Študenti geografije Filozofske fakultete so pod vodstvom ddr. Ane Vovk analizirali primere črpalnih hidroelektrarn po svetu in ugotovili, da se odnos javnosti do teh projektov s časom bistveno spreminja – od začetnih dilem in skrbi v fazi načrtovanja do sodelovanja in sprejemanja po zaključeni gradnji.
Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, ki jo načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je eden najpomembnejših razvojnih projektov prihodnjega desetletja. Gre za nacionalni strateški projekt, katerega namen je prispevati k stabilnejšemu elektroenergetskemu omrežju, zmanjšati odvisnost od uvoza električne energije ter s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije pomagati pri zmanjševanju podnebnih sprememb. ČHE Kozjak pa ni osamljen primer. Po svetu so podobni projekti že dolgo uveljavljeni in predstavljajo pomemben del zanesljivega energetskega sistema.
Študenti tretjega letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so v okviru svojih študijskih obveznosti pod mentorstvom ddr. Ane Vovk izvedli obsežno raziskavo o vlogi javnosti pri umeščanju in gradnji črpalnih hidroelektrarn (ČHE). Študente je pri raziskavi vodila ddr. Ana Vovk, redna profesorica z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mednarodno priznana strokovnjakinja za trajnostni razvoj, okoljsko izobraževanje in vključujoče prostorsko načrtovanje. S svojim dolgoletnim delom na področju varstva narave, odnosov med človekom in okoljem ter vključevanja javnosti v okoljske odločitve velja za eno najvidnejših raziskovalk tega področja v Sloveniji. Prav zato je njeno sodelovanje pri analizi projekta ČHE Kozjak izjemno dragoceno – saj projekt obravnava ne le kot energetski, temveč tudi kot družbeni in izobraževalni proces, v katerem imajo pomembno vlogo dialog, razumevanje prostora in sodelovanje z lokalno skupnostjo.
»Projekt ČHE Kozjak smo prepoznali kot odlično priložnost, da študentje spoznajo, kako pomembno je, da se o velikih energetskih projektih pogovarjamo odprto, z argumenti in s spoštovanjem do lokalnih prebivalcev,« pojasnjuje ddr. Ana Vovk. »Mladi so danes ključni pri prehodu v trajnostno družbo – zato je prav, da sodelujejo tudi pri razumevanju tovrstnih projektov.«
Od začetnih dilem do ponosa skupnosti
Raziskava, naslovljena Vloga javnosti in metodološki pristopi pri analizi črpalnih hidroelektrarn, analizira primere iz Evrope, ZDA in Avstralije. V skoraj vseh državah se ponavlja enak vzorec: v času načrtovanja prevladujejo dileme, previdnost ali skrbi, po zagonu elektrarne pa se javno mnenje bistveno spremeni.
Črpalne hidroelektrarne so danes med ključnimi podporniki zelenega prehoda, saj shranjujejo energijo, proizvedeno iz vetra in sonca, in jo sproščajo, ko je povpraševanje največje. Ob tem številne skupnosti ugotavljajo, da takšni objekti prinašajo tudi nove priložnosti za razvoj.
»Ljudje pogosto nasprotujejo temu, česar ne poznajo,« poudarja ddr. Vovk. »Ko pa se projekt začne izvajati in se pokažejo realni učinki, na primer urejena infrastruktura, nova delovna mesta in okoljsko varovanje, se pogled spremeni. V številnih krajih po svetu so prebivalci danes ponosni na svoje črpalne hidroelektrarne.«
Primeri iz sveta: od skrbi do sodelovanja
Eden najbolj znanih primerov je ČHE Bajina Bašta v Srbiji, kjer so prebivalci ob začetku gradnje v 70. letih izražali veliko zaskrbljenost. Danes je območje okoli akumulacijskega jezera Zaovine del Narodnega parka Tara in priljubljena turistična točka. Domačini sodelujejo pri varovanju okolja in turističnih dejavnostih.
Na Hrvaškem je ČHE Velebit postala primer dobre prakse sodelovanja z lokalnim okoljem. Območje Zrmanje in Velebita je bilo okoljsko občutljivo, zato so pri gradnji uvedli stroge varovalne ukrepe in stalni monitoring. Danes je zgornje akumulacijsko jezero Štikada rekreacijsko središče, ki ga domačini z veseljem obiskujejo.
Španska ČHE Cortes–La Muela, največja v Evropi, je nastala ob stalnem sodelovanju podjetja Iberdrola z okoliškimi skupnostmi. Po gradnji so zasadili tisoče avtohtonih rastlin in obnovili poti, danes pa se elektrarna uporablja tudi kot izobraževalni center.
Podobno velja za ameriško ČHE Ludington ob Michiganskemu jezeru – nekoč tarča kritik, danes pa jo prebivalci razumejo kot del lokalne identitete in vir ponosa. Ob vsaki obletnici obratovanja organizirajo dogodke in vodene oglede.
Spremenjen pogled na prihodnost
Študija kaže, da se ključni preobrat v odnosu javnosti zgodi, ko se ljudem omogoči sodelovanje – bodisi s prisotnostjo na javnih razpravah, vključevanjem v spremljanje vplivov ali s soodločanjem o okoljskih ukrepih. Izkušnje kažejo, da se tam, kjer je lokalno okolje sproti obveščeno in vključeno v različne oblike sodelovanja z investitorjem, vprašanja in pomisleki razrešujejo hitreje, projekti pa potekajo v bolj odprtem in konstruktivnem vzdušju.
»Vloga javnosti se je iz pasivne spremenila v aktivno,« pravi ddr. Vovk. »Sodobni projekti niso več le tehnični, temveč družbeni procesi, kjer lokalna skupnost postane partner, ne opazovalec. To je tudi pot, po kateri gre projekt ČHE Kozjak.«
Odprt dialog kot pogoj za uspeh
Izkušnje iz tujine in izsledki raziskave kažejo, da se črpalne hidroelektrarne najlažje uveljavijo tam, kjer investitorji, lokalne skupnosti in stroka sodelujejo od začetka. Prav to filozofijo zagovarjajo tudi pri Dravskih elektrarnah Maribor, kjer v fazi presoje vplivov na okolje izvajajo študije o varnosti jezera, možnostih delnega kabliranja daljnovoda in alternativnih transportnih poteh v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
»Če želimo prehod v zeleno energijo, moramo graditi na zaupanju, sodelovanju in znanju,« zaključuje ddr. Ana Vovk. »Črpalne hidroelektrarne po svetu dokazujejo, da je to mogoče – če se o njih pogovarjamo z ljudmi, ne mimo njih.«
The post Od začetnih dilem do zaupanja: odnos javnosti do črpalnih hidroelektrarn po svetu appeared first on Lokalec.si.
