo nesodelovanje žalosti, hkrati pa je na naše vprašanje, če jih je novi župan povabil na pogovor odgovorila: Ne ni nas povabil, ne prvič pred imenovanjem KMVI, čeprav bi bilo to treba po poslovniku in niti ne zdaj, pred imenovanjem komisij, odborov in imenovanjem članov v javnih zavodih.”

Župana Dravograda, Antona Preksavca smo zato vprašali, če meni, da je določene svetnike premalo vključili v odločanje? Župan odgovarja: “Vsak svetnik suvereno in enakopravno sodeluje v delu Občinskega sveta in je omejen zgolj z določbami Statuta in Poslovnika občinskega sveta.”

Preverimo, če je bil na obljubljeno usklajevanje in sestanek vabljen Rok Kotnik, ki je prav tako občinski svetnik, v prvem krogu pa je bil politični nasprotnik Antonu Preksavcu: “Ne na sestanek nisem bil vabljen.” Očitno se je župan kmalu po izvolitvi kar sam odločil s katerimi svetniki želi sodelovati in s katerimi se ne želi niti sestati. 

Preksavec še doda: “Mesta v odborih in komisijah so razdeljena skladno z zahtevami Poslovnika občinskega sveta in koalicijskih pogovorov. To ni noben unikum v Sloveniji ampak demokratična odločitev večine, da sprejme odgovornost za izvedbo planiranih projektov. Koalicija predstavlja 72,2% podeljenih glasov za Občinski svet.”

“Vsekakor lahko sodelujem z vsemi, ki si tega želijo in s katerimi si tudi delim podoben pogled na razvoj naše Občine. Upam, da se mi ne odreka pravica oblikovanja koalicije s katero bom program, ki smo ga dogovorili lahko tudi izpeljal,” je še pojasnil Preksavec.

Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.

Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.

Načrte ima za več področij

“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.

Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču

Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.

Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto

Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.

Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd

Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.

Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo

Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.

Participativni proračun v pripravi

Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA

Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta. Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.

“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.

Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.

Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta.

“Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan.

Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.

Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.

Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor.

Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.

Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna

Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.

vir: sta

“Nekaj čez 18. uro smo bili obveščeni o požaru na območju Šentjanža pri Dravogradu, kjer je zagorel večji objekt, kjer opravljajo razreze hlodovine. Z ogledom kraja požara nadaljujemo danes,” so sporočili iz Policijske uprave Celje.

“Ob 18.08 je v Šentjanžu pri Dravogradu, občina Dravograd, zagorela Žaga Otiški Vrh. Posredovali so gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu, Dravograd, Črneče, Trbonje, Libeliče in Pameče-Troblje. Lesno industrijski objekt velikosti 100×35 metrov je pogorel. Škodo in vzrok požara ugotavljajo pristojne službe,” pa zapišejo na strani Uprave za zaščito in reševanje RS.

Požar omejili okoli polnoči

Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu, pa za lokalec.si pove, da je bilo na delu kar 76 gasilcev, aktivirana je bila celotna zveza, 20 gasilcev je bilo iz domačega društva, 14 iz Trbonj, Črneče so prispevale osem gasilcev, šest Pameče, iz Dravograda jih je bilo 18, iz Libelič pa 10.

Trenutno so še vedno gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu na lokaciji, izvajajo požarno stražo. Glavni požar so sicer omejili okoli polnoči, nam še zaupa Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu.

FOTO: PGD Šentjanž pri Dravogradu

V Dravogradu so se na ustanovni seji sestali novoizvoljeni svetniki in župan Občine Dravograd Anton Preksavec.

Na prvi redni seji, ki so je vodil najstarejši svetnik Vinko Kranjc, so potrdili mandate občinskih svetnikov in župana ter imenovali Komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja, ki bo v nadaljevanju predlagala občinskemu svetu v sprejem imenovanja članov v komisije in odbore ter svete javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Dravograd.

Izrazil željo po konstruktivnem sodelovanju 

Novoizvoljeni župan Anton Preksavec je po zaprisegi nagovoril svetnike in občane. Zahvalil se je dosedanji županji Marijani Cigala za opravljeno delo ter volivkam in volivcem za izkazano zaupanje, izrazil pa je tudi željo po konstruktivnem sodelovanju članov občinskega sveta.

»Na tem mestu se želim ponovno zahvaliti vsem volivkam in volivcem za podporo z zagotovilom, da bom skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom poskrbel za nadaljevanje razvoja naše celotne lokalne skupnosti z izvedbo številnih prepotrebnih projektov, s katerimi bomo našo Občino peljali v nove razvojne izzive. Cilj vsega tega pa mora biti v prvi vrsti zadovoljstvo Vas, spoštovane Občanke in Občani, da bomo lahko čez čas skupaj ugotovili, da je življenje v naši Občini privilegij,« je povedal.

Funkcijo bo opravljal profesionalno

Ob tem je poudaril pomen urejene cestno komunalne infrastrukture, kvalitetne pitne vode, uspešnega gospodarstva in vsebinskega dogajanja na različnih interesnih področjih za vse generacije.

Nagovor je župan zaključil z verzom pesmi o Dravogradu: »Nad nami že leta bedi stari grad, ti dom naš si, zemlja, naš Dravograd!« Funkcijo župana bo Anton Preksavec opravljal profesionalno, na njegovo mesto v občinskem svetu pa bo imenovan nadomestni svetnik Robert Plimon.

V občini Dravograd sta se v drugi krog uvrstila kandidata za župana Anton Preksavec in Marjeta Podgoršek Rek. Volivci ste danes odločili, da vodenje prevzema Anton Preksavec.

Preštete so vse glasovnice.

In kako je bilo v prvem krogu?

V občini Dravograd so se v prvem krogu za županski stolček potegovali Marjeta Podgoršek Rek, Anton Preksavec, Rok Kotnik, Simon Šeneker in Sonja Kemperl.

V drugem krogu županskih volitev v občini Dravograd smo soočili Antona Preksaveca in Marjeto Podgoršek Rek.

V anketi smo vas povprašali, kdo vas je najbolj prepričal. 70 odstotkov glasov ste namenili Marjeti Podgoršek Rek, 30 odstotkov pa Antonu Preksavcu.Tokrat vas sprašujemo: ”

Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.

V občini Dravograd sta se v drugi krog uvrstila kandidata za župana Anton Preksavec in Marjeta Podgoršek Rek.

Na BK TV se je odvilo soočenje v živo, kjer smo kandidata soočili z aktualnimi temami vezanimi na Dravograd.

Volilna udeležba v prvem krogu v Dravogradu, ni bila iztepajoče dobra, le 54% pa kar pet kandidatov. A so volivci v Dravogradu res tako apatični. Ne zaupajo več politiki? “To je verjetno vprašanje, ki so ga zastavljamo vsi v Sloveniji, že od začetka naše demokratične poti, se vsakokrat udeležba na volitvah giblje na okoli teh 50 odstotkih. Zakaj je tako? Ali so ljudje siti že po malem vsega, nenazadnje politika ima tudi neko negativno konotacijo v naši družbi in verjetno je to splet nekih okoliščin, ki pripeljejo do tega, da se ljudje ne odzovejo na volitvah, kot bi verjetno bilo dobro, da bi se,” pove Anton Preksavec, ki mu je v prvem krogu zmanjkalo le da bi presegel 50 odstotkov, dosegel je nekaj čez 46 odstotkov.

Njegova protikandidatka, Marjeta Podgoršek Rek pa je omenjeno temo pokomentirala: “Tudi možno, da so apatični, posebej zdaj ko so bile volitve za predsednika, pa drugi krog, meli smo tudi referendum, pa prvi krog lokalnih volitev, zdaj še drugi krog. V bistvu že cel mesec hodimo na volitve. Tudi to je lahko en izmed vzrokov. Velikokrat pa tudi nezaupanje. Marsikdo ne gre na volitve ker misli, da ne bo nič spremenil. Jaz pa sem mnenja in tudi otroke v šoli učim, da je pomembno da gremo na volitve, da izrazimo svojo voljo. Ker le takrat potem izberemo pravega župana ali županjo, če je volilna udeležba velika. Ker konec koncev, če si 50 odstotkov izbere svojega župana oz. županjo, tudi ni tista prava slika ali je tisti pravi človek ali ne.”

V času do drugega kroga sta oba kandidata za župansko mesto v Dravogradu precej aktivna na družbenih omrežjih: “To ni edini način komuniciranja. V bistvu vemo, da socialna omrežja so tudi najcenejša, hkrati pa imajo največji možni doseg. Zato se tega tudi najbolj poslužujem. Je pa seveda tudi stisk roke, ko greš po terenu, mi smo šli v kampanjo, da smo šli na pohode, se ustavljali na kmetijah, pri ljudeh in to je tudi eden del oz. čar tega. Tako najlažje nagovoriš, ker potem gre tudi od ust do ust dober glas, ali pa tudi slab glas, kakorkoli. Vseeno pa mislim, da je socialno omrežje  tisto, kjer najlažje prepričaš en širši krog. Recimo prvi moj posnetek nagovora je imel čez sedem tisoč ogledov,” je povedala Podgoršek Rekova.

Tudi Anton Preksavec objavlja fotografije in videe, tudi takšne kjer kaže projekte kot je vrtec, oš, škarpe, ceste … Glede na to, da je kot podžupan uradno skrbel za družbene dejavnosti, na zanima če omenjeni projekti spadajo pod njegovo okrilje? Povedal je: “Dva mandata že opravljam funkcijo podžupana in to neprofesionalno. Zadolžen sem za družbene zadeve, torej sem se prvenstveno ukvarjal z družbenimi dejavnostmi, se pravi, z našimi javnimi zavodi, zdravstvenim domom, društvi in ostalim. Seveda sem pa bil s strani županje velikokrat poslan tudi na kakšen tak projekt, predvsem iz razloga, ker pač, v svojem privat življenju opravljam delo na gradbenem področju. Imam tudi izpit za pooblaščenega inženirja in sem velikokrat sodeloval pri reševanju različnih težav, ki se pri projektih pokažejo. Sem pomagal s svojim znanjem, voljo in dal delček sebe tudi v te projekte.”

V celoti si sicer soočenje lahko ogledate spodaj.

Na Pop TV so v minulih dneh natančno analizirali, koliko so slovenske občine počrpale evropskih sredstev.

Pri omenjenem mediju so zbrali podatke finančnega ministrstva, kjer je natančno opredeljeno, koliko denarja so v zadnjih osmih letih počrpali v slovenskih občinah. Mi smo v njihovi tabeli prebrskali za nekaj občin Dravske doline.

Občine Dravske doline, smo razporedili od občine, ki je počrpala največ, do občine, ki je počrpala najmanj. Več kot 2000 evrov na prebivalca so počrpali v Radljah ob Dravi in na Muti. Le dobrih 100 evrov na prebivalca evropskih sredstev so počrpali v Rušah, še slabše, pravzaprav katastrofalno pa so izkoristili evropska sredstva v Ribnici na Pohorju, kjer so počrpali le 6,79 evrov na prebivalca.

Radlje ob Dravi – 2.432,26 evrov na prebivalca
Muta – 2.108,72 evrov na prebivalca
Vuzenica – 1.677,57 evrov na prebivalca
Dravograd – 1.556,31 evrov na prebivalca
Podvelka – 1.281,63 evrov na prebivalca
Selnica ob Dravi – 1.079,82 evrov na prebivalca
Lovrenc na Pohorju – 409,15 evrov na prebivalca
Ruše – 105,74 evrov na prebivalca
Ribnica na Pohorju – 6,79 evrov na prebivalca.

Članek, ki so ga pripravili na Pop TV in celotne tabele vseh občin pa najdete na tej povezavi.

Za predstavo: če bi občina Ruše, bila isto uspešna, kot Selnica ob Dravi, bi v tem času počrpala šest milijonov EU sredstev, oz. natančneje 6.879.927,04 evrov. Glede na javno dostopne podatke o prebivalcih Ruš, ki jih navajajo na občinski strani (2021): 7.063.

Po podatkih finančnega ministrstva so v zadnjih osmih letih najmanj denarja po vse Sloveniji počrpali v občinah Gornji Petrovci, Tabor in Ribnica na Pohorju – tako absolutno kot na prebivalca. Je pa bilo iz Bruslja na voljo Sloveniji v letih kot od 2014 do 2020 3,3 milijarde evrov.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o gozdno lesni industriji pri nas. Gostje so bili Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Marijana Cigala, županja Dravograda, Miroslava Novaka, ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor. Na daljavo so se nam oglasili Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andrej Janša, finančni direktor Slovenskih državnih gozdov, Jurij Gašper, direktor podjetja Okna.Vrata.Gašper iz Radelj ob Dravi, Silvo Pritržnik iz Slovenskega lesnega združenja in Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarske zbornice Slovenije. Celotna oddaja je na ogled spodaj.

V skupinskem lovu na območju Gorč v občini Dravograd je bil v nedeljo okoli poldneva lažje poškodovan 51-letni lovec.

Do poškodbe je prišlo med pogonom divjadi, kjer je 51-letni lovec ustrelil proti divjadi in pri tem s šibrami poškodoval drugega 51-letnega lovca. Koroški policisti so opravili ogled kraja dogodka in obvestila še zbirajo.

Lažje poškodovan 51- letni lovec z območja Raven na Koroškem

Policisti zbirajo obvestila v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in preverjajo še ostale okoliščine. Po končani preiskavi bodo o ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo, po prvih informacija pa gre najverjetneje za malomarnost, so za STA pojasnili na Policijski upravi Celje.

V skupinskem lovu so bili udeleženi lovci lovskih družin Libeliče in Strojna, lažje poškodovan pa je bil 51- letni lovec z območja Raven na Koroškem.

V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.

Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.

Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.

Množica ljudi je leta 1991 na barikadah zaustavljala kolono Jugoslovanske ljudske armade. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

Streli, ujetniki in dimne mine

Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.

Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.

Izstreljeni so bili metki, padale so dimne mine. Barikada na križišču cest za Muto, Vuzenico in Dravograd leta 1991. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam

Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.

Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.

Projekt posodobitve vodovodnega sistema v petih občinah Podvelki, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti in Dravogradu se letos približuje koncu. S preostankom večmilijonskega projekta zdaj v nekaterih občinah obnavljajo stare objekte.

Vodni stolp na Muti pred obnovo

V treh občinah še obnavljajo obstoječe vodovodne objekte

„V posameznih občinah se zdaj obnavljajo posamezni objekti, to so obstoječi vodohram v občinah Podvelka, Vuzenica in Muta. V Radljah se ti objekti ne obnavljajo, tam čakajo na naslednjo perspektivo. V tem delu je zmanjkalo denarja iz tega projekta,“ je dejal Darko Sahornik iz podjetja Daro, ki je koordinator projekta Oskrbe s pitno vodo v petih občinah in dodal, da se pričakuje, da bodo dela, ki jih zdaj izvajajo, končana to leto, avgusta. V občini Muta, Vuzenica in Podvelka izvajajo dela različni izvajalci. „Pospešeno delajo naprej, tako da ne pričakujemo ponovnih zamud. Do teh zdaj prihaja zaradi covida,“ nam je razložil Sahornik in poudaril, da se je v zadnjih treh mesecih spremenil tudi trg. V sam projekt so občine stopile skupaj zaradi želje, da se zmanjšajo izgube vode in izboljša kakovost pitne vode. „Ta projekt je tudi močno sofinanciran, kajti občine plačujejo dobrih 13 odstotkov, iz države in Evrope pa dobimo 86,2 odstotka. A prvenstveno je, da bodo občani pili zdravo in čisto pitno vodo,“ je izpostavil Sahornik.

Vuzenica  še dokončuje vrtino na Svetem Vidu

Vuzeniški župan Franjo Golob je dejal, da ko so se odločali o tem skupnem projektu petih občin, so se zavedali, da je vodovodni sistem v marsikaterem delu dotrajan in tudi počasi že neustrezen. Tudi Vuzenica se je odločila za pristop k projektu vodooskrbe Dravske doline. V tej občini se zdaj projekt že nagiba k zadnjemu delu. „Roki za izvedbo so se že dvakrat podaljšali, jaz upam, da ta rok za konec fizičnega dela zdaj drži,“ je dejal Golob in dodal: „Vuzenica je zdaj v zaključnem delu, pričeli smo obnovo obstoječih objektov, kar najprej v osnovnem popisu ni bilo, a z aneksi smo to vključili. Izvajalec je že pristopil k delu.“ Pravi, da je nekaj dela na dveh odsekih še ostalo, gre za prevezavo s starega na nov sistem in dokončanje vrtine na Svetem Vidu: „To je edini vod, ki iz zemlje črpa vodo za uporabo. Je pa ta sistem na lokaciji Svetega Vida v funkciji 20 let, ostali del je še vedno del gravitacijskih in naravnih delov, ki jih v Vuzenici še imamo.“ Poudaril je še, da bo Vuzenica tudi v prihodnje samozadostna pri oskrbi s pitno vodo, vključena pa v sistem petih občin.

Dela na vodohramu pri Prodnerju v Vuzenici. Foto: Občina Vuzenica

Vodni stolp v centru Mute je tudi spomenik kulturnega pomena

Zelo pospešeno pa delajo zdaj tudi na Muti. „Zaključujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na Sveti Primož. Projekt je vreden preko milijon 200 tisoč evrov, gre za položitev novih cevi, večji vodohram Verber in pa za kar nekaj nove strojne inštalacije,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner. Ob tem pa so se lotili tudi obnove treh večjih starih vodovodnih objektov. Največji del je celovita obnova vodohrama Pernice nad Gortino. Investicija je vredna preko 620 tisoč evrov.

Vodni stolp bodo obnovili v notranjosti in zunaj

Obnavljajo pa tudi 90 let star Vodni stolp, ki stoji v centru Mute. Ob gradnji je bil namenjen za oskrbo s pitno vodo. „Zdaj je nujno potreben notranje obnove, tako samega vodnega hrama kot tudi inštalacije. Ker gre za spomenik kulturnega pomena za kraj in širše, takšnega stolpa tudi daleč naokrog ni, je namreč svojevrsten v arhitekturi,“ nam je povedal Vošner. Ob tem pa zdaj obnavljajo še dva manjša reducirna sistema na vodovodu proti Pernicam.

“Epidemiološko stanje v Koroški regiji v tem trenutku ni spodbudno, število okuženih se še ne znižuje in čas je, da Korošci še enkrat več stopimo skupaj in za naše skupno dobro poskrbimo za še bolj resno in odgovorno ravnanje,” so zapisali v izjavi za javnost Delovne skupine za covid-19 Sveta Koroške regije. Skupino sestavljajo župan Mute Mirko Vošner, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem ter predstavniki strokovnih institucij.

Vir: Pixabay.com

“Obvladovanje epidemije je odvisno od vsakega posameznika, od tega, kako upošteva ukrepe in kako odgovorno ravnati, da bi zaščitil sebe in druge. To pa morajo spodbujati in omogočati tudi vse tiste sredine, v katerih posamezniki delujemo in živimo – podjetja, organizacije, inštitucije, lokalne skupnosti, domovi za starejše, vrtci, varstveno delovni centri… »Korošci smo zmeraj za mušter bili …«, zato dokažimo to tudi zdaj, ta trenutek, ko to najbolj potrebujemo. Zdaj gre za nas, za naše bližnje, za vse naše nadaljnje življenje,” so zapisali in dodali: “Stopili smo v praznični december, ki je lahko čaroben tudi drugače, tako da ne bomo ogrožali svojega zdravja in življenja, zato pozivamo vse prebivalce Koroške regije: STOPIMO SKUPAJ, TAKO DA SMO NARAZEN.”

Poleg treh omenjenih županov so v delovni skupini še Davorin Benko, dr. med, spec. internist, vodja regijskega tima Delovne skupine za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV , Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol, strokovna direktorica SB SG in Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja predstojnica NIJZ.