Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na kariernem sejmu MojeDelo.com v Mariboru bo sejem presežkov.

Še nikoli ni bilo v rokah iskalcev zaposlitve toliko odličnih delovnih priložnosti v regiji: kar 1000 novih delovnih mest bo na voljo na Kariernem sejmu MojeDelo.com, ki prihaja v Maribor, v četrtek, 23. maja, od 10. do 18. ure v Hotelu City. Organizator pripravlja možnost pridobivanja uporabnih znanj in bogato nagradno igro, v kateri darujeta NK Maribor in Maribox.

Uspešna slovenska podjetja, ki se bodo zbrala na Kariernem sejmu MojeDelo.com, bodo iskala različne profile delavcev za različna delovna mesta, kar odpira izjemno veliko priložnosti za vse, ki iščejo novo zaposlitev ali drugo kariero, pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., ki je organizator sejma: “Med drugim bodo podjetja iskala vzdrževalce, proizvodne delavce, strojnike, natakarje, diplomirane medicinske sestre, CNC-operaterje, tehnične poklice, serviserje, delavce v farmaciji, finančne svetovalce, policiste in številne druge, seznam je izjemno dolg.”

Podjetje Lek bo iskalo kar 500 zaposlenih

Na seznamu uspešnih podjetij, ki se prijavljajo med razstavljavci na prihajajočem kariernem sejmu MojeDelo.com, so zveneča imena slovenskega gospodarstva. Med njimi gre omeniti aktualnega najuglednejšega delodajalca Lek, d. d., ki bo ponujal kar 500 delovnih mest, med njimi 300 zaposlenih za njihov novi visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi: “Zaposlujemo ljudi z zelo raznolikim strokovnim ozadjem, poleg naravoslovcev tudi strokovnjake s področja poslovnih in družboslovnih ved,” so povedali pri Lek, d. d. Delovna mesta bodo ponujala tudi druga uspešna podjetja, med njimi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Saubermacher Slovenija, d. o. o., Palfinger proizvodnja, d. o. o., Pivovarna Laško Union, d. o. o., Nova KBM, d. d., Pošta Slovenije, d. o. o., Puklavec family winers, d. o. o. in številni drugi.
https://kariernisejem.com/razstavljavci/

Vstop na sejem je brezplačen

“Na sejmu lahko pridobite karierne nasvete, uspešne delodajalce osebno spoznate, se z njimi pogovorite, dobite informacije, kako bi bilo delati pri njih, pridobite potrdila o določenih uporabnih znanjih, kot so excel, powerpoint, JavaScript, HTML in podobno, dobite profesionalno fotografijo in preverite, ali imate dobro napisan življenjepis,” so povedali pri organizatorju in dodali, da je sejem brezplačen in namenjen vsem, ki si želijo izvedeti, koliko so vredni na trgu dela, kakšne so njihove prednosti pred drugimi in kakšne pogoje dela bi lahko dobili pri podjetjih, ki bodo razstavljala. Vabljeni so tudi dijaki in študenti, ki se lahko s podjetji dogovorijo za opravljanje obvezne prakse.
https://kariernisejem.com/

Vzemite zaposlitveno krmilo v svoje roke

Na trgu dela vlada veliko pomanjkanje kadrov, zato imajo iskalci zaposlitve adute v svojih rokah, lahko si namreč izberejo, kje bodo delali in pod kakšnimi pogoji. To še posebej poudarja Gorazd Prah, ki svetuje mladim, ki vstopajo na trg dela: “Pridobite si konkurenčno prednost pred drugimi in se pozanimajte o podjetjih, ki bodo razstavljala, pripravite življenjepis in vprašanja zanje. Vaša neposrednost in motiviranost bosta delodajalcem všeč.” Gorazda Praha boste lahko poslušali na uporabnem predavanju na temo Prvega dela, ki mu bo sledilo predavanja Aleša Kavčiča o prvem zaposlitvenem sestanku.

Bogata nagradna igra z NK Maribor in Mariboxom

Da bi bil sejem še kako živ in zanimiv, so pri organizatorju pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami, ki jih podarjata NK Maribor in Maribox. “Na ta način želimo zaokrožiti sejemsko zgodbo, ki nudi vse od delovnih priložnosti do zabave, kajti oboje skupaj ponazarja prijetno delovno okolje, v katerem si želimo delati,” je zaključila Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., in zaželela: “Dobrodošli na Kariernem sejmu, vidimo se v četrtek, 23. maja, od 10. ure dalje v Hotelu City!”

PR

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež je danes na srečanju z novinarji na Podimu, enem najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, predstavil izhodišča Slovenske startup strategije.

Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema je, da si Slovenija do leta 2030 zagotovi mesto med startupom in talentom najprijaznejšimi državami, ter predvsem zagotovi pogoje za bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP. Strategija vsebuje konkretne predloge na petih najpomembnejših področjih in sicer: podporno okolje za startup in scaleup podjetja, nova pravno organizacijska oblika za startup podjetja, startup viza, razvoj trga tveganega kapitala ter rešitev za uveljavitev delniških opcij.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je povedal: “V startupih, njihovih inovativnih idejah in pristopih vidimo način za dinamičen gospodarski napredek. Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.”

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 23 % realizacije startup standardov European Startup Nations Alliance ( ESNA). Zato je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravilo izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije, ki vključuje temeljito analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo z ambicioznimi cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter opredelilo predloge ukrepov na podlagi 5 strateških pobud za realizacijo ambiciozne vizije.

Državnemu sekretarju so se na današnji predstavitvi izhodišč Slovenske startup strategije so se pridružili tudi ključni deležniki startup ekosistema: Nina Dremelj, Gregor Rebolj, dr. Iztok Seljak in Matej Rus.

Nina Dremelj iz Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS komentira stanje v Sloveniji: “Slovenija zaostaja za nekaterimi državami EU v smislu lastniškega financiranja, kar otežuje razvoj startupov in scaleup podjetij. Zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga tako zasebni vlagatelji ne prepoznajo kot pomembnega, država ne spodbuja tega modela financiranja. To pomanjkanje in zapleteni postopki ustanavljanja ovirajo razvoj domačih podjetij, kar spodbuja njihovo ustanavljanje v tujini, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo. V Sloveniji obstajata najpogostejši obliki pravnih oseb, vendar nista optimalni za startupe, zato Sekcija Startup in scaleup podjetij predlaga dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah z novo obliko pravne osebe – nejavno ali vitko delniško družbo – ter uvajanje spodbud za vlaganje v startup podjetja po vzoru drugih držav v EU. Slovenija mora preiti višje na lestvici v primeru spodbujanju naložb v startup podjetja v primerjavi z drugimi državami v EU.”

Dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria še dodaja: “Slovenija se vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. Imamo vgrajeno tozadevno ročno zavoro in nismo sposobni resnega razvojnega preboja. Premalo samozavesti, premalo ambicioznosti, posledično utapljanje v sivini povprečnosti, delovanje negativne zavisti, posledično smo neodgovorni do sebe in do drugih, in med sabo ne sodelujemo, temveč smo razdiralni.

Start-upi sami kot taki in slovenska start-up skupnost je naravni promotor samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja. Združenje manager v okviru projekta PODVIG, ki promovira vse te vrednote, pelje tudi projekt Ambiciozni startup ekosistem. Gre ne samo za vzpostavljanje vsaj primerljivega start-up okolja najbolj propulzivnim zunanjim okoljem, temveč za inovativni napredni preskok v ustvarjanje konkurenčnih prednosti tega segmenta, kar v Sloveniji nujno rabimo.”

Nekatere evropske države že imajo vrhunske rešitve za privabljanje talentov

V več sto strani analize tujih dobrih praks so vključene vodilne evropske države, ki z obstoječimi rešitvami zagotavljajo privlačno poslovno okolje za žlahtno ciljno skupino tehnoloških podjetij. Nekaj primerov: sistem davčnih olajšav za investitorje v Veliki Britaniji, hibridna pravna organizacijska oblika Flex-Co v Avstriji, Estonski pregled števila in dosežkov startup podjetij in celotnega tehnološkega sektorja (delovnih mest, ustvarjene dodane vrednosti), Latvijski napredni sistem opcijskega nagrajevanja ter napredni sistem startup viz za investitorje, podjetnike in zaposlene v startupih, ki ga imata Latvija in Portugalska. Avstrija in Švedska imata odlično delujoč javno podprti sistem podpornega okolja. Države Nemčija, Španija in Estonija pa so oblikovale celovito startup strategijo na nivoju celotne države, pri čemer si je slednja zastavila ambiciozen cilj do 2030, da bo tehnološki sektor ustvaril 30 % BDP in zaposloval 10 % delovno aktivne populacije.

Desetkrat več investicij v startupe do leta 2030

Tudi MGTŠ je zastavilo ambiciozne cilje do leta 2030, in sicer da:
● v Sloveniji ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev (dvakrat bolje kot danes),
● se v Sloveniji v startupe investira vsaj 410 EUR na prebivalca (desetkrat bolje kot danes),
● so Slovenska startup in scaleup podjetja vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev EIC programov,
● v Sloveniji vzpostavimo učinkovit sistem merjenja podatkov o številu startupov, o številu zaposlenih v startupih ter ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih in da zasledujemo vsaj 25 % medletno rast sektorja glede na navedene kazalnike,
● v omenjenih podjetjih ohranjamo vsaj del domačega lastništva ter da omenjena podjetja ohranjanjajo vsaj del poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Za dosego zgornjih ciljev si bo MGTŠ v najkrajšem možnem času prizadevalo uresničiti startup standarde ESNA-e v deležu 69 % (trikrat bolje kot danes). Od ambicioznih ciljev do korenitih sprememb na 5 področjih Da bo Slovenija lahko zmanjšala zaostanek za najboljšimi državami in dosegla zastavljene cilje, mora močno izboljšati poslovno okolje za inovativna zagonska podjetja.

To lahko doseže le z izvedbo korenitih sprememb, zajetih v 5 strateških pobudah:
1. močno, dostopno in vključujoče podporno okolje za vsebinsko in finančno podporo startupom,
2. mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov (startup viza),
3. spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital,
4. privlačen model opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
5. novo obliko pravne organiziranosti zagonskih podjetij – ideja vitke delniške družbe.
Z uresničitvijo zgornjih sprememb si bo Slovenija zagotovila umestitev med startupom in talentom prijazne države ter predvsem bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP.

Matevž Frangež še dodaja: “Z izhodišči za Slovensko startup strategijo želimo spodbuditi javni odziv. Potrditev zastavljene vizije, ciljev in ključnih ukrepov, pa tudi nove ideje in mnenja. Naše ambicije so velike: s privlačnimi pogoji za nastanek in rast, z okrepitvijo ekosistema in z novo, ambiciozno in v globalni trg usmerjeno miselnostjo doseči preboj slovenskih startupov in spremeniti slovensko gospodarsko krajino na bolje.” Podporo pri uresničevanju zastavljene vizije so izkazali tudi investitorji. Gregor Rebolj iz Slovenskega tehnološkega foruma in Silicon Gardens je povedal: “V 2023 so investicije v slovenska start-up podjetja padle na 81 milijonov EUR, kar je 91 % manj kot v rekordnem letu 2021 in na podobni ravni kot leta 2014. Zaradi ekonomske situacije podjetniki raje rastejo počasneje z lastnimi sredstvi, kot da iščejo investicije, vendar bi si v Silicon Gardens želeli več ambicioznih podjemov.

Investitorji iz sklada Silicon Gardens delimo vizijo visokotehnološke Slovenije. V pomoč vladi pri uresničitvi te vizije smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki združuje visokotehnološka podjetja. Poslanstvo STF je spodbuditi razprave in aktivnosti, usmerjene k novemu razvojnemu modelu in preboju Slovenije v državo, ki bo usposabljala kadre in razvijala talente za poklice prihodnosti.”

Pobudo ministrstva pozdravlja tudi podporno okolje za startup in scaleup podjetja. Matej Rus, vodja Start:up Slovenija in direktor Tovarne podjemov izpostavlja: “Česar ne merimo, ne moremo izboljšati in spremeniti. Zato je tako pomembno, da imamo natančne podatke o startup ekosistemu in doprinosu za Slovensko družbo. V Start:up Slovenija že dve desetletji aktivno spremljamo, podpiramo in promoviramo slovenski startup ekosistem. Tudi konferenca Podim, ki vsako leto v Slovenijo pripelje smetano evropske startup scene je del naših prizadevanj, ki jih nameravamo v prihodnosti skupaj z ekosistemom še krepiti in seveda več kot pozdravljamo tako odločno pobudo MGTŠ.”

Podim konferenca je eden najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, na katerem se od 13. do 15. maja 2024 ponovno mreži in povezuje več kot 1.000 udeležencev v Mariboru. Tridnevni dogodek je privabil 204 startupe iz 24 držav, 69 govorcev iz 17 držav, več kot 80 različnih skladov tveganega kapitala in drugih vrst zasebnih vlagateljev, številne podjetnike in podjetniške navdušence.

Naslednji teden bo v Draš centru v Mariboru od 15. do 19. maja potekal mendnarodni turnir v badmintonu “I feel Slovenija Li-Ning Open”. Na turnirju pričakujejo preko 330 igralcev, ki bodo zastopali 37 držav sveta. Turnir šteje za mednarodno člansko jakostno lestvico.

Turnirja se bo udeležilo preko 330 igralcev, spremljalo pa jih bo več kot 50 spremljevalcev. Tako bo na svetovnem pokalu zastopanih kar 37 držav, zato bo to zelo velik dogodek za slovenski šport.

Veliko igralcev prihaja iz Indonezije, Malezije in celo Indije, letos pa bo na športnem parketu prvič zastopana tudi afriška država Zimbabve. Seveda pa bo dobro zastopana tudi večina evropskih držav, kot so na primer Italija, Avstrija, Nemčija in druge.

Sama organizacija turnirja je zahtevala veliko dela in priprav, kljub temu pa organizatorji niso pozabili na naše okolje. Zato bodo igralci in osebje od hotela do dvorane hodili peš, vode pa ne bodo nudili v plastenkah, temveč bomo poudarjali pitje vode iz pipe. Le tako bomo namreč korak za korakom in požirek za požirkom pomagali našemu planetu, sporočajo iz Badmintonske zveze Slovenije.

Priložnost za slovenske reprezentante

Ta dogodek pa je tudi lepa priložnost za slovenske reprezentante in ostale igralce. Letos bo našo državo zastopalo preko 20 tekmovalcev, med njimi pa bosta nastopila tudi Petra Polanc in Miha
Ivančič, ki sta trenutno uvrščena med 70 najboljših mešanih parov na svetovni jakostni lestvici. Na turnirju bodo nastopila tudi druga velika imena iz tujih držav, ki spadajo v sam vrh svetovnega badmintona – zato napetih tekem gotovo ne bo manjkalo.

Tokrat se bo turnirja v trenerski vlogi udeležil tudi Hidayat Taufik, dobitnik zlate olimpijske medalje.

 

V Sloveniji lahko vetrne elektrarne preštejemo na prste ene roke. Bo kmalu kako drugače?

V oddaji Vzhodna smo govorili tudi o vetrnih elektrarnah. Na to temo je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Torej, Slovenija, tako kot druge države Evropske unije, in tudi globalno vse druge države, smo na poti defosilizacije, stran od fosilnih virov. Viri prihodnosti so gotovo OVE (obnovljivi viri energije), v nekaterih državah tudi jedrska energija, pri obnovljivih virih, pa seveda govorimo o hidro, soncu, vetru, geotermalni energiji, lesu oz. biomasi. To so tisti viri, kjer bomo morali tudi mi narediti korak naprej,” uvodoma pojasni Tkalec.

Kar se tiče vetrne energije je Slovenija slaba 

Predvsem, kar se tiče vetrne energije smo napram Evropi v Sloveniji zelo slabi, še pojasni vodja sektorja za obnovljive vire energije: “Slovenija ima postavljene recimo temu, podnebno-energetske cilije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zvišanja deležev obnovljivih virov in za energetsko učinkovitost oz. zmanjšanje rabe energije. Na področju obnovljivih virov energije, imamo trenutno postavljen cilj doseči 27 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, vendar imamo v postopku trenutno posodobite nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora seveda sledit novim zavezam, ki so bile sprejete na evropski ravni. Treba je povedat, da na evropski ravni, so se cilji za leto 2030 iz 32 odstotkov zvišali na 42,5 odstotkov. Torej mora tudi Slovenija svoje cilje zvišati. Trenutni predlog je, da se ta cilj zviša na 30 do 35 odstotkov. Do konca junija leta bomo imeli tudi končno številko.”

Tomislav Tkalec še poudari, da kar se tiče obnovljivih virov energije, kot država spodbujajo in promoviramo vse vire: “Treba je povedat, da lani smo imeli, res izredno rast, kar se tiče kapacitet novih sončnih elektrarn bili smo tudi, gledano na prebivalca, postavljenih torej novih kapacitet na prebivalca v vrhu Evropske unije in smo trenutno na več kot 1100 postavljenih megavatov kapacitet sonca. Moram pa trend, ki je bil lani, torej približno 400 megavatov postavljenih sledit vsaj do leta 2030, da dosežemo cilj, ki smo si ga postavili za sonce.”

Vizualizacija vetrne elektrarne Paški Kozjak; pogled izpred cerkve Sv. Vid, VIR: DEM

“Moramo pa seveda izvest številne projekte na drugih področjih. Veter je eden izmed področij, kjer smo kot država precej slabi, oz. drugi najslabši v Evropski uniji, in vidimo, da tam imamo pa veliko težav pri umeščanju. Razlogov je seveda več, od tega, da kot država recimo temu, nismo bili zelo proaktivni na tem področju, in pri iskanju ustreznih lokacij, da je bilo področje prepuščeno nekim lastnim iniciativam in tudi interesom. In so se na različne načine izbirala ta območja, ne nujno neustreznejše iz vidika okoljske in družbene sprejemljivosti. Delamo pa tudi tu korake naprej, v pripravi bo kmalu tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja sonce in veter. Želimo pokazat, da dejansko v državi imamo nekaj ustreznih območij za umeščanje vetra in da, do leta 2030 ni nek problem če umestimo 30 do 50 vetrnic, seveda pa po letu 2030 se jih pričakuje več,” še v oddaji Vzhodna pojasni Tkalec.

Osredotočanje na trajnostni razvoj 

Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov na Dravskih elektrarnah Maribor je za oddajo Vzhodno povedala, kakšna je njihova razvojna strategija: “Razvojna strategija Dravskih elektrarn vključuje tudi sledenje ciljem NEPN-a in pa seveda zavezam, ki smo jih prevzeli v okviru Evropske unije, kar pomeni, da se osredotočamo na trajnostni razvoj, med drugim tudi vetrnih projektov, vsekakor želimo, da Dravske elektrarne ostanejo vodilna družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije.

Kako pa Anamarija L. Mrgole gleda na to, da vetrni projekti velikokrat pri ljudeh, predvsem pri lokalnem prebivalstvu niso sprejeti najbolje? “Kljub pojavljanju izzivov, pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ne opažamo nekega generalnega širjenega negativnega odnosa do vetrnih projektov. Dejstvo je, da je v pripravi več projektov, različnih investitorjev, kar seveda kaže na neko raznolikost in pa interes v tej smeri. Vlada se aktivno vključuje v pripravo uredbe, ki je eden izmed faktorjev, ki bo tudi olajšal postopek, tako imenovanega, sprejemanja vetrnih elektrarn v prostor. Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri zagotavljanja transparentnosti, odprtosti v celotnem postopku. Tako, da bodo lahko vključeni vsi na katere projekt vpliva. Je pa res, da Evropejke, Evropejci z vetrnimi elektrarnami že dolgo živijo in pri nas, pa so vetrne elektrarne novost, zato mogoče je ta odnos do vetrnih elektrarn nekoliko skeptičen.”

Pomembno je ozaveščanje prebivalcev

Že nekajkrat so se v Sloveniji pri podobnih projektih oblikovale civilne iniciative. Zakaj? Anamarija L. Mrgole pojasni: “Razlogi, za takšno, recimo vzdušje, ustanavljanja civilnih iniciativ, so predvsem posledice, kot sem že prej povedala, skrbmi pred novostmi in pa težavami pri predstavljanju življenja s pogledom na vetrnice. Pomembno je ozaveščanje, pomembno je izobraževanje prebivalstva, seveda o pozitivnih vplivih obnovljivih virov energije na okolje. Kar lahko pa pomaga potem tudi pri sprejemanju takšne tehnologije. Zato so naše prizadevanja res usmerjena  aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in posamezniki. Da bi razumeli njihove pomisleke in pa seveda skupaj iskali rešitve, ki bodo v mislim da največjo korist vsem v tem postopku. Je pa pomembno povedati in se tudi zavedati, da pri gradnji res sprva posežemo v okolje, dolgoročno pa ga obvarujemo.”

“Primarno je odgovornost vseh nas, da ozaveščamo. Ozaveščanje o prednostih vetrnih elektrarn je, mislim da, skupna odgovornosti, in Dravske elektrarne že izvajajo aktivnosti za ozaveščanje o zelenem prehodu in pa prednostih obnovljivih virov energije. Imamo pa v načrtu intenzivno informiranje o zelenem prehodu, med drugim tudi na področju vetra,” še pove vodja vetrnih projektov na DEM.

Vizualizacija vetrne elektrarne Ojstrica; pogled z Goriškega vrha blizu Planinskega doma, VIR: DEM

A se kakšne dobre prakse črpajo tudi iz recimo Avstrije, s katero se v Sloveniji tako zelo radi primerjamo? “Treba je povedat, da je veter lani predstavljal 19 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji. To ni zanemarljiva številka, in če govorimo o naših severnih in južnih sosedih, lahko govorimo, da je v Avstriji inštaliranih preko 1300 vetrnih turbin, Hrvaška jih ima že preko 350, in obe državi, sta vsaka v letu 2023 s proizvedeno vetrno energijo pokrili 14 odstotkov svoje letne porabe. Na tem področju prednačijo Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija, tam govorimo že p številkah preko 30 odstotkov, in to niso zanemaljive številke. Res je, Slovenija je na spodnjem delu te lestvice, verjamem pa, da je čas za spremembe, saj si najbrž ne želimo ponovno  izvajati statističnega odkupa, oz. prenosa manjkajočih količin obnovljive energije”, pove Anamarija L. Mrgole.

“Projekti Dravskih elektrarn na področju vetra so v postopku umeščanja v prostor, res je, ta faza je dolgotrajna, iz razloga varovanja ljudi, iz razloga varovanja narave, živali, skratka celotne krajine. To pomeni, da je to faze pregledovanja morebitnih vplivov na človeka, na naravo na okolico in seveda omilitvenih ukrepov,” nam še pove.

Kje konkretno pa na DEM načrtujejo vetrnice? “Na Dravskih elektrarnah imamo tri večje vetrne projekte, torej vetrno elektrarno Ojstrica, vetrno elektrarno Rogatec in pa vetrno elektrarno Paški Kozjak.”

Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.

Poslanec SDS Anže Logar verjame, da njegovo parlamentarno delo ne bo okrnjeno, potem ko je poslanska skupina zoper njega in njegova kolega Evo Irgl in Dejana Kaloha sprejela nekaj ukrepov, ker niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata. Kot poslanec lahko sodelujem na vseh sejah odborov in to nameravam početi tudi naprej, je dejal.

Logar je ob robu okrogle mize društva Platforma sodelovanja z naslovom Pogled v prihodnost: znanost za razvoj Slovenije na vprašanje glede selitve v zadnjo klop dejal, da do tega zaenkrat še ni prišlo, sicer pa je sedežni red zanj nepomemben, pomembno je le tisto, kar predstavljaš in poveš pri zastopanju svojih stališč.

Odnos stranke ga za zdaj ne moti, saj pravi, da je to pravica, ki jo ima vodstvo poslanske skupine, zato v tem ne vidi, da bi kakorkoli ovirali njegovo delo poslanca in tudi ne namerava spremeniti načina svojega delovanja.

Glede morebitne prihodnje preobrazbe platforme v politično stranko tudi tokrat ni povedal nič novega. Dejal je, da bo verjetno številne ukrepe, ki jih bodo predlagali v njenem sklopu, zastopal tudi v državnem zboru, s tem pa bom po svojih najboljših močeh prispeval k temu, da v slovenskem političnem prostoru nekoliko “opilijo robove in ga pripeljejo v bolj zmerne vode”.

Po besedah članice društva Romane Jordan je rdeča nit njihovega gibanja, da so odprti za povezovanje ter usmerjeni v prihodnost. Po državi želijo razpravljati z ljudmi o tem, česa bi se bilo treba lotiti, da bomo čez desetletje konkurenčna družba v vrhu Evropske unije.

Na vprašanje, zakaj vztrajajo pri društvu, saj bi kot politična stranka lahko prispevali več, je Jordan dejala, da so se za takšno obliko delovanja odločili, ker želijo delovati povezovalno in brez enostranske politične konotacije.

Jernej Pikalo je dodal, da je Platforma sodelovanja namenjena temu, da ljudje, ki različno mislijo in imajo različne politične poglede na stvari, pridejo skupaj, se pogovarjajo in iščejo rešitve. “Ni dovolj, da vsak trobi v svoj rog in v okviru svoje skupine, pač pa da smo širši in da skušamo stvari videti drugače,” je dejal Pikalo, nekoč sicer minister iz vrst SD, ki notranjih zapletov v stranki SDS ni želel komentirati.

Javna tribuna je sicer po Logarjevih besedah predvsem v funkciji odpiranja pomembnih tem na nacionalni ravni, saj vsaka od njih pomeni podlago za razvijanje programskih izhodišč, ki so jih napovedali ob ustanovitvi.

V zvezi s tematiko tokratne okrogle mize je dejal, da je Slovenija na nekaterih področjih znanosti visoko razvita, saj razpolaga z zelo izobraženim kadrom, a se včasih zdi, da tega ne znamo ustrezno umestiti v nek razvojni model.
VIR: STA

Tenis Slovenija bo letos s partnerskimi klubi in občinami organizirala kar 27 turnirjev serije WTT. V projekt so vključene tudi Slovenske železnice. Prvi ženski turnir bo od 18. do 24. marca potekal v TK Branik Maribor, denarni sklad pa bo kar 60 tisoč ameriških dolarjev.

Turnirji so razporejeni po poteh Slovenskih železnic, prva postaja pa bo Maribor oziroma TK Branik Maribor.

“Zelo smo počaščeni in veseli, da smo dobili priložnost za izvedbo turnirja WTT z denarnim skladom 60 tisoč ameriških dolarjev. Turnir je priložnost tudi za naše igralke, da se pomerijo z vrhunskimi igralkami in izboljšajo svojo uvrstitev na svetovni lestvici. TK Branik ima vso potrebno infrastrukturo za izvedbo tako velikega turnirja in prepričan sem, da se bomo pokazali kot dobri gostitelji. Verjamem, da se bodo igralke odlično počutile v našem mestu. Turnir takšnega ranga bo zagotovo pripomogel popularnosti in razvoju tenisa, ne samo v Mariboru, ampak tudi v širši regiji. Zahvala za sodelovanje gre TS, sponzorjem in Mestni občini Maribor,” je rekel direktor TK Branik Maribor Mate Sušac.

Brezplačen prevoz tekmovalcem s Slovenskimi železnicami

Podpornik Tenis Slovenije, Slovenske železnice, bo v okviru sodelovanja pri projektu omogočil tekmovalcem brezplačen prevoz med mesti, kjer to ne bo mogoče, pa se bo prevoz tekmovalcev organiziral z medkrajevnimi avtobusi. Na ta način se bodo domačim, predvsem pa tujim tekmovalcem, stroški prevoza minimizirali, sporočajo. Ob prihodu v Slovenijo se bodo tekmovalci pripeljali do enega izmed mest iz seznama turnirjev, od koder se bodo po zaključku turnirja lahko brezplačno peljali do naslednjega prizorišča. “Navedeno bo močno vzpodbudilo zanimanje, prihod, predvsem pa izdatno podaljšalo bivanje tekmovalcev ter njihovih spremljevalcev iz vseh koncev sveta. Opisani način bo omogočal enostavno, racionalno in brezplačno pot med kraji s profesionalnimi teniškimi turnirji. Gre za trajnostno naravnan projekt, ki je že vzbudil naklonjenost mnogih, saj je kot tak usmerjen v zeleno prihodnost in ponuja možnosti za številne družbeno-kulturne, športne, okoljske in turistične učinke. Projekt bo prav tako vzpodbudil dodatne finančne tokove, povezane z nastanitvami in potrošnjo aktivnih ter neaktivnih udeležencev, kakor tudi z začasnimi delovnimi mesti v času priprave in izvedbe turnirjev, dodatnim gostinskim in turističnim povpraševanjem in davčnimi prihodki. Poslovno – finančni model izvedbe profesionalnih teniških turnirjev je zastavljen na način, da Tenis Slovenija skupaj z STO sofinancira 75 % vseh odhodkov za izvedbo profesionalnega turnirja, preostalih 25 % pa občina. Izvajalec dogodka je lokalni klub, ki zagotovi potrebno športno infrastrukturo, tu mislim na igrišča s pripadajočimi prostori in nepogrešljivi
strokovni kader za izvedbo,“ je o inovativnem projektu dejal direktor TS Gregor Krušič.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je v v minulih štirih dneh odvil 34. sejem Alpe-Adria, na katerem se je predstavljalo več kot 350 turističnih ponudnikov iz 13 držav. Med udeleženci sejma se je predstavila tudi turistična delegacija iz Maribora, nosilka blagovne znamke »Štajerska urbanaravni užitek«.

Na razstavnem prostoru I feel Slovenia se je pod okriljem STO predstavilo 21 mest Združenja zgodovinskih mest Slovenije s poudarkom na bogati dediščini in raznoliki kulturni ponudbi mest. Prvič so se predstavili predstavniki skupne blagovne znamke Štajerske, ki združuje raznolike destinacije. “Pokrivamo skoraj celotno Podravsko regijo z 38 občinami in sodelujemo s partnerji, kot so Zavod za turizem Maribor, Ptuj, Ormož iz Haloz, Slovenskih goric, Ravnega polja ter nekatere občine tudi iz območja Pohorja. Skupaj smo oblikovali konzorcij Destinacija Štajerska, ki združuje prav te destinacije,” je povedala Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem na RRA Podravje – Maribor.

Ta povezovalna blagovna znamka predstavlja korak naprej v promociji in razvoju turizma na Štajerskem. “Predstavljamo se prvič na sejmu Alpe Adria. Gre za novo blagovno znamko, ki smo jo šele lani vzpostavili in je zelo pomemben projekt za našo regijo. Vzpostavitev te naše blagovne znamke je zelo pomembna, če želimo konkurirati podobnim regijam, tudi v tujini,” je dejala Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje – Maribor.

S ponosom so se na sejmu predstavili tudi člani Združenja Vinorodna Štajerska, ki so s svojimi vinogradniškimi pridelki dodatno obogatili celostno doživetje regije in odžejali tiste, ki so se preizkusili z virtualnim kolesarskim simulatorjem po dravski kolesarski poti. “Vsekakor so takšne predstavitve pomembne, da predstavimo naš kraj in regijo. Da gostje vidijo, da imajo pri nas za početi marsikaj, da imajo pri nas dovolj ponudbe, da ostanejo več kot dva ali tri dni in to je namen tovrstnih prezentacij,” je djala Martina Ficko, vodja turizma Radgonske Gorice.

“Veseli smo, da se lahko v sklopu Šatjerske predstavlja tudi Maribor, kot predstolnica štajerske. “Zagotovo so ti sejmi ena od priložnosti za promocijo kjer lahko ljudje spoznajo ponudbo in zagotovo se lahko nadejamo kakšnega gosta, ki bo prišel iz tega naslova k nam,” je dodala Nataša Jančar, turistična informatorka na ZZT Maribor.

Turistična zveza Slovenije je pripeljala več kot 140 lokalnih skupnosti in društev. “Turizem zagotovo temelji na povezovanju. Jasna strategija slovenskega turizma opredeljuje ključne turistične produkte ter hkrati izpostavlja vodilne destinacije, ki jih imamo v Sloveniji – skupaj 35. Poudarjamo pomen notranjega povezovanja tako znotraj organizacij, kjer je še posebej pomembno sodelovanje med deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter različnih področij. Le tako lahko oblikujemo resnično odlično turistično ponudbo,”  je dejala Maja Pak, direktorica STO.

Osrednji trenutek je bil pozdravni govor ministra za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaža Hana, ki je poudaril pomen in raznovrstnost slovenskega gospodarstva ter turističnih priložnosti. Za našo kamero je poudaril tudi, kako Štajerska regija prispeva k razvoju turizma in kakšen doprinos ima k celotnemu sektorju.

“Štajerska je resnično prelepa regija. Ni mogoče prezreti štajerske gastronomije in prave štajerske kapljice. Po mojem mnenju, upam, da mi Dolenjci ne zamerijo, proizvajate najbolj kvalitetna vina, poleg tega pa ohranjate tudi druge pomembne tradicije. Če se bomo vsi skupaj povezali, so lahko rezultati resnično odlični, “ je dejal Han.

Na otvoritvi so podelili tudi prestižno nagrado Jakob za leto 2024 in naziv “Ambasador inovativnih turističnih prireditev” kjer je drugo nagrado in priznanje prejel Javni zavod za turizem Ptuj za projekt Kurentovanje, ki predstavlja največji etnografski festival v Sloveniji. “Zato smo še posebej zelo veseli in ponosni, ne samo za Ptuj ampak za celotno Štajersko destinacijo, ki destinacijouvrša na svetovnem nivoju, je dejal prejenik nagrade, Andrej Klasinc, preds. Sveta zavoda Zavod za turizem Ptuj.

Slednje nesporno potrjuje, da je turistično doživetje plod sodelovanja posameznikov, ki združujejo svoje moči in celostno oblikujejo privlačno ponudbo za obiskovalce. To je cilj, ki ga nedvomno zasledujejo tudi v okviru blagovne znamke »Štajerska urbanaravni užitek«.

“V Lovrencu na Pohorju v objemu neokrnjene narave, na sončni ter dostopni lokaciji posredujemo pri prodaji večjega posestva v velikosti 6.487m2, z obnovljeno stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, tenis igriščem ter dvema zunanjima bazenoma,” zapiše nepremičninska agencija Century 21.

Kot zapišejo v opisu na bolha.com, stanovanjska stavba predstavlja tradicionalno kmečko hišo zgrajeno leta 1810, ki je bila popolnoma obnovljena leta 2007, v skupni kvadraturi 293m2.

“V pritličju hiše se poleg hodnika nahaja sprejemna soba, igralnica s krušno pečjo, strojnica, toaletni prostori ter drvarnica. Po stopnišču se dostopa do nadstropja v katerem je urejena prostorna jedilnica, kuhinja, dnevni prostor, dva spalna prostora, razkošna kopalnica s turško savno, utiliti, ter prostoren balkon s pogledom na posestvo, ter okoliške hribe. V mansardi hiše se trenutno nahaja večji odprt prostor ki se lahko uredi v dodatno bivalno enoto,” zapišejo na bolha.com.

Fo9tografije in več podatkov TUKAJ.

Poškodbe zaradi uporabe pirotehnike so vedno pogostejše, so na skupni novinarski konferenci opozorili predstavniki Policijske uprave (PU) Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Včeraj je v UKC Maribor potekala novinarska konferenca na temo nevarnosti na področju uporabe pirotehničnih izdelkov, ki jo UKC Maribor organizira v sodelovanju s Policijsko upravo Maribor. Kot so povedali si želijo in prizadevajo, da bi bili praznični dnevi varni, žal pa se vsako leto znova tako zdravstveni delavci kakor policisti srečujejo s kršitvami in poškodbami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov, in kar je še huje, so te žal prisotne tudi med otroci.

Vse več poškodb med otroci

Da bi prazniki minili prijetno in varno, predvsem pa brez nepotrebnih poškodb, tudi letos pozivamo k pravilni in uvidevni rabi pirotehnike. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato vse starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje opozarjamo na nevarnosti in možne posledice, še zlasti pa je pomembno, da se ljudje začnejo zavedati posledic nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov in ravnati v smeri čim večje splošne varnosti.

“Tudi mariborski policisti si prizadevamo, da bi bili praznični dnevi varni. Žal se vsako leto znova srečujemo s poškodbami in kršitvami na področju rabe pirotehničnih izdelkov, in kar je še huje, so žal te prisotne tudi med otroci. V lanskih praznikih smo na območju naše policijske uprave obravnavali 19 (v letu pred tem 24) kršitev v zvezi z nedovoljeno uporabo pirotehničnih izdelkov. Skoraj polovica kršitev omenjene zakonodaje je bila storjena s strani mladoletnih oseb. Pri opravljanju operativnih nalog smo zasegli skupno 238 pirotehničnih izdelkov. Letos smo obravnavali enega mladoletnega kršitelja, ki smo mu zasegli 25 pirotehničnih izdelkov,” so povedali predstavniki Policijske uprave Maribor.

Podrobnosti v videu:

Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam sicer dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Uporaba ostalih pirotehničnih izdelkov (kot so rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, , tortne fontane, čmrlji …) ostaja dovoljena skozi celo leto. Posebej opozarjamo tudi na to, da pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavna značilnost je pok, ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (gre predvsem za petarde različnih oblik in moči), je prepovedana. Prav tako je prepovedana lastna izdelava pirotehničnih sredstev in predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanega učinka, oziroma njihova preprodaja, prepovedana pa je tudi posest takšnih izdelkov. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomenijo prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem se izdelek tudi zaseže.

“Na starše se obračamo z apelom, da z opozarjanjem na nevarnosti in lastnim zgledom najbolje pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Tiste, ki se rabi pirotehničnih sredstev ne morejo odreči, pozivamo k varni in uvideni rabi. Pirotehniko naj uporabljajo v skladu z navodili proizvajalca, uporaba pa naj bo čim manj moteča za okolico,” so sporočili iz PU Maribor.

V Mariboru je v minulih dnevih potekal dogodek Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje v organizaciji Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Tema konference je bilo preoblikovanje regionalne politike in prakse z ustvarjanjem raznolikosti pristopov, rešitev in politik, ki koristijo regijam in njihovim prebivalcem.

Mednarodna regionalna razvojna konferenca in Sedlarjevo srečanje Mariboru sta tako pokazala, kako je sodelovanje in povezovanje ključno za nadaljnji napredek regionalnih skupnosti ter vzpostavljanje trajnostnih rešitev za prihodnost.

Osrednja tema konference je bila osredotočena na preoblikovanje regionalne politike in prakse s poudarkom na ustvarjanju raznolikih pristopov, rešitev in politik, ki lahko aktivno koristijo regijam in njihovim prebivalcem.

Tema konference je zato pritegnila številne udeležence s širokim spektrom strokovnih znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja, urbanizma in prostorskega načrtovanja. Skozi interdisciplinarno razpravo in izmenjavo idej so udeleženci v okviru plenarnih in sekcijskih predstavitev ter v okviru razprave na okrogli mizi izpostavili številna vprašanja in dejstva v zvezi z regionalni razvojem v Sloveniji. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS je ob tem izpostavil dva izziva:

Država mora zato nujno zagotavljati vse socialne in ekonomske storitve za prebivalstvo, čemur sta namenjena tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je trenutno v pripravi, in prizadevanja za kohezijo na regionalni ravni.

S tem je konferenca postavila temelje za nadaljnji razvoj in inovacije na področju regionalnega načrtovanja in politike.

Dvodnevnega dogodka so se udeležili akademiki in raziskovalci

Udeleženci v plenarnih in sekcijskih predstavitvah ter razpravi na okrogli mizi so poudarili številna vprašanja in dejstva glede regionalnega razvoja v Sloveniji. Opazili so, da je geografska raznolikost teritorija Slovenije izrazita in da je ta razdrobljenost dodatno poglobljena z administrativno delitvijo na 212 občin. V družbi in prostoru opažajo trende polarizacije ter zaostajanja določenih območij, kot so stare industrijske regije in obmejna problemska območja. Eno izmed opaznih vzrokov za to stanje je nedvomno pomanjkanje regionalnega načrtovanja v preteklih tridesetih letih. Zaradi tega so poudarili potrebo po celovitem pristopu k regionalnemu razvoju, ki vključuje tako statistične regije kot tudi različna homogena območja, ter potrebo po nadomeščanju zamujenega časa.

Kmalu bo domove obiskal prvi izmed treh dobrih mož – Miklavž.

Če ste bili čez leto pridni, vas morda v noči s 5. na 6. december s skromnim darilcem obišče sveti Miklavž, prvi od trojice dobrih mož.

Ena izmed legend o svetem Miklavžu pravi, da bi naj revni oče živel s tremi hčerami. Ker ni imel dovolj sredstev za poročno doto svojih hčera, se je boleče spraševal, kako bo zagotovil njihovo prihodnost. Miklavž, ki je slišal za njegove težave, se odloči, da jim bo pomagal, s tem da jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata.

Dobri mož, ki ga krasi darežljivost in skrb za bližnjega

Ta legenda poudarja Miklavževo darežljivost, ljubezen do bližnjega in skrb za tiste v stiski. Ta zgodba je postala ena izmed najbolj prepoznavnih pripovedi o Miklavžu in je vplivala na oblikovanje tradicij obdarovanja v mnogih kulturah po svetu.

Miklavževa obleka je običajno prikazana kot škofovska, kar odraža njegov položaj kot krščanskega škofa. Tradicionalno so deli njegove obleke vključevali škofovsko mitro (vrhnja kapa), škofovski plašč, rokavice ter pastirski ali škofovski škorenjci.

Sveže pečeni parkljih spadajo v čas Miklavževanja 

V trgovinah Jager že tradicionalno organizirajo Miklavževanje, včasih jih obišče celo Parkelj. Miklavž in Parkelj sta dva lika, ki se pogosto pojavljata v tradicijah Miklavževega praznovanja, predvsem v nekaterih evropskih državah. Medtem ko je Miklavž znana figura, ki otrokom prinaša darila in simbolizira dobrote, je parkelj nekoliko bolj temačen lik, ki se pojavlja kot spremljevalec Miklavža.

Razpored Miklavževanja v trgovinah Jager najdete na tej povezavi. Vse pridne otroke bo tako ob obisku trgovin Jager obdaril Miklavž.

V trgovinah Jager so še posebej znani po izvrstnih sveže pečenih parkljih, ki jih za otroke s posebno pozornostjo pripravljajo v Ptujskih Pekarnah, dopečejo pa jih v vaši najljubši trgovini Jager in predstavljajo izvrstno darilce, ob obisku Miklavža pri vas doma. Če potrebujete ideje za obdarovanje, jih najdete tukaj.

PR

Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Maksa Perca Slovenije in mariborski klub sta organizirala zanimivo srečanje in pogovor s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem in profesorjem dr. Igorjem Kaučičem, ustavnim pravnikom.

Srečanja se je udeležilo 60 članic in članov iz domačega, mariborskega kluba ter šestih slovenskih klubov (Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje, Kranj, Postojna in Koper). Med udeleženci je bil tudi Tomaž Pečjak, predstavnik generalne policijske uprave, ki skrbi za povezanost med stanovskimi organizacijami in policijo. Igor Kaučič jim je spregovoril o ustavno pravnih izzivih preteklega, sedanjega in prihodnjega časa. Dotaknil se je aktualnih ustavno-pravnih pravic od časov nastajanja ustave do vseh njenih sprememb doslej. Ni se izognil niti aktualnim pobudam za spremembo ustave, ki se nanašajo na prenos pristojnosti imenovanja sodnikov iz državnega zbora na predsednika(- co) države ter prizadevanjem za ohranitev ustavne pravice do plačevanja z gotovino.

Pisatelj Tone Partljič je na njemu značilen humorni način govoril o še danes najznamenitejši in zelo popularni komediji Moj ata socialistični kulak. In glasno razmišljal o tem, kako težko je nasmejati Slovence, ki se jim zdi, da se jim vselej in povsod godi krivica. Skupaj so ugotovili, da so upokojenci še vedno radovedni, da kljub letom radi nabirajo nova znanja, se izpopolnjujejo in širijo svoja obzorja. Moderator okrogle mize Mirko Ploj, predsednik mariborskega kluba, je srečanje zaključil z ugotovitvijo, da je življenje prepomembno in prekratko, da bi ga jemali preveč resno.

Danes dopoldne bodo padavine od zahoda ponehale, oblačnost se bo trgala. Ponekod bo prehodno pihal severni veter. Popoldne bo sončno s kakšno ploho. Dnevne temperature bodo od 7 do 13 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Napoved za Slovenijo: V nedeljo zjutraj bo po nekaterih nižinah megleno, možna bo tudi slana. Čez dan se bo postopno pooblačilo. Sredi dneva in popoldne bo predvsem v južni in zahodni Sloveniji možna kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 5 do 8, na Primorskem do 13 stopinj Celzija.

Vrh Mariborskega Pohorja je danes pobelil prvi sneg v letošnji zimi. Na Rolgi pa so že prave zimske razmere.

Rogla VIR: Spletna kamera

Obeti

V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in suho. Ponekod bo pihal jugozahodnik. V torek kaže na pretežno oblačno in povečini suho vreme. Nekoliko topleje bo.

Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, namreč zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj. Razlogi za zastoj v pogajanjih pa so po njihovih navedbah izključno na vladni strani. Če premika v pogajanjih ne bo, napovedujejo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti v decembru.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja naj bi bila v interesu vseh

Pogačar je v odzivu na njihove navedbe dejal, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade. Pojasnil je, da se pogajajo o dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.

Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, “po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi”. Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.

Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. “To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja,” je poudaril Pogačar.

Pogajalski proces bi naj tekel naprej

Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.

Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer po vrhu koalicije danes povedal, da je o tem vprašanju v torek govoril z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki začasno opravlja tudi vlogo ministra za javno upravo, in da se bodo na to temo znova dobili prihodnji teden. Minister mu je povedal, da se s tem vprašanjem ukvarja. A več premier ni želel komentirati, saj se nikoli ne pogaja prek medijev, ampak vedno za pogajalsko mizo.

Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim, ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. “Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala,” je še zagotovil Pogačar.
VIR: STA

Mariborski mestni svetniki so v drugem branju na današnji izredni seji potrdili spremembe letošnjega proračuna občine, ki se zvišuje za 932.000 evrov na 195,4 milijona evrov. Med drugim so med prihodke vključili dodatnih 777.600 evrov državnih sredstev za odpravo posledic avgustovskih naravnih nesreč.

Ta dodaten denar bodo po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić namenili za odpravo škode na šolah, vrtcih, cestah in javni gospodarski infrastrukturi. Dodatnih 21.000 evrov so zagotovili za štipendije in 47.000 evrov za obnovo akvarija terarija.

Mestni svetniki so večinsko podprli tudi predlog svetniške skupine Gibanja Svoboda, ki se ni strinjala s predlagano zagotovitvijo proračunskih sredstev javnemu avtobusnemu podjetju Marprom za plačilo dodatnega zavarovanja delavcev, ki mu ga je naložilo sodišče.

V ta namen predlaganih 359.000 evrov v okviru subvencioniranja javnega prometa je po mnenju Svobode treba raje nameniti za financiranje športnih društev po letnem programu športa.

Občinska uprava je sicer vztrajala, da mora ta denar za Marprom zagotoviti občina.

“Vrhovno sodišče je jasno povedalo, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, torej ne gre za nobeno odškodnino, zato je to treba plačati. To se torej šteje v okvir subvencije. Na podoben način se je pred leti poravnalo dolgove do gasilcev,” je pojasnil vodja občinske službe za pravne zadeve Mitja Senekovič.

Gibanje Svoboda je vztrajalo pri svojem. “Seveda je to treba plačati, a vir za to je holding, ne pa proračun občine,” je poudarila njihova predstavnica Karin Jurše. Po njenih ocenah bi zagotovitev plačila zavarovanja delavcev iz občinskega proračuna celo predstavljala nezakonito državno pomoč Marpromu.

Na glasovanju je njen predlog podprlo 17 od skupno 45 mestnih svetnikov, 11 jih je bilo proti. Za celoten predlog rebalansa proračuna je glasovalo le deset mestnih svetnikov, eden je bil proti, ostali so ostali vzdržani.

V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) so med drugim menili, da je predlog rebalansa nezakonit, ker ne vsebuje načrta razvojnih programov. Vodja urada za finance in proračun pa je pojasnila, da se načrt razvojnih programov po zakonodaji usklajuje v 30 dneh od sprejetja predloga rebalansa. “To smo vedno tako delali in nobene kontrole niso ugotovile, da bi bilo s tem kaj narobe. Ta rebalans vsekakor ni nezakonit, je v skladu s zakonom o javnih financah,” je zatrdila.

V nadaljevanju današnje izredne seje so mestni svetniki med drugim potrdili tudi letni program investicijskega vzdrževanja akvarija terarija. Nujno je namreč treba izvesti hidroizolacijo objekta, da se po besedah župana Saše Arsenoviča reši fekalije iz kleti akvarija.

Niso pa mestni svetniki privolili v predstavitev projekta obnove Langerjeve vile, s katerim se želi občina potegovati za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Če bi to danes izvedli, bi potrjevali novelirano investicijsko dokumentacijo na dopisni seji, a so v Gibanju Svoboda in SDS vztrajali, da takšno ravnanje ni v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Zato bo moral župan kmalu sklicati novo izredno sejo za obravnavo tega projekta.

Na razpis se je namreč treba prijaviti do sredine novembra.

Vir: sta

Mariborsko socialno podjetje Združenje Epeka je letos na javnem razpisu za spodbujanje razvoja projektov zadružništva in socialne ekonomije, ki ga financira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, uspelo s projektom ustanavljanja stanovanjske zadruge za vse.

Kot so predstavniki združenja povedali na današnji novinarski konferenci, načrtujejo vzpostavitev prve Evropske stanovanjske zadruge (SCE) v Sloveniji, preko katere bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo za vzpostavitev okrog 20 stanovanj prve pilotne zasebne stanovanjske zadruge pri nas.

Do konca projekta načrtujejo nakup nepremičnine za izvajanje dejavnosti, ob tem pa bodo ustanovili pravno telo Evropsko stanovanjsko zadrugo EPEKA z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in v Nemčiji, saj je njihov namen internacionalizacija kapitala v EU in s tem krepitev prisotnosti slovenske socialne ekonomije tudi preko meja.

Projekt vzpostavitve najemniškega zadružniškega sistema stanovanj na področju socialne ekonomije se bo v prihodnje ukvarjal s družbeno inovacijo, ki bo ob oddaji stanovanj izvedla številne aktivnosti, namenjene zelenemu in digitalnemu prehodu z zagotavljanjem trajnostnega načina bivanja.

Vir: sta

V svoje modele bodo vključevali različne digitalne poslovne modele, s katerimi bodo povečali participatornost in demokratičnost v skupnostnih procesih, tako samega bivanja v stanovanjski zadrugi kot življenja nasploh. Vse priprave, od dokumentacije do pridobivanja dovoljenj in podobno, bodo izvedli v sklopu omenjenega projekta Epeka.

Evropska zadruga je tip zadruge, ki jo določa uredba Evropskega sveta, njen glavni cilj pa je zadovoljevanje potreb njenih članov ter razvijanje njihovih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zlasti s sklepanjem sporazumov s člani za dobavo blaga, storitev ali izvedbo takšnih del, ki jih zadruga izvaja ali naroča.

Cilj evropske zadruge je lahko tudi zadovoljevanje potreb njenih članov s spodbujanjem njihove udeležbe v gospodarskih dejavnostih v eni ali več evropskih ali nacionalnih zadrugah.

Takšno zadrugo lahko ustanovi vsaj pet ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, lahko tudi z združitvijo nacionalnih zadrug, pri čemer je pogoj, da te prihajajo iz vsaj dveh različnih držav. Osnovni kapital za ustanovitev evropske zadruge ne sme biti manjši od 30.000 evrov.
vir: sta

Salon štajerskih mladih vin Pubec – najodmevnejši vinski dogodek tik za mariborskim martinovanjem bo letos v štajerski prestolnici potekal že osmič, v glavnem mestu Slovenije pa petič. Sodelovanje, ki je temelj projekta, pa klene štajerske vinarje povezuje v celoto že 9 let in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, kjer želijo vinarji z ramo ob rami s promocijo mladih vin povečati njihovo ter Štajerske kot, vinorodnega okoliša, tako doma kot v tujini. Uradni začetek prodaje štajerskega mladega vina Pubec je 27. november 2023.

Glavni cilji projekta tudi po devetih letih ostajajo povezovanje, promocija in povečanje prodaje. Blagovna znamka Pubec – Štajersko mlado vino je bila osnovana s ciljem predstavitve odličnih štajerskih vinarjev na slovenskem trgu skozi produkt mladega vina. S povezovanjem le-teh v enovito, prepoznavno zgodbo omogoča vinarjem tudi dvig konkurenčnosti na domačem trgu in v tujini. Skupni nastopi na trgih in predstavitvah so ključ promocije, obenem pa projekt prinaša tudi dvig odličnosti same destinacije oziroma regije.

Tovrsten skupni nastop v segmentu mladih vin prinaša tudi trajni učinek, s celoletnimi marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi pa se dvigujeta konkurenčnost in prepoznavnost štajerskih vin. Projekt »Pubec« tako ni omejen le na promocijo mladih vin, ampak predstavlja tudi vzvod in orodje za večjo prepoznavnost vseh štajerskih vin in vinarjev na domačem trgu in v tujini. Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa mlado vino Pubec, tudi zaradi odmevnosti, pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Dogodek je v osmih letih projekta postal pomemben del družbenega dogajanja in povezuje Festival Stare trte ter martinovanje v strnjeno dogajanje, posvečeno Stari trti, vinu in kulinariki.

Pomemben vidik sodelovanja pa je tudi javno-zasebno partnerstvo z Zavodom za turizem Maribor. V javnem zavodu tovrstne pobude podpirajo in se s svojim delovanjem tudi sami trudijo
dvigniti nivo vinskih prireditev, ki stremijo k edukaciji uporabnika ter mu v stičiščih, kot je Hiša Stare trte, poskušajo predstaviti in odkriti pomembnost vinarstva na Štajerskem. Od 27. novembra bo 18 mladih štajerskih vin Pubec tudi v prodaji.

Leonida Gregorič, vodja laboratorijev pri KGZS Maribor, ki vsa leta bdi nad kakovostjo štajerskih mladih vin Pubec, je poudarila: “Leto 2023 je znova nekaj posebnega. Cvetenje je bilo kasnejše, kot v prejšnjem letu zato so tudi letošnje trgatve potekale nekoliko kasneje. Vreme nam je skozi celo poletje nagajalo z ekstremi, od toče točo in močnega dežja, do suše. Na zavodu, kjer spremljamo dozorevanje grozdja, ugotavljamo, da na določenih legah, določene sorte dosegajo dobro kakovost. A so vseeno izzivi pridelovalcev, kletarjev in enologov letos precejšnji. Znanje bo tisto, ki bo odločilno pri doseganju kakovosti, kot smo jo pričakovali.”

8. SALON ŠTAJERSKIH MLADIH VIN V MARIBOR

Z osmim salonom obeležuje projekt Pubec devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Deveto leto Pubeca pa obiskovalcem predstavlja tudi novo lokacijo. Letos bodo vinarji svoja vina predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi. Vinarji, kulinarika in dobra glasba na pokušnjo vin, ki nosijo letnico 2023, vabijo v petek, 3. novembra, med 17. in 22. uro.

Borut Cvetko je o letošnji sezoni in dogodku dejal, da ga “veseli, da tudi letos pri Pubecu ponovno sodeluje kar 18 štajerskih vinarjev, kar pomeni, da so projekt prepoznali kot pravo priložnost, za najboljšo promocijo štajerskega vina. Ta so letos prav tako dobra, ne glede na izzive, ki smo jih imeli s slabim vremenom. Štajerska steklenica Pubec je tista dišeča, sveža in pa seveda mlada, takšno, kot si štajersko mlado vino predstavljamo. Mariborski dogodek Pubec je ponovno dobrodelen in bomo od vsake vstopnice, 1 € namenili za dobrodelne namene društvu za otroke z motnjami v razvoju, Namesto pike vejica”.

5. SALON ŠTAJERSKIH MLADIH VIN V LJUBLJANI

Pubeci pa bodo letos, petič, ponovno osvajali tudi Ljubljano in se s tem predstavili tudi publiki v osrednji Sloveniji. Domicil Pubeca ostaja Festivalna dvorana, kamor vas vabijo v sredo, 8. novembra med 17. in 22. uro. Čudovit ambient Plečnikove Festivalne dvorane, 18 vinarjev, oba dogodka pa bo pospremila odlična štajerska kulinarika, pripravljena na inovativen način izpod spretnih prstov kuharskih mojstrov mariborske restavracije Bro Sis in seveda glasba štajerskega Chizz banda.

NA ZDRAVJE DOBRODELNOSTI

Organizatorji sporočajo, da bodo od vsake prodane vstopnice za mariborski dogodek donirali 1 EUR društvu Namesto pike vejica. Dobrodelno gesto letos ponavljajo in vabijo tudi vas, da na 1919 pošljete SMS s ključno besedo VEJICA5.

 

Avtobusi v mestnem javnem linijskem prevozu so prepeljali nekaj več kot 2,6 milijona potnikov ali za 9 % več kot julija lani. Avtobusi v medkrajevnem in mednarodnem javnem linijskem prevozu so imeli 1,2 milijona potnikov oz. za 6 % več. Pri tem so opravili 17 milijonov potniških kilometrov ali za 4 % več.

Število prvič registriranih osebnih avtomobilov naraslo

V Sloveniji je bilo julija prvič registriranih okoli 10.200 cestnih motornih vozil ali za 4 % več kot leto prej. Izmed teh je bilo prvič registriranih skoraj 6.900 osebnih avtomobilov oz. za 4 % več. Od tega jih je bilo novih 3.800; to je bilo za 1 % več.

Vstopov in izstopov tovornih vozil čez cestne mejne prehode precej več

Čez cestne mejne prehode je v Slovenijo vstopilo ali izstopilo iz nje 9,6 milijona potniških vozil ali za 17 % več kot v prejšnjem juliju. Največji delež so predstavljali osebni avtomobili, in sicer 97 % vseh potniških vozil. Tovornih vozil je bilo 1,8 milijona oz. za petino več kot leto prej, od tega je bilo za polovico lahkih tovornih vozil.

V železniškem prometu opravljenih za petino več potniških kilometrov

Vlaki so prepeljali 1,3 milijona potnikov ali za 12 % več. Pri tem so opravili 94 milijonov potniških kilometrov; to je bilo v primerjavi s prejšnjim julijem za petino več.

Pretovor blaga na letališčih rahlo upadel

Prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je potovalo skoraj 150.000 potnikov. To je bilo za petino več kot julija lani. Pretovorjenih je bilo 922 ton blaga oz. za 7 % manj.

V pristaniščih za več kot polovico več potnikov

V slovenska pristanišča je priplulo ali iz njih odplulo 375 ladij oz. za 7 % več, od tega je bilo 106 ladij za prevoz potnikov. Našteli so 33.600 potnikov. Njihovo število je v primerjavi z julijem lani zraslo za več kot polovico. V koprskem pristanišču so pretovorili 1,8 milijona ton blaga ali za 5 % več. Pri pretovoru blaga je največji delež predstavljal tovor v kontejnerjih (0,7 milijona ton ali 38 % vsega tovora).

vir: sta

Jutri, 9. septembra, ob 11.00, se bo na Mariborskem gradu odvil dogodek Poklon Junakom 3. nadstropja.

Predstavljena bo knjiga Mariborčana Antona Krepka z naslovom Camino – Poklon Junakom 3.nadstropja.

To romarsko pot je prehodil, ko je sin Mateo, ki je pri komaj petih letih zbolel za rakom, ozdravel.

“Obljubil sem si, da Camino prehodim, ko Mateo ozdravi in to tudi naredil,” je povedal Toni. V 19 dneh je prehodil 831 kilometrov in v knjigi opisal, kaj vse je na poti
predeloval, premagoval in presegel. Pokrajinski muzej Maribor, ki upravlja grad Maribor, je za dogodek organizatorjem široko odprl vrata in skupaj so pripravili čudovit načrt dogodka v Viteški dvorani, do katere boste obiskovalci prišli po Rokokojskem stopnišču in se družili pod Arkadami.

Kljub težki preizkušnji pa zna Toni nasmejati, najti dobro in res uživati sleherni dan tega življenja. Zato je tudi v knjigo vnesel lahkotnost in humor.

Pot bo označena z značilnimi puščicami in školjkicami s te romarske poti El Camino de Santiago, dogodek bo sladko slan s pomočjo Slaščičarna Pika Nogavička, vinsko
obarvan po zaslugi MAK – ekološko turistična kmetija in močan s čisto pravo domačo viljamovko družine Friškovec.

Vstop je prost, za bonus pa dobite še: Tonijev humor, njegov podpis v knjigi, prijetno druženje in kakšen prigrizek. Več o dogodku TUKAJ.

Otroci iz dveh mariborskih vrtcev so se že dan pred začetkom pouka sprehodili po varni šolski poti do Osnovne šole Bojana Ilicha.

Spremljali so jih maskoti Anja in Marko iz Avto-moto zveze Slovenije  (AMZS) ter policista in nekaj vzgojiteljic in vzgojitelj. Nam so otroci povedali, na kaj vse morajo paziti in zakaj imajo rumene brezrokavnike, kapice in odsevnike – kresničke.

AMZS  tudi to leto – že osmo leto zapored, pred pričetkom novega šolskega leta izvaja preventivno akcijo »še 365 dni«, s katero želi opozarjati voznike na ponovno prisotnost otrok na poti v šolo in iz šole, in sicer letos na kar 31 lokacijah po Sloveniji. Akcija traja od 28. 8., zaključi pa se na prvi šolski dan, 1. septembra.

Pod okriljem AMZS ponovno sodeluje v tej preventivni akciji AMD MTT Maribor. V četrtek, 31. avgusta 2023, so v dopoldanskih urah med 9.30 in 10. uro otrokom pokazali skupaj s policistoma, maskotama Anjo in Markom iz AMZS ter vzgojiteljicami in vzgojiteljem, kako se varno prečka cesto, upošteva semafor, …

“Včeraj smo začasno ustavili možnost sklepanja novih zavarovanj za nevarnost poplave. Gre za običajno prakso zavarovalnic, ki sledi zakonskim določilom Obligacijskega zakonika,” so zapisali na svoji Facebook strani.

V zapisu pojasnjujejo, da so zasledili spletno komunikacijo glede navodil, “namenjenih vsem sklepalcem, ki sklepajo zavarovanja v imenu Zavarovalnice Sava. Le-ti so v petek, 4. 8., prejeli okrožnico, s katero je bilo zaradi napovedi ekstremnega vremenskega dogodka, za katerega so bila v petek s strani pristojnih služb izdana opozorila, 𝘇𝗮𝗰̌𝗮𝘀𝗻𝗼 𝘂𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗼 𝘀𝗸𝗹𝗲𝗽𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗵 𝘇𝗮𝘃𝗮𝗿𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷 𝘇𝗮 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗽𝗼𝗽𝗹𝗮𝘃𝗲 oz. dodajanje tega rizika k že sklenjenim zavarovanjem. Okrožnica bo v naslednjih dneh, ko se vremenske razmere stabilizirajo, tudi odpravljena.”

Celoten zapis objavljamo spodaj:


V trenutnih izrednih razmerah ob poplavah, so pri Energetiki Maribor za vas pripravili nekaj priporočil pri ravnanju z električno energijo oz. električnimi napravami v gospodinjstvih.

Priporočajo, da;

– hišnega omrežja (napeljave) ne priključujemo na napetost, če so njeni deli poškodovani in/ali zmočeni/premočeni!, v primeru, da je prišlo do zalitja z vodo je potrebno hišno inštalacijo izklopiti (glavne varovalke ali FID stikalo), pozor!… tudi če izklopite varovalko na vodih, ki vodijo v poplavljene in/ali zmočene dele objekta zna FID stikalo zaradi stika med ničelnim in ozemljitvenim vodnikom prekinjati (izklapljati)! Dela na hišni instalaciji naj izvaja zgolj strokovnjak. Pred ponovno rabo (po sanaciji) je smiselno (in potrebno) vse pregledati s strani strokovnjaka in izvesti meritve.

– elektronske naprave (računalniki, polnilniki za telefone, televizorji, radijski aparati (če se napajajo iz vtičnice)…) izklopite iz vtičnic, da v primeru napetostnih sunkov ali ponovne oskrbe z elektriko ob okvari ničelnega vodnika (tveganje napajanja z medfazno napetostjo) ne pride do poškodb naprav/napajalnikov in tudi ogrožanja imovine zaradi tveganja nastanka požara,

– zamrzovalno skrinjo in hladilnik odpirate le po potrebi. Zmrznjena hrana v skrinji, ki je ne odpiramo, zdrži do 48 ur,

– z vsemi napravami ravnate, kot da so pod napetostjo,

– pretrganih ali vidno poškodovanih vodov (tako zunaj kot v kletnih, oziroma zalitih delov objektov) ne poskušate sami premikati ali odstranjevati,

– baterijske svetilke in sveče uporabljate varčno, premišljeno ter zgolj takrat, ko je to res potrebno (v primeru uporabe sveč upoštevajte tveganje požara),

– telefon lahko (če imate primeren polnilnik ali adapter (praviloma) iz 12 V DC na USB (5V DC)) napolnite tudi v vozilu,

– ugasnite vse električne naprave (štedilnik, grelna telesa. Za začetek tudi električni bojler, …), da ob ponovni vzpostavitvi oskrbe z električno energijo ne pride do nekontroliranega ogrevanja ali drugih neželenih/nepredvidenih delovanj strojev in/ali naprav.

Uprava za zaščito in reševanje v primeru poplav tistim, ki so ostali v stavbi na poplavljenem območju, svetuje, naj se umaknejo v višje nadstropje stavbe. Ob sebi naj imajo predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimejo, denimo avtomobilsko zračnico, plastično posodo s čepom ali večji kos stiropora ali lesa. Hkrati naj pokličejo na pomoč.

Kdor je ostal na poplavljenem območju, naj se poskuša umakniti na višje ležeče območje, ki ga voda še ni dosegla. Uprava odsvetuje prečkanje vodnega toka, tudi če voda sega le do kolen. Vodni tok nas namreč lahko spodnese. Ker je voda motna in onesnažena, ni mogoče videti tal in morebitnih lukenj.

Upoštevati je treba zapore cest in podvozov. Odsvetujejo, da bi z vozilom poskušali prečkati poplavljene ceste, ker lahko ostanemo ujeti v vodni pasti. Vodni tok lahko namreč vozilo odnese, vozišče je lahko poškodovano ali voda zalije vozilo.

Odsvetujejo približevanje rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene in niso trdne. Ob tem je treba opazovati naraščanje vode v okolici in spremljati informacije, ki jih po medijih sporočajo pristojne službe in organi.

Ponekod so se že oglasile sirene, tako denimo v Občini Cerklje na Gorenjskem in na območjih Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Starše in Ptuj. Ob nevarnosti poplave uporabijo zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto. Bližajočo se nevarnost visoke vode pa napove enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti.

Zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund, pri čemer so intervali zvoka sirene štirisekundni z vmesnimi štirisekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne. Takoj je treba zapustiti ogroženo območje in se umakniti nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val. Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvleka-Ribnica in Radlje ob Dravi.

Prebivalci na območjih, kjer je poplava napovedana, naj iz kleti in nižjih prostorov umaknejo premično premoženje. V okolici hiše pa naj zavarujejo predmete, ki jih voda lahko odplavi.

Če imajo čas, naj namažejo strojno opremo, ki je ne morejo umakniti pred vodo.

Živino naj umaknejo na višje ležeča območja in ji pripravijo začasno bivališče. Poskrbijo naj za ustrezno kakovost pitne vode in krme ter ustrezne higienske razmere. Preprečijo naj razvoj in širitev nalezljivih bolezni pri živalih, kot je denimo vranični prisad oz. antraks.

S protipoplavnimi vrečami naj preprečijo vdor vode v stavbo. Na ravni, kjer je lahko poplavljeno, naj zavarujejo denimo vratne in okenske odprtine, svetlobne jaške in talne sifone.

Če je dom na območju, kjer lahko voda poplavi celotno zgradbo, je treba pravočasno evakuirati vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku. Če za to ni časa, naj vzamejo s seboj le denar, dokumente, nekaj obleke, nujna zdravila in morebitne druge nujne stvari in se umaknejo.

Zaprejo naj ventil vodovodnega omrežja in glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopijo glavno električno stikalo. Vozilo naj umaknejo iz podzemnih garaž in z brežin. Parkirajo naj ga na mesto, ki je dvignjeno nad območje, ki ga lahko voda poplavi.

Ob napovedi močnega deževja in možnosti poplav naj preložijo športne dejavnosti, ki so povezane z vodo in obvodnim prostorom, kot so denimo čolnarjenje, rafting in ribolov. Poleg tega uprava odsvetuje taborjenje ob potokih, rekah in jezerih, saj lahko voda hitro naraste, majhen potok pa lahko postane hudournik.

Prebivalci območij, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo tudi vremenske razmere, denimo dolgotrajno deževje in neurje, naj spremljajo vremensko napoved in vremenska opozorila agencije za okolje. Hkrati naj opazujejo naraščanje vode v svoji okolici.
Vir: STA

Zaradi vremenske ujme in poplav zlasti komunalna podjetja z zahodnega in severnega dela države prebivalce pozivajo k prekuhavanju ali uporabi ustekleničene vode. Ukrepi trenutno veljajo za velik del Gorenjske, pa tudi na nekaterih območjih Severne Primorske, Koroške, Zgornje Savinjske doline in osrednje Slovenije.

Iz Komunale Kranj so k prekuhavanju vode zaradi kaljenja vodnih virov pozvali uporabnike v naseljih Nova vas, Preddvor, Zgornja Bela, Srednja Bela, Spodnja Bela, Hrib, Tupaliče, Breg ob Kokri, Kokra, Potoče, Olševek, Luže, Hotemaže, Visoko in Milje.

Prekuhavanje je potrebno za pitje, pripravo hrane in druga gospodinjska opravila, opozarjajo v Komunali Kranj in Vodovodni zadrugi Preddvor. Ob tem dodajajo, da do nadaljnjega ne bo preskrbe s pitno vodo, ali pa bo ta motena, tudi na območju v naseljih, ki se napajajo iz vodnih virov pod Krvavcem.

V jeseniškem komunalnem podjetju Jeko so o motnjah in nujnosti prekuhavanja vode obvestili občane, ki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Peričnik. Gre za območja mejnega platoja, Hrušice, Podkočne, Podmežakle in Jesenic, vključno s Cesto Toneta Tomšiča. Enako velja tudi za območje vodovodnega sistema Planina pod Golico, ki vključuje še območji Prihode in Žerjavec.

V Radovljici preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode velja za vse uporabnike na širšem območju občine, pa tudi za večji del Begunj in Lancovega, v Tržiču pa za uporabnike sistemov Tržič mesto, Preska, Jelendol, Dolina, Paloviče in Ljubelj.

Blejsko komunalno podjetje je o zaznani višji motnosti pitne vode opozorilo prebivalce na območju Slamnikov, kranjskogorsko pa o enakih težavah na območju Srednjega Vrha.

Iz režijskega obrata občine Bohinj o ukrepih zaradi motnosti pozivajo porabnike pitne vode, ki se z njo oskrbujejo iz vodovodnih sistemov Bohinjska Bistrica, Voje, Nomenj, Nemški Rovt, Koprivnik, Gorjuše ter Bohinjska Češnjica.

Na škofjeloški komunali pa so uporabnike, ki so priključeni na javni loški vodovod, opozorili, da bo zaradi večje okvare na vodovodu motena oziroma prekinjena dobava pitne vode, zato so jih pozvali k racionalni porabi. Tako na sistemu Loški vodovod kot na sistemu Rovte Lenart Luša medtem še vedno ostaja ukrep obveznega prekuhavanje vode.

Ob tem so uporabnike iz občin Škofja Loka in Železniki še obvestili, da sta zaradi izrednih razmer zbirna centra Draga in Studeno do nadaljnjega zaprta, prav tako danes rednega odvoza odpadkov zaradi varnosti ne bodo izvajali.

Prekuhavanje vode je priporočljivo tudi v Železnikih, če je voda motna, pa jo je treba predhodno tudi prefiltrirati.

Na Severnem Primorskem k ukrepom zaradi obilnega deževja pozivajo prebivalce na Tolminskem in Bovškem, podobno pa velja za območje Idrije in Cerknega. Iz idrijske komunale so sporočili, da velja ukrep prekuhavanja vode iz vodooskrbnih sistemov Idrija, Spodnja Idrija, Črni Vrh in Vojsko, še vedno pa tudi iz sistemov Ledine in Mandžurija.

V postojnskem Kovodu so uporabnike obvestili, da je voda iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica motna v naselju Suhorje, zato jo je treba pred uporabo v prehrambne namene prekuhati.

Na širšem ljubljanskem območju je po podatkih podjetja VoKa Snaga oskrba s pitno vodo zaradi prekinitve dobave električne energije trenutno prekinjena na območju dela Rakovnika, v Sori, Dolu in Zgornji ter Spodnji Senici v občini Medvode. Prebivalcem priporočajo, da pred ponovno uporabo temeljito izperejo vodovodne napeljave. Oskrba z vodo je zaradi poškodb na vodovodnem omrežju motena tudi na območju Komende.

V zgornji savinjski dolini je po podatkih mozirske komunale največ težav na območjih občin Mozirje, Nazarje, Rečice ob Savinji, Ljubnega, Luč ter v delu občin Gornji Grad in Šmartnega ob Paki, kjer je zaradi izrednih vremenskih razmer do nadaljnjega nujno prekuhavanje pitne vode, enak ukrep pa svetujejo tudi uporabnikom zasebnih vodovodov.

Iz velenjskega Komunalnega podjetja so k ukrepom pozvali uporabnike vodovoda Bele Vode na območju delov naselij Bele Vode, Florjan in Lepa Njiva, za dojenčke in bolne osebe pa bolj priporočajo pitje ustekleničene vode.

Na Koroškem za zdaj k prekuhavanju vode pozivajo le občane Mislinje v naseljih Mislinjska Dobrava, Tomaška in Turiška.

Kot poudarjajo povsod, je vodo, če je ta motna, treba najprej prefiltrirati, nato pa tudi prekuhati z vsaj tri minute močnega vrenja. Vodo je nato treba hraniti v hladilniku, za pitje in pripravo hrane pa jo je mogoče uporabiti 24, izjemoma tudi 48 ur.
Vir: STA

V okviru prihajajočega Olimpijskega festivala evropske mladine Maribor (OFEM) 2023 obveščamo o predvidenih zaporah cest in ulic v Mestni občini Maribor.

Zapore bodo na območju Gosposvetske ceste, kjer bo Športna vas (AVL 1), stadiona Ljudski vrt, predelu Tabora, v okolici Skate parka in Maribora oziroma natančno zastavljene trase za kolesarsko dirko. Zaprto bo tudi parkirišče pod spodnjo postajo Pohorske vzpenjače in parkirišča na zaprtih ulicah.

Vzpostavitev začasne zapore cest bo zagotovo najbolj logistično zahtevno za traso, kjer bo potekala kolesarska dirka. V sredo, 26. julija 2023 bo organiziran trening cestnega kolesarstva v spremstvu slovenske policije med 10. in 12. uro na odsekih cest R2 436 odsek 0440 Dolnja Počehova in R2 436 odsek 1328 Počehova-Zg. Kungota. Trasa bo enaka tudi naslednji dan, v četrtek, 27. julija 2023, ko bo zaradi cestne kolesarske dirke prihajalo do zapor med 8.30 in 15.30 uro.

Vsem občanom in občankam se opravičujemo za morebitne nevšečnosti ter se zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje v času trajanja OFEM Maribor 2023. Udeležence v prometu in stanovalce v bližini predvidenih zapor cest in ulic pa prijazno prosimo za strpnost in razumevanje ter upoštevanje navodil policije in rediteljev, so sporočili organizatorji.

Vse zapore NAJDETE TUKAJ.

Višje sodišče v Mariboru je ugodilo pritožbi avstrijske družbe Verbund in zavrnilo lani izdano vmesno sodbo okrajnega sodišča, vezano na tožbo Rancarskega društva Malečnik proti Verbundu. Višje sodišče je pritrdilo, da zaradi nedokazljivosti škode izdaja vmesne sodbe ni smotrna. Rancarsko društvo mora Verbundu plačati 105.000 evrov stroškov.

 Vložilo tožbo za povrnitev škode zaradi poplav

Rancarsko društvo Malečnik je leta 2015 vložilo odškodninsko tožbo proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi, družbo Verbund. S tožbo je društvo zahtevalo plačilo 12.690 evrov zaradi škode, ki jo je društvo utrpelo ob narasli reki Dravi v poplavah novembra 2012. Okrajno sodišče v Mariboru je z lani izdano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen. Zastopnica rancarskega društva, odvetnica Magda Vraničar, je takrat za STA dejala, da je po vmesni sodbi Verbund odgovoren za poplavni dogodek po temelju, torej da je odgovoren, da je prišlo do poplav.

Rancarsko društvo Malečnik mora plačati Verbundu več kot 100 tisoč evrov

Verbund, ki odgovornost za tako zelo naraslo reko Dravo vseskozi zavrača tudi v vseh drugih podobnih postopkih pred slovenskimi sodišči, se je na vmesno sodbo pritožil, Višje sodišče v Mariboru pa je pritožbi pritrdilo. Med drugim višje sodišče v sodbi navaja, da rancarsko društvo za izkazovanje škode ni podalo ustreznih dokazil, zato pogojev za izdajo vmesne sodbe ni. Po sodbi višjega sodišča mora Rancarsko društvo Malečnik Verbundu plačati stroške v skupni vrednosti nekaj več kot 105.000 evrov, od tega so stroški in nagrade izvedencev ter tolmačev znašali dobrih 88.000 evrov.

Odvetnica opozorila na položaj “žrtev poplavnega vala”

Na položaj “žrtev poplavnega vala” je z včerajšnjim odprtim pismom predsedniku vlade Robertu Golobu opozorila odvetnica Vraničar, ki v postopkih proti Verbundu zastopa več oškodovancev, med drugim tudi omenjeno Rancarsko društvo Malečnik.

Signal, da mora vsak, ki je oškodovan, biti tiho, sicer bo dodatno kaznovan

“Sodba Višjega sodišča v Mariboru je dala signal Verbundu in vsem drugim, ki bodo v prihodnosti povzročili škodo prebivalcem in državi, da za svoja dejanja ne bodo odgovarjali, saj bomo prebivalci, občine in država rade volje poplačali povzročeno škodo iz lastnih žepov. Hkrati sodba pomeni, da mora biti vsak, ki je oškodovan, enostavno tiho, sicer bo dodatno kaznovan,” je v pismu med drugim zapisala odvetnica Vraničar. Napovedala je, da se bodo na odločitev višjega sodišča pritožili. “Za svoje pravice, poplačilo nastale škode, se bomo borili naprej. Če bo treba, vse do evropskega sodišča. Enako pričakujemo od Vlade RS, da bo zaščitila interese Slovenije in njenih ljudi, saj smo si v tej odločitvi vsi enaki,” je zapisala.

Vraničar: Sodišča v Sloveniji imajo za enak dogodek različne standarde ocenjevanja škode

Glede stališča višjega sodišča, da vmesna sodba ni smotrna, ker škoda ni izkazana, pa je zapisala, da so s tem oškodovanci izpostavljeni izjemnemu tveganju in imajo zelo slabo pravno varnost, saj imajo sodišča v Sloveniji po njenih besedah za enak dogodek različne standarde ocenjevanja škode. “Za ene sodnike je dovolj opis škode z dokumenti, drugi sodniki pa v celoti zavračajo dokazovanje škode celo z izvedencem, češ da tudi tako škode ni mogoče dokazati,” je zapisala odvetnica.

Tudi tožba države Slovenije proti Verbundu je bila prekinjena

Spomnila je, da je tudi država Slovenija vložila tožbo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper Verbund “in jasno zahtevala plačilo odškodnine zaradi poplavnega dogodka”. A je bil, tako Vraničar, pravdni postopek pred okrožnim sodiščem prekinjen zaradi spretnega manevra, t.i. torpeda tožbe, ki je postopek prenesel pred sodišče v Celovcu. Prepričana je, da bo odločitev Višjega sodišča v Mariboru imela precedenčni vpliv tudi na odškodninske zahtevke države.

Odvetnica navaja več domnevnih nepravilnostih

V odprtem pismu, ki ga je v vednost poslala tudi na ministrstvi za pravosodje ter za naravne vire in prostor, ob tem pa še medijem, odvetnica navaja več domnevnih nepravilnosti. Predsednika vlade med drugim sprašuje, kako uspešna je bila pri dogovorih s Verbundom vladna pogajalska skupina, in poziva vlado, da sprejme sklep, da bo oškodovancem pokrila stroške sojenja. Meni, da oškodovanci za dolgotrajno delo sodišč ne morejo biti odgovorni, prav tako po njenem ne morejo biti “odgovorni za zaračunavanje izvedeniških mnenj, ki v pravdnem postopku nikoli niso bila obravnavana in tako ne morejo nositi teh stroškov”.
Vir: STA

Svetovni prvak razreda MXGP Tim Gajser bo danes prvič v sezoni 2023 nastopil na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu. Potem ko je zaradi poškodbe izgubil skoraj pol leta, bo v češkem Loketu dočakal prvi nastop. V sobotnih kvalifikacijah si je privozil šesto izhodišče. Prva vožnja bo na sporedu ob 14.15.

Motokrosisti so ta konec tedna zbrani v Loketu, kjer poteka 12. dirka sezone svetovnega prvenstva. Dirka za VN Češke pa je prva postaja za Gajserja, ki se je po hudi februarski poškodbi vrnil šele v drugi polovici tekmovanja.

Tekmovalnih ciljev v tej sezoni nima, želi pa se z nastopi čim bolje pripraviti na sezono 2024.

Prvi korak vrnitve je bil uspešna, Gajser je v soboto na treningu dosegel celo najboljši čas, v kvalifikacijski preizkušnji je bil nato šesti, na prvih treh mestih so končali vodilni v seštevku sezone Španec Jorge Prado, lanski zmagovalec na Češkem Švicar Jeremy Seewer in Francoz Romain Febvre, zmagovalec zadnjih dveh dirk v Indoneziji.

Je pa Gajser za sobotni nastop dobil prve točke v sezoni 2023. Letos je novost točkovanje prve deseterice v kvalifikacijah, tako da je tudi Gajser dobil prvih pet in je v seštevku na 44. mestu.

Prva vožnja razreda MXGP bo v Loketu ob 14.15, druga pa ob 17.10.

Slovenski predstavnik razreda MX2 Jan Pancar je kvalifikacije končal na 15. mestu; prva vožnja v tem razredu bo ob 13.15, druga pa ob 16.10.
Vir: STA

Pred časom so na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali primer v Sloveniji ukradenih otrok. Pobudnica razprave je bila Simona Šeremet Kalanj (prej Simona Kalanj Mitevski), ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, pač pa so bili ukradeni, navajajo na portalu.

Simona Šeremet Kalanj je na seji, na kateri so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, dejala: “Smrt otroka je sama po sebi boleča. Še bolj boleče pa je, da mama podvomi, ali je ta otrok res umrl ali živi z neko drugo družino. Trenutno imamo več primerov v Sloveniji, štiri v Mariboru, enega v Celju, enega v Kranju. V Novem mestu smo ga delno že rešili sami, v Velenju pa je v celoti rešen.”

V vseh primerih v Mariboru ista ekipa zdravnikov in babic

“V porodnišnicam je bilo rečeno, da je otrok umrl, porodnišnica jim ni dovolila še zadnjič videti otroka. Veliko otrok je umrlo z zelo podobno diagnozo,” je povedala v nagovoru Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Najbolj grozno od vsega naštetega pa je to, da se ne ve, kje so otroci pokopani. Smo vprašali porodnišnice, nobena izmed naštetih ni vedela, kje je pokopala otroka.”

Šeremet Kalanjova je spregovorila tudi o konkretnih primerih mater, ki jim pomaga. “V vseh štirih primerih v Mariboru opažamo, da je oseba, ki je izpolnjevala bolnišnično dokumentacijo, ki je bila nato posredovana upravni enoti, bila ista. V Mariboru je bila ista ekipa zdravnikov, ista ekipa babic. Matičarji so svoje delo opravili v neskladju s takratnim zakonom, torej je krog sklenjen. Manjka samo še podatek Centra za socialno delo,” je dejala.

Povedala je, da so bili na CSD za matere, ki dvomijo, da so njihovi novorojenčki zares umrli, vselej nedosegljivi, kljub prošnjam, da jim povedo, koliko otrok je bilo od leta 1971 do leta 1990, kjer datirajo primeri v Mariboru, posvojenih, in tega podatka niso izdali: “Želeli smo vedeti le številko, pa nam tega niso pokazali.” Niso želeli vedeti kdo je bil posvojen, želeli so vedeti zgolj številko. A te informacije niso dobili.

Kot je povedala, o dveh primerih piše: “Ni dala denarja, otrok je umrl,”

“Stopila sem v UE v Mariboru in vprašala matičarko, kaj naj bi to pomenilo. Rekla je, Simona, ti ne razumeš. Ni plačala prvega rojstnega lista. Mogoče jaz res ne razumem, ampak nekaj pa razumem. Da ne verjamem vedno vsega, kar slišim,” je še povedala. Zato je šla po odgovor drugam. Na Ministrstvu za notranje zadeve je izvedela, da se prvega rojstnega lista nikoli ne plača. “Po istem vzorcu so se zadeve dogajale po vseh državah bivše Jugoslavije.”

Mlada ženska iz Velenja ugotovila, da je bila kupljena v Bosni

Simona Šeremet Kalanj je povedala tudi o mladi ženski iz Velenja, ki ji je pomagala razrešiti njeno zgodbo. Kot je povedala, je ženska dvomila v svojo posvojitev. Hitro so ugotovili, da je bila kupljena za 30 tisoč nemških mark v manjšem kraju v Bosni. “Ker je bila kilav otrok, prezgodaj se je rodila, sicer bi bila vredna več. Vsa dokumentacija je bila urejena naknadno, tudi vpis v matično knjigo rojstev.”

Ko se je ženska pogovorila s svojo posvojiteljico, ji je ta priznala, da je to res: da jo je res kupila, ker ni mogla zanositi, in da je zanjo res plačala 30 tisoč nemških mark socialnemu delavcu, in ji res naredila naknadno dokumentacijo. “Že to je nedopustno. Mlada dama je kupljena v Bosni, je iz pravoslavne družine, danes je muslimanka. In ko je to izvedela, se ji svet sesul. Mene je vprašala: “Simona, kdo sem jaz?”

“Primer iz leta 1990 v Maribor. Dojenček je umrl. Zaposlena je bila mama, zaposlen je bil mož, se pravi oče otroka. Niso dovolili pokopa in niso videli otroka. Mamica se je po desetih letih vrnila v Slovenijo. Celo dopoldne sem prosila, prosila kriminalista, kateremu je bila poslana dokumentacija, iz kabineta bivše ministrice Bobnarjeve, ki smo ji izredno hvaležni, da sprejme mamico, ki je prišla iz Beograda. 300 in en izgovor sem slišala, zakaj je ne more sprejeti,” je še pripovedovala Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Od dokumentacije ni zbral ničesar, samo tisto, kar sem mu jaz prinesla, jaz sem samo fizična oseba, nisem kriminalist, jaz sem samo medicinska sestra. Nič. Tožilstvo je naši mamici napisalo, da ne bodo obravnavali, ker ni znan storilec. Sej če bi mi vedeli, kdo je storilec, pa načeloma tudi vemo, bi to jasno in glasno napisali.”

Mamice imajo pravico vedeti, kje je njihov otrok

Na seji je povedala še o nekaj drugih primerih. Svoj nagovor pa je zaključila s pozivom, naj se dokumentacije ne skriva več, saj se s tem dvoma ne zmanjša, temveč poveča. “Mamica ima pravico na pokopališču svojemu otroku prižgati svečko, mamica ima pravico vedeti, kje ta otrok je, če je živ.”

Slovenci smo v letu in pol iz trgovin in restavracij naročili več kot 100.000 sladoledov v vrednosti 2 milijona evrov. Najraje imamo sladoled s piškoti, ki ga najpogosteje naročamo ob večerih in koncih tedna, narašča pa tudi prodaja veganskih sladoledov.

Toplo vreme, poletje in počitnice so le nekatere od asociacij, ko pomislimo na sladoled, ki ga tako že od otroštva dalje povezujemo s posebej prijetnimi trenutki. To priljubljeno zmrznjeno slaščico Slovenci na Woltu, platformi za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, naročamo izjemno pogosto.

Raziskava razkriva, da imamo najraje inovativne kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici najbolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti (36,2 %), sledi sladoled z okusom karamele (25,4 %), nato čokoladni sladoled s koščki brownija (16,8 %) in sladoled z okusom jagodnega cheesecaka (14,3 %), medtem ko je na petem mestu priljubljenosti sladoled z arašidovim maslom (7,3 %). Sicer najraje posegamo po sladoledih v sladolednih banjicah in lončkih (85 %), sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah.

Mariborčani naročijo več sladoleda kot Ljubljančani

Slovenci sladoled najraje naročamo med 17. in 19. uro, medtem ko četrtino vsega sladoleda naročimo pozno zvečer, in sicer med 20. in 23. uro. Najraje si ga privoščimo v nedeljo, vsekakor pa obstajajo tudi lokalne razlike. V Murski Soboti največ sladoleda pojedo ob ponedeljkih in petkih ter ob nedeljah, medtem ko si ga v Novem mestu najraje privoščijo ob petkih, v Kranju pa ves konec tedna. Zanimiv je tudi podatek, da so na Štajerskem bolj sladkosnedi, saj Mariborčani naročijo kar štirikrat več sladoleda na aktivnega uporabnika kot Ljubljančani.

Sladoled ni več le sezonski izdelek

Kot omenjeno, sladoled velikokrat povezujemo z vročimi dnevi, zato poletni meseci vedno nakazujejo porast naročanja. S pomočjo spletnih trgovin z dostavo, ki zagotavljajo neprekinjeno hladno verigo, pa se je to začelo spreminjati, saj si doma na kavču, ob prijetnih 22 stopinjah, sladoled lahko zaželimo skozi vse leto. Temu trendu pritrjujejo tudi podatki, saj smo letos marca naročili za 25 % več sladoleda kot lani junija. V zadnjem letu in pol smo največ sladoleda naročili 2. maja 2023. Prav tako je viden tudi porast naročanja sladoleda na dom, ki iz leta v leto raste, saj smo letos marca pojedli skoraj dvakrat toliko sladoleda kot lani v istem obdobju.

Narašča prodaja veganskega sladoleda

Tako kot tudi v drugih prehrambenih segmentih se tudi v segmentu sladoleda ponudba nadgrajuje in širi, predvsem na področju veganskih sladoledov in sladoledov brez laktoze. Prodaja veganskega sladoleda se je v zadnjih treh mesecih povečala za 30 %, najraje pa ga naročamo v Kopru, in sicer v Sladoledarni.

Koliko sladoleda pojemo v primerjavi z evropskim povprečjem?

V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sladoleda velika, na voljo pa je že skoraj več kot sto različnih vrst. Po podatkih agencije EuroGlaces je povprečna poraba sladoleda v Evropi 6,20 litra na prebivalca na leto, medtem ko ga po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečen Slovenec poje 4 litre na leto.

Stanovanjske nepremičnine so bile na četrtletni ravni dražje za 1,6 %, na letni pa za 8,8 %. Število prodaj je bilo pod ravnijo lanskega povprečja.

Rabljene stanovanjske nepremičnine (tj. rabljena stanovanja in hiše skupaj) so se na četrtletni ravni podražile za 2,5 %. Cene rabljenih družinskih hiš so se zvišale za 6,4 %, cene rabljenih stanovanj pa za 0,2 %, poroča SURS.

Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 5,6 %), medtem ko so se v Ljubljani in preostali Sloveniji pocenila (za 1,8 % oz. 0,3 %).

Cene novih stanovanjskih nepremičnin po treh zaporednih četrtletnih zvišanjih tokrat znova nižje

Nove stanovanjske nepremičnine (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem cenejše za 8,4 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 12,5 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 5,9 %. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je zmanjšalo peto četrtletje zapored. Prodanih je bilo 2.474 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 321,4 milijona EUR, še zapišejo na SURS.

Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 74, skupna vrednost prodaje 15,4 milijona EUR. To je bilo za približno 60 % manj kot četrtletje prej (36,1 milijona EUR) in za skoraj polovico manj kot pred enim letom (28,9 milijona EUR).