Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež je danes na srečanju z novinarji na Podimu, enem najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, predstavil izhodišča Slovenske startup strategije.

Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema je, da si Slovenija do leta 2030 zagotovi mesto med startupom in talentom najprijaznejšimi državami, ter predvsem zagotovi pogoje za bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP. Strategija vsebuje konkretne predloge na petih najpomembnejših področjih in sicer: podporno okolje za startup in scaleup podjetja, nova pravno organizacijska oblika za startup podjetja, startup viza, razvoj trga tveganega kapitala ter rešitev za uveljavitev delniških opcij.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je povedal: “V startupih, njihovih inovativnih idejah in pristopih vidimo način za dinamičen gospodarski napredek. Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.”

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 23 % realizacije startup standardov European Startup Nations Alliance ( ESNA). Zato je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravilo izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije, ki vključuje temeljito analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo z ambicioznimi cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter opredelilo predloge ukrepov na podlagi 5 strateških pobud za realizacijo ambiciozne vizije.

Državnemu sekretarju so se na današnji predstavitvi izhodišč Slovenske startup strategije so se pridružili tudi ključni deležniki startup ekosistema: Nina Dremelj, Gregor Rebolj, dr. Iztok Seljak in Matej Rus.

Nina Dremelj iz Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS komentira stanje v Sloveniji: “Slovenija zaostaja za nekaterimi državami EU v smislu lastniškega financiranja, kar otežuje razvoj startupov in scaleup podjetij. Zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga tako zasebni vlagatelji ne prepoznajo kot pomembnega, država ne spodbuja tega modela financiranja. To pomanjkanje in zapleteni postopki ustanavljanja ovirajo razvoj domačih podjetij, kar spodbuja njihovo ustanavljanje v tujini, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo. V Sloveniji obstajata najpogostejši obliki pravnih oseb, vendar nista optimalni za startupe, zato Sekcija Startup in scaleup podjetij predlaga dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah z novo obliko pravne osebe – nejavno ali vitko delniško družbo – ter uvajanje spodbud za vlaganje v startup podjetja po vzoru drugih držav v EU. Slovenija mora preiti višje na lestvici v primeru spodbujanju naložb v startup podjetja v primerjavi z drugimi državami v EU.”

Dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria še dodaja: “Slovenija se vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. Imamo vgrajeno tozadevno ročno zavoro in nismo sposobni resnega razvojnega preboja. Premalo samozavesti, premalo ambicioznosti, posledično utapljanje v sivini povprečnosti, delovanje negativne zavisti, posledično smo neodgovorni do sebe in do drugih, in med sabo ne sodelujemo, temveč smo razdiralni.

Start-upi sami kot taki in slovenska start-up skupnost je naravni promotor samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja. Združenje manager v okviru projekta PODVIG, ki promovira vse te vrednote, pelje tudi projekt Ambiciozni startup ekosistem. Gre ne samo za vzpostavljanje vsaj primerljivega start-up okolja najbolj propulzivnim zunanjim okoljem, temveč za inovativni napredni preskok v ustvarjanje konkurenčnih prednosti tega segmenta, kar v Sloveniji nujno rabimo.”

Nekatere evropske države že imajo vrhunske rešitve za privabljanje talentov

V več sto strani analize tujih dobrih praks so vključene vodilne evropske države, ki z obstoječimi rešitvami zagotavljajo privlačno poslovno okolje za žlahtno ciljno skupino tehnoloških podjetij. Nekaj primerov: sistem davčnih olajšav za investitorje v Veliki Britaniji, hibridna pravna organizacijska oblika Flex-Co v Avstriji, Estonski pregled števila in dosežkov startup podjetij in celotnega tehnološkega sektorja (delovnih mest, ustvarjene dodane vrednosti), Latvijski napredni sistem opcijskega nagrajevanja ter napredni sistem startup viz za investitorje, podjetnike in zaposlene v startupih, ki ga imata Latvija in Portugalska. Avstrija in Švedska imata odlično delujoč javno podprti sistem podpornega okolja. Države Nemčija, Španija in Estonija pa so oblikovale celovito startup strategijo na nivoju celotne države, pri čemer si je slednja zastavila ambiciozen cilj do 2030, da bo tehnološki sektor ustvaril 30 % BDP in zaposloval 10 % delovno aktivne populacije.

Desetkrat več investicij v startupe do leta 2030

Tudi MGTŠ je zastavilo ambiciozne cilje do leta 2030, in sicer da:
● v Sloveniji ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev (dvakrat bolje kot danes),
● se v Sloveniji v startupe investira vsaj 410 EUR na prebivalca (desetkrat bolje kot danes),
● so Slovenska startup in scaleup podjetja vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev EIC programov,
● v Sloveniji vzpostavimo učinkovit sistem merjenja podatkov o številu startupov, o številu zaposlenih v startupih ter ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih in da zasledujemo vsaj 25 % medletno rast sektorja glede na navedene kazalnike,
● v omenjenih podjetjih ohranjamo vsaj del domačega lastništva ter da omenjena podjetja ohranjanjajo vsaj del poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Za dosego zgornjih ciljev si bo MGTŠ v najkrajšem možnem času prizadevalo uresničiti startup standarde ESNA-e v deležu 69 % (trikrat bolje kot danes). Od ambicioznih ciljev do korenitih sprememb na 5 področjih Da bo Slovenija lahko zmanjšala zaostanek za najboljšimi državami in dosegla zastavljene cilje, mora močno izboljšati poslovno okolje za inovativna zagonska podjetja.

To lahko doseže le z izvedbo korenitih sprememb, zajetih v 5 strateških pobudah:
1. močno, dostopno in vključujoče podporno okolje za vsebinsko in finančno podporo startupom,
2. mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov (startup viza),
3. spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital,
4. privlačen model opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
5. novo obliko pravne organiziranosti zagonskih podjetij – ideja vitke delniške družbe.
Z uresničitvijo zgornjih sprememb si bo Slovenija zagotovila umestitev med startupom in talentom prijazne države ter predvsem bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP.

Matevž Frangež še dodaja: “Z izhodišči za Slovensko startup strategijo želimo spodbuditi javni odziv. Potrditev zastavljene vizije, ciljev in ključnih ukrepov, pa tudi nove ideje in mnenja. Naše ambicije so velike: s privlačnimi pogoji za nastanek in rast, z okrepitvijo ekosistema in z novo, ambiciozno in v globalni trg usmerjeno miselnostjo doseči preboj slovenskih startupov in spremeniti slovensko gospodarsko krajino na bolje.” Podporo pri uresničevanju zastavljene vizije so izkazali tudi investitorji. Gregor Rebolj iz Slovenskega tehnološkega foruma in Silicon Gardens je povedal: “V 2023 so investicije v slovenska start-up podjetja padle na 81 milijonov EUR, kar je 91 % manj kot v rekordnem letu 2021 in na podobni ravni kot leta 2014. Zaradi ekonomske situacije podjetniki raje rastejo počasneje z lastnimi sredstvi, kot da iščejo investicije, vendar bi si v Silicon Gardens želeli več ambicioznih podjemov.

Investitorji iz sklada Silicon Gardens delimo vizijo visokotehnološke Slovenije. V pomoč vladi pri uresničitvi te vizije smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki združuje visokotehnološka podjetja. Poslanstvo STF je spodbuditi razprave in aktivnosti, usmerjene k novemu razvojnemu modelu in preboju Slovenije v državo, ki bo usposabljala kadre in razvijala talente za poklice prihodnosti.”

Pobudo ministrstva pozdravlja tudi podporno okolje za startup in scaleup podjetja. Matej Rus, vodja Start:up Slovenija in direktor Tovarne podjemov izpostavlja: “Česar ne merimo, ne moremo izboljšati in spremeniti. Zato je tako pomembno, da imamo natančne podatke o startup ekosistemu in doprinosu za Slovensko družbo. V Start:up Slovenija že dve desetletji aktivno spremljamo, podpiramo in promoviramo slovenski startup ekosistem. Tudi konferenca Podim, ki vsako leto v Slovenijo pripelje smetano evropske startup scene je del naših prizadevanj, ki jih nameravamo v prihodnosti skupaj z ekosistemom še krepiti in seveda več kot pozdravljamo tako odločno pobudo MGTŠ.”

Podim konferenca je eden najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, na katerem se od 13. do 15. maja 2024 ponovno mreži in povezuje več kot 1.000 udeležencev v Mariboru. Tridnevni dogodek je privabil 204 startupe iz 24 držav, 69 govorcev iz 17 držav, več kot 80 različnih skladov tveganega kapitala in drugih vrst zasebnih vlagateljev, številne podjetnike in podjetniške navdušence.

Tenis Slovenija bo letos s partnerskimi klubi in občinami organizirala kar 27 turnirjev serije WTT. V projekt so vključene tudi Slovenske železnice. Prvi ženski turnir bo od 18. do 24. marca potekal v TK Branik Maribor, denarni sklad pa bo kar 60 tisoč ameriških dolarjev.

Turnirji so razporejeni po poteh Slovenskih železnic, prva postaja pa bo Maribor oziroma TK Branik Maribor.

“Zelo smo počaščeni in veseli, da smo dobili priložnost za izvedbo turnirja WTT z denarnim skladom 60 tisoč ameriških dolarjev. Turnir je priložnost tudi za naše igralke, da se pomerijo z vrhunskimi igralkami in izboljšajo svojo uvrstitev na svetovni lestvici. TK Branik ima vso potrebno infrastrukturo za izvedbo tako velikega turnirja in prepričan sem, da se bomo pokazali kot dobri gostitelji. Verjamem, da se bodo igralke odlično počutile v našem mestu. Turnir takšnega ranga bo zagotovo pripomogel popularnosti in razvoju tenisa, ne samo v Mariboru, ampak tudi v širši regiji. Zahvala za sodelovanje gre TS, sponzorjem in Mestni občini Maribor,” je rekel direktor TK Branik Maribor Mate Sušac.

Brezplačen prevoz tekmovalcem s Slovenskimi železnicami

Podpornik Tenis Slovenije, Slovenske železnice, bo v okviru sodelovanja pri projektu omogočil tekmovalcem brezplačen prevoz med mesti, kjer to ne bo mogoče, pa se bo prevoz tekmovalcev organiziral z medkrajevnimi avtobusi. Na ta način se bodo domačim, predvsem pa tujim tekmovalcem, stroški prevoza minimizirali, sporočajo. Ob prihodu v Slovenijo se bodo tekmovalci pripeljali do enega izmed mest iz seznama turnirjev, od koder se bodo po zaključku turnirja lahko brezplačno peljali do naslednjega prizorišča. “Navedeno bo močno vzpodbudilo zanimanje, prihod, predvsem pa izdatno podaljšalo bivanje tekmovalcev ter njihovih spremljevalcev iz vseh koncev sveta. Opisani način bo omogočal enostavno, racionalno in brezplačno pot med kraji s profesionalnimi teniškimi turnirji. Gre za trajnostno naravnan projekt, ki je že vzbudil naklonjenost mnogih, saj je kot tak usmerjen v zeleno prihodnost in ponuja možnosti za številne družbeno-kulturne, športne, okoljske in turistične učinke. Projekt bo prav tako vzpodbudil dodatne finančne tokove, povezane z nastanitvami in potrošnjo aktivnih ter neaktivnih udeležencev, kakor tudi z začasnimi delovnimi mesti v času priprave in izvedbe turnirjev, dodatnim gostinskim in turističnim povpraševanjem in davčnimi prihodki. Poslovno – finančni model izvedbe profesionalnih teniških turnirjev je zastavljen na način, da Tenis Slovenija skupaj z STO sofinancira 75 % vseh odhodkov za izvedbo profesionalnega turnirja, preostalih 25 % pa občina. Izvajalec dogodka je lokalni klub, ki zagotovi potrebno športno infrastrukturo, tu mislim na igrišča s pripadajočimi prostori in nepogrešljivi
strokovni kader za izvedbo,“ je o inovativnem projektu dejal direktor TS Gregor Krušič.

Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, namreč zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj. Razlogi za zastoj v pogajanjih pa so po njihovih navedbah izključno na vladni strani. Če premika v pogajanjih ne bo, napovedujejo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti v decembru.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja naj bi bila v interesu vseh

Pogačar je v odzivu na njihove navedbe dejal, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade. Pojasnil je, da se pogajajo o dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.

Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, “po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi”. Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.

Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. “To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja,” je poudaril Pogačar.

Pogajalski proces bi naj tekel naprej

Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.

Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer po vrhu koalicije danes povedal, da je o tem vprašanju v torek govoril z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki začasno opravlja tudi vlogo ministra za javno upravo, in da se bodo na to temo znova dobili prihodnji teden. Minister mu je povedal, da se s tem vprašanjem ukvarja. A več premier ni želel komentirati, saj se nikoli ne pogaja prek medijev, ampak vedno za pogajalsko mizo.

Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim, ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. “Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala,” je še zagotovil Pogačar.
VIR: STA

Pred časom so na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali primer v Sloveniji ukradenih otrok. Pobudnica razprave je bila Simona Šeremet Kalanj (prej Simona Kalanj Mitevski), ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, pač pa so bili ukradeni, navajajo na portalu.

Simona Šeremet Kalanj je na seji, na kateri so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, dejala: “Smrt otroka je sama po sebi boleča. Še bolj boleče pa je, da mama podvomi, ali je ta otrok res umrl ali živi z neko drugo družino. Trenutno imamo več primerov v Sloveniji, štiri v Mariboru, enega v Celju, enega v Kranju. V Novem mestu smo ga delno že rešili sami, v Velenju pa je v celoti rešen.”

V vseh primerih v Mariboru ista ekipa zdravnikov in babic

“V porodnišnicam je bilo rečeno, da je otrok umrl, porodnišnica jim ni dovolila še zadnjič videti otroka. Veliko otrok je umrlo z zelo podobno diagnozo,” je povedala v nagovoru Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Najbolj grozno od vsega naštetega pa je to, da se ne ve, kje so otroci pokopani. Smo vprašali porodnišnice, nobena izmed naštetih ni vedela, kje je pokopala otroka.”

Šeremet Kalanjova je spregovorila tudi o konkretnih primerih mater, ki jim pomaga. “V vseh štirih primerih v Mariboru opažamo, da je oseba, ki je izpolnjevala bolnišnično dokumentacijo, ki je bila nato posredovana upravni enoti, bila ista. V Mariboru je bila ista ekipa zdravnikov, ista ekipa babic. Matičarji so svoje delo opravili v neskladju s takratnim zakonom, torej je krog sklenjen. Manjka samo še podatek Centra za socialno delo,” je dejala.

Povedala je, da so bili na CSD za matere, ki dvomijo, da so njihovi novorojenčki zares umrli, vselej nedosegljivi, kljub prošnjam, da jim povedo, koliko otrok je bilo od leta 1971 do leta 1990, kjer datirajo primeri v Mariboru, posvojenih, in tega podatka niso izdali: “Želeli smo vedeti le številko, pa nam tega niso pokazali.” Niso želeli vedeti kdo je bil posvojen, želeli so vedeti zgolj številko. A te informacije niso dobili.

Kot je povedala, o dveh primerih piše: “Ni dala denarja, otrok je umrl,”

“Stopila sem v UE v Mariboru in vprašala matičarko, kaj naj bi to pomenilo. Rekla je, Simona, ti ne razumeš. Ni plačala prvega rojstnega lista. Mogoče jaz res ne razumem, ampak nekaj pa razumem. Da ne verjamem vedno vsega, kar slišim,” je še povedala. Zato je šla po odgovor drugam. Na Ministrstvu za notranje zadeve je izvedela, da se prvega rojstnega lista nikoli ne plača. “Po istem vzorcu so se zadeve dogajale po vseh državah bivše Jugoslavije.”

Mlada ženska iz Velenja ugotovila, da je bila kupljena v Bosni

Simona Šeremet Kalanj je povedala tudi o mladi ženski iz Velenja, ki ji je pomagala razrešiti njeno zgodbo. Kot je povedala, je ženska dvomila v svojo posvojitev. Hitro so ugotovili, da je bila kupljena za 30 tisoč nemških mark v manjšem kraju v Bosni. “Ker je bila kilav otrok, prezgodaj se je rodila, sicer bi bila vredna več. Vsa dokumentacija je bila urejena naknadno, tudi vpis v matično knjigo rojstev.”

Ko se je ženska pogovorila s svojo posvojiteljico, ji je ta priznala, da je to res: da jo je res kupila, ker ni mogla zanositi, in da je zanjo res plačala 30 tisoč nemških mark socialnemu delavcu, in ji res naredila naknadno dokumentacijo. “Že to je nedopustno. Mlada dama je kupljena v Bosni, je iz pravoslavne družine, danes je muslimanka. In ko je to izvedela, se ji svet sesul. Mene je vprašala: “Simona, kdo sem jaz?”

“Primer iz leta 1990 v Maribor. Dojenček je umrl. Zaposlena je bila mama, zaposlen je bil mož, se pravi oče otroka. Niso dovolili pokopa in niso videli otroka. Mamica se je po desetih letih vrnila v Slovenijo. Celo dopoldne sem prosila, prosila kriminalista, kateremu je bila poslana dokumentacija, iz kabineta bivše ministrice Bobnarjeve, ki smo ji izredno hvaležni, da sprejme mamico, ki je prišla iz Beograda. 300 in en izgovor sem slišala, zakaj je ne more sprejeti,” je še pripovedovala Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Od dokumentacije ni zbral ničesar, samo tisto, kar sem mu jaz prinesla, jaz sem samo fizična oseba, nisem kriminalist, jaz sem samo medicinska sestra. Nič. Tožilstvo je naši mamici napisalo, da ne bodo obravnavali, ker ni znan storilec. Sej če bi mi vedeli, kdo je storilec, pa načeloma tudi vemo, bi to jasno in glasno napisali.”

Mamice imajo pravico vedeti, kje je njihov otrok

Na seji je povedala še o nekaj drugih primerih. Svoj nagovor pa je zaključila s pozivom, naj se dokumentacije ne skriva več, saj se s tem dvoma ne zmanjša, temveč poveča. “Mamica ima pravico na pokopališču svojemu otroku prižgati svečko, mamica ima pravico vedeti, kje ta otrok je, če je živ.”