V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor? Primarna ciljna skupina MKC […]
Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 23. 4. 2026.
The post 24. redna seja občinskega sveta Občine Muta (23. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]
Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026.
The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Vuzenica je tudi letos postala ena izmed srčnih postojank projekta Dobrodelno okoli Slovenije (DOS), ki dokazuje, da dobrodelnost v Sloveniji še vedno živi med ljudmi. Trideset kolesarjev je med 11. in 15. majem prekolesarilo celotno Slovenijo z enim samim ciljem – pomagati otrokom iz socialno šibkejših družin do njihovih prvih koles.
Kolesa kot simbol svobode
Projekt v sodelovanju s Karitasom otrokom podarja kolesa, ki zanje pomenijo veliko več kot le športni pripomoček. Predstavljajo svobodo, druženje s prijatelji in brezskrbne trenutke v naravi.
Ganljiva predaja v Vuzenici
Kolesarji so se v ponedeljek ustavili tudi v Vuzenici, kjer so pripravili posebno dobrodelno predajo. Otrokom so podarili dve kolesi in bidone. Eno kolo je bilo podarjeno v okviru projekta DOS, drugo pa je prispeval nekdanji domačin Ozvald Golob.
Ob predaji kolesa deklici in vožnji po šolskem igrišču Golob ni mogel skriti čustev.
»Nepopisni občutki, ni za opisat … Ko vidiš, kako vesela je bila punčka, ni besed, ki bi to lahko opisale. To moraš doživeti,« je povedal ganjeni Ozvald Golob.
Solzne oči pa niso bile prisotne le pri donatorjih. Dogodek je ganil tudi župana Vuzenice, Franja Goloba, ki je skupaj s kolesarji DOS-a prekolesaril del koroške regije. Župan je projekt podprl že tretjič ter ponovno poskrbel, da se je dobrodelna karavana ustavila tudi v Vuzenici.
»Dotaknila se me je dobrodelna nota, ki jo ta projekt izkazuje in ki jo Slovenci mnogokrat pogrešamo,« je poudaril.
Mladi potrebujejo gibanje in zgled
Kolesarji ob tem opozarjajo tudi na pomembnost gibanja med mladimi. Po njihovih besedah danes otroci in mladostniki preveč časa preživijo pred ekrani, zato želijo s projektom spodbuditi aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Hrvaški kolesar Matija Nedać je poudaril, da morajo starejši mladim predstavljati zgled.
»Kolesarjenje blaži stres ter krepi srce in pljuča. Je eden najboljših načinov, kako lahko mladi preživijo svoj prosti čas,« je dejal.
Dobrodelnost brez meja
Projekt DOS je v sedmih letih prerasel slovenske meje in postal mednarodno povezana zgodba dobrodelnosti. Med kolesarji danes sodelujejo tudi Italijani, Hrvati, Švicarji, Avstrijci, Angleži, Poljaki in Nemci.
Organizator Dami Zupi je povedal, da tujce navdušujeta predvsem dobrodelnost Slovencev in odnos ljudi na cestah.
»Tujci se čudijo temu, kako dobrodelni smo Slovenci in kako lepo se obnašamo na cesti. Prav tako pa se ne morejo naveličati naše prelepe narave,« je povedal.
Kako lahko pomagamo?
Projekt Dobrodelno okoli Slovenije tako znova dokazuje, da dobra dejanja ne poznajo meja, jezikov ali kultur. Dotaknejo se vseh ljudi – predvsem pa otrok, ki s pomočjo podarjenega kolesa dobijo občutek svobode, pripadnosti in novih možnosti.
K akciji lahko prispevajo tudi vsi, ki želijo pomagati otrokom do njihovih prvih koles. S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo ZAKOLO5 na številko 1919 lahko posamezniki donirajo pet evrov v sklopu dobrodelne akcije »Za kolo«.
Včeraj je bila v Mariboru odigrana prvenstvega nogometna tekma med NK Maribor in NK Olimpija, ki si jo je ogledalo okrog 7.000 gledalcev, od tega 450 navijačev navijaške skupine Viole in 200 navijačev Green Dragons z okoli 100 “supporterji”.
Še pred tekmo je bilo navijačem zaseženih več pirotehničnih izdelkov
Dve obravnavani osebi sta bili mladoletni, eni mladoletni osebi pa je bila izrečena tudi prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Zoper vse štiri osebe bo podan obdolžilni predlog, poroča PU Maribor.
Med nogometno tekmo so navijači večkrat prižigali pirotehnična sredstva. Zaradi uporabe večjega števila pirotehničnih sredstev je bila tekma okrog 21. ure prekinjena in se je nekaj minut kasneje nadaljevala. Kljub temu so navijači nadaljevali s kršitvami in rabo pirotehničnih sredstev.
“Okrog 20.45 smo obravnavali moškega iz Maribora, ki je metal pirotehnična sredstva na igrišče proti igralcem, izdan mu je bil plačilni nalog, izrečena pa mu je bila tudi prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Plačilni nalog bo izdan še enemu moškemu, ki je med tekmo prižgal baklo,” poroča PU Maribor.
V nadaljevanju je bila tekma zaradi množične rabe pirotehničnih sredstev znova prekinjena in tudi dokončno odpovedana.
Zaradi večkratne uporabe pirotehničnih sredstev pred in na nogometni tekmi bo zoper organizatorja uveden hitri postopek z izdajo odločbe o prekršku zaradi kršitev 38. člena Zakona o javnih zbiranjih.
Eni osebi je bila po nogometni tekmi ob nogometnem stadionu izdan plačilni nalog zaradi nedostojnega vedenja do policistov.
Sedem interventnih radiologov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, vključno s predstojnikom oddelka Jernejem Lučevom, je podalo odpovedi delovnega razmerja, je prvi poročal portal Info360 in dodal, da naj bi bil vzrok za to odločitev o neplačevanju stanja pripravljenosti. Odpovedi je potrdil direktor mariborske bolnišnice Vojko Flis.
Flis je neplačevanje stanja pripravljenosti zanikal in zatrdil, da naj bi radiologi med drugim zahtevali, da se jim v stanju pripravljenosti kot efektivne ure obračunajo tudi ure, ko jim ni treba delati nič.
Poleg tega naj bi po besedah prvega moža UKC Maribor radiologi zahtevali tudi do deset razredov višje plače, pri čemer nekaterim od njih do najvišjega plačnega razreda manjka en razred, nekaterim pa bistveno več, a so zdaj takoj in vsi naenkrat po njegovih besedah želeli doseči plačni strop.
Če bi na njihove zahteve pristali, bi imeli ti zdravniki tri do štirikrat višje plače od ostalih, tudi od najboljših nevrokirurgov, je opozoril Flis. Kot je pojasnil, so se zdravniški kolegi že začeli upirati, zato na omenjena izsiljevanja niso mogli več pristati. Radiologi po njegovem mnenju tudi niso razumeli, da mora zahtevi, ki so jo pisno podali pred mesecem dni, zeleno luč prižgati ministrstvo za zdravje, piše Info360.
Po pisanju Večera naj bi radiologi že več let opozarjali, da je treba najti sistemsko rešitev, a dogovora z vodstvom ni bilo.
V UKC Maribor sicer ostaja več kot 32 radiologov, tudi mlajših specialistov, vendar je Flis za Večer priznal, da je odhod sedmerice velik strokovni udarec, zato bodo v času trimesečnega odpovednega roka prilagodili organizacijo dela. “Gre za zelo izkušene interventne radiologe. To je za ustanovo precejšnja izguba,” je dejal. Pogajanj z njimi po Flisovih besedah ne bo več.
Časnik še navaja, da nekateri zaposleni v bolnišnici opozarjajo, da posledice odhoda interventnih radiologov ne bodo zgolj organizacijske, temveč lahko neposredno prizadenejo paciente. Interventni radiologi namreč sodelujejo pri obravnavi možganskih kapi, krvavitev, anevrizem in kritičnih ishemij.
V UKC Maribor so za STA pojasnili, da se z vsemi specialisti po spremenjeni zdravstveni zakonodaji pogovarjajo o tem, kaj ta prinaša in kakšen vpliv ima na posamezne specialne veje medicine. Pogledi so lahko različni, a ustanova kljub temu išče sporazumne rešitve, so dodali.
Ob tem so zapisali, da ob nedavnih odpovedih interventnih radiologov niso mogli zadostiti njihovim pretiranim zahtevam, pa tudi sicer so ti že zdaj na vrhu plačilne lestvice v zavodu. Poskušali so najti skupni jezik, a trdijo, da zanje stvari tečejo prepočasi, so še dodali v UKC Maribor. Zagotovili so, da bo obravnava pacientov še naprej zagotovljena.
V soboto bo v Mariboru potekala nogometna tekma med NK Maribor in NK Olimpija.
“Vse obiskovalce prireditve obveščamo, da bo policija zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja spremljala in dokumentirala policijske postopke ter morebitne kršitve javnega reda in miru, pri čemer bo uporabila tudi tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Tehnična sredstva bodo uporabljena na stadionu in okolici, kot tudi v mestu,” so sporočili s PU Maribor.
Da ne bi prišlo do kršitev, vse navijače oziroma obiskovalce nogometne tekme pozivamo k spoštovanju zakonodaje ter odrejenih navodil organizatorja in policistov, navijanje pa naj poteka v športnem duhu.
Poročali smo, da POP TV poroča, da je v UKC Maribor prišlo do izpada prezračevalnega sistema v 12 operacijskih dvoranah zaradi težav z dobavo plina. Zaradi okvare so temperature v prostorih višje za približno 10 °C, težave pa naj bi trajale še okoli deset dni.
Obrnili smo na UKC Maribor in jih prosili za pojasnila. Dejali so nam, da navedbe o nedelovanja prezračevanja ne držijo. Prezračevalni sistem v operacijskem bloku UKC Maribor deluje. “Na klimatskem sistemu v operativnem bloku, zaradi dotrajanosti, trenutno
potekajo sanacijska dela. Izvaja se sanacija hladilnih stolpov.” Sanacija je bila potrebna zaradi zastarelosti.
Zatrdili so nam, da operativni program poteka še naprej v polnem obsegu in da izvajajo vse ukrepe za varno zdravstveno obravnavo pacientov. “Sanacijska dela bodo končana do ponedeljka, 11. 5. 2026.”
Ob začetku motoristične sezone policisti v Mariboru opozarjajo, da na cesto nikakor ne gre brez ustrezne priprave. Spomladanske razmere so lahko varljive – asfalt je še hladen, oprijem slabši, na voziščih pa so pogosto prisotni pesek, listje in poškodbe od zimskega obdobja. Motoristi po zimskem premoru praviloma še nimajo pravega občutka za vožnjo, zato je tveganje za napake večje.
Trening je ključ do varnosti
Policist-motorist inštruktor Borut Drevenšek poudarja, da je ključna tako fizična kot psihična priprava. “Vsak motorist naj se pred sezono pripravi, opravi trening in se postopoma vrne na cesto. Trening, trening in še enkrat trening,” izpostavlja.
Po njegovih besedah so najpogostejše napake na začetku sezone povezane prav s pomanjkanjem pripravljenosti: “Mišice se čez zimo polenijo, občutek za plin in zaviranje ni več isti. Zato je pomembno, da vozimo umirjeno, prilagodimo hitrost in predvidevamo.” Tudi izkušeni policisti redno trenirajo, saj se pogosto znajdejo v zahtevnih situacijah. “Vaja dela mojstra,” dodaja.
Delavnice in preventivni dogodki
Policija motoriste vabi na preventivne delavnice in dogodke, kjer lahko izboljšajo svoje znanje in preizkusijo spretnosti. Ena izmed takšnih priložnosti bo že ta konec tedna v industrijski coni Tezno v Mariboru, kjer bodo sodelovali policisti, reševalci in drugi strokovnjaki.
“Vsak trening in vsaka izkušnja sta dodana vrednost za motorista,” poudarja Drevenšek in dodaja, da je bolje napako narediti na poligonu kot na cesti.
Cesta je nepredvidljiva
Na nevarnosti opozarja tudi reševalec na motorju Boštjan Polenčič. “Nikoli ne vemo, kaj nas čaka na cesti. Obnavljanje znanja nam lahko pomaga, da se v kritični situaciji pravilno odzovemo,” pravi.
Izpostavlja tudi slabšo vidnost motoristov in dejstvo, da jih drugi vozniki pogosto spregledajo. Zato poziva k večji zbranosti vseh udeležencev v prometu in izogibanju motečim dejavnikom, kot je uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Zaščitna oprema lahko reši življenje
Posebej pomembna je tudi ustrezna zaščitna oprema. “Čelada je obvezna, a za varnost so ključni tudi jakna, rokavice, hlače in obutev. Če oprema ni pravilno nameščena, lahko ob padcu odpove,” opozarja Polenčič.
Po njegovih besedah so poškodbe motoristov pogosto hujše kot pri drugih udeležencih, saj nimajo zaščite, ki jo nudi avtomobil.
Statistika: manj smrtnih žrtev, več hudih poškodb
Podatki za leto 2025 kažejo nekoliko izboljšano prometno varnost na območju Policijske uprave Maribor. Število smrtnih žrtev se je zmanjšalo, prav tako je bilo manj prometnih nesreč z udeležbo motoristov, a se je povečalo število hudo poškodovanih.
Več preventive, boljša kultura
Sogovorniki ocenjujejo, da se kultura med motoristi izboljšuje, k čemur prispevajo številne preventivne akcije in izobraževanja. A kot poudarjajo, cesta napak ne odpušča.
Prometna varnost: manj smrtnih žrtev, več hudih poškodb
Statistika sicer kaže nekoliko izboljšano stanje prometne varnosti na območju Policijske uprave Maribor v letu 2025. Obravnavali so nekaj več kot 3.600 prometnih nesreč, pri čemer se je število smrtnih žrtev zmanjšalo, povečalo pa število hudih poškodb. Tudi med motoristi je bilo nesreč nekoliko manj, a je bilo več hudo poškodovanih.
Hitrost in prednost ostajata ključna dejavnika
Najpogostejša vzroka prometnih nesreč motoristov ostajata neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti, sledijo nepravilna smer vožnje. Največ nesreč se zgodi med majem in septembrom, pri čemer izstopata četrtek in petek.
Alkohol ostaja tveganje
Policisti opozarjajo tudi na problem alkohola, čeprav se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč nekoliko zmanjšal. Med vozniki mopedov pa se je ta delež celo povečal.
Starostna struktura povzročiteljev
Po starostni strukturi med povzročitelji prometnih nesreč izstopajo motoristi med 34. in 44. letom, sledijo mlajši vozniki ter starejše starostne skupine. Pri mopedistih pa so pogosteje udeleženi najmlajši vozniki.
Odgovornost za večjo varnost
Policija ob tem poudarja, da lahko z odgovornim ravnanjem, ustrezno pripravo in dodatnim izobraževanjem vsak motorist pomembno prispeva k večji varnosti na cestah.
Zato ostaja jasno sporočilo: previdnost, dobra priprava in odgovorna vožnja so ključ do varne motoristične sezone. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč ostajata neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti.
Mitja Slavinec, kandidat za rektorja Univerze v Mariboru, je poslal vodstvom parlamentarnih strank v Sloveniji odprto pismo, v katerem opozarja “na zaskrbljujoča sistemska nesorazmerja pri financiranju visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki poglabljajo razvojni razkorak med osrednjeslovensko regijo in preostalim delom države”.
Slavinec poudarja: “Kot kandidat za rektorja sem že med svojo predstavitvijo jasno izpostavljal, da je nujno proaktivno komunicirati z odločevalci in jih soočiti z dejstvi o podfinanciranosti univerz izven Ljubljane. Verjamem, da akademska odličnost in regionalni razvoj ne moreta obstajati brez pravične porazdelitve sredstev. Na stranke sem se obrnil prav zdaj, saj je to ključen čas, ko se oblikujejo programska izhodišča nove vlade. Menim, da mora prihodnja koalicijska pogodba vsebovati konkretne zaveze za stabilnejše in bolj uravnoteženo financiranje vseh javnih univerz, če želimo zagotoviti skladen razvoj Slovenije in preprečiti nadaljnjo koncentracijo intelektualnega kapitala zgolj v prestolnici.” Izpostavlja, da od političnih akterjev pričakuje jasne odgovore na vprašanja o prenovi modela financiranja in sistemskih ukrepih, s katerimi bodo v prihodnjem mandatu naslovili te izzive.
Odprto pismo objavljamo v celoti
“Spoštovani vodje parlamentarnih strank,
v razpravah o skladnem regionalnem razvoju in decentralizaciji Slovenije pogosto spregledamo ključno vlogo javnega visokega šolstva kot generatorja razvojnega preboja. Analitična gradiva za Strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 jasno opozarjajo, da se razvojna moč države še naprej izrazito koncentrira v Osrednjeslovenski regiji in da se regionalne razlike povečujejo predvsem zaradi hitrega razvoja osrednjega dela države.
To potrjujejo tudi konkretni podatki. Leta 2024 se je v Osrednjeslovensko regijo na delo vozilo 109 tisoč prebivalcev, Mestna občina Ljubljana pa ima več delovnih mest kot vsa ostala regionalna središča skupaj. Obenem je bilo konec leta 2023 v Osrednjeslovenski regiji skoncentriranih 58,9 % vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji, ta regija pa ima tudi 58,4 % vseh izdatkov za raziskave in razvoj v državi, pri čemer v Osrednjeslovenski regiji živi 26,7% prebivalcev Slovenije.
Ta razvojni vzorec se odraža tudi na področju visokega šolstva. Objavljene pogodbe ministrstva za leto 2025 kažejo zelo velike razlike v financiranju študijske dejavnosti in interesne dejavnosti študentov med javnimi univerzami: Univerzi v Ljubljani je bilo za leto 2025 namenjenih 262.148.793,37 EUR (71,5%), Univerzi v Mariboru 81.174.815,81 EUR (22%) in Univerzi na Primorskem 23.582.649,15 EUR (6,5%). Poleg tega pogodbe predvidevajo še dodatna sredstva v višini 24.000.817,26 EUR za UL (65%), 9.158.050,00 EUR za UM (25%) in 3.729.644,04 EUR za UP (10%). Ti podatki ne povedo vsega o strukturi in obsegu posameznih univerz, zelo jasno pa odpirajo vprašanje, ali sedanji model financiranja dejansko prispeva k skladnemu regionalnemu razvoju države ali pa obstoječo centralizacijo še utrjuje.
Ta finančni razkorak neposredno omejuje:
Infrastrukturno posodobitev: Razpoložljiva proračunska sredstva za investicije in vzdrževanje izven prestolnice ne zadoščajo niti za vzdrževanje sedanjega stanja, kaj šele za vzpostavitev in dolgoročno zagotavljanje sodobnih raziskovalnih, razvojnih in pedagoških kapacitet.
Kadrovsko vzdržnost: Finančna podhranjenost univerz v perifernih regijah povečuje tveganje odtekanja vrhunskega akademskega, raziskovalnega in razvojnega kadra v center ali v tujino.
Razvojno kohezijo: Šibkejši razvojni položaj visokošolskih institucij izven osrednje Slovenije neposredno zmanjšuje inovacijski potencial Vzhodne kohezijske regije in drugih delov države ter dodatno poglablja gospodarske in razvojne razlike med centrom in ostalimi regijami.
V luči navedenega menim, da vprašanje financiranja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti zahteva prednostno in sistemsko obravnavo na ravni celotne države. Nadaljnje poglabljanje razlik med javnimi univerzami glede na njihov sedež ne vpliva le na njihov razvojni položaj, temveč tudi na dolgoročno konkurenčnost države kot celote, regionalno kohezijo ter enakost dostopa do kakovostnega študija in raziskovalnega okolja. Zato prosim za jasno opredelitev vaše stranke do tega vprašanja ter podporo ukrepom, ki bodo omogočili stabilnejše, bolj uravnoteženo in razvojno usmerjeno javno financiranje visokega šolstva v celotni Sloveniji.
Ob tem bi želel, da se opredelite do naslednjih vprašanj:
Ali je vaša stranka seznanjena s strukturno šibkejšim finančnim položajem javnih univerz izven Ljubljane in vplivom tega pojava na razvojni zaostanek regij?
Kakšno je vaše stališče do prenove modela financiranja visokega šolstva in raziskovanja, ki bi poleg obstoječih meril ustrezneje upošteval tudi razvojni pomen regionalne razpršenosti znanja, raziskovalnih kapacitet in enakih možnosti za študij?
S kakšnimi konkretnimi sistemskimi ukrepi nameravate v prihodnjem mandatu zagotoviti stabilnejše in pravičnejše financiranje vseh javnih univerz ter s tem omejiti nadaljnjo koncentracijo intelektualnega kapitala v prestolnici?
Verjamem, da je akademska in znanstvena odličnost možna le v okolju, ki zagotavlja pravičen dostop do virov. Pričakujem, da bo slovenska politika vprašanje visokega šolstva obravnavala kot ključni element nacionalne kohezijske politike, ne pa kot orodje za ohranjanje centralizirane moči.
S spoštovanjem,
prof. dr. Mitja Slavinec”
Odprto pismo za predsednike in predsednice naslednjih strank
Slavinec je poslal odprto pismo predsednikom in predsednicam naslednjih parlamentarnih strank: Robertu Golobu z Gibanja Svoboda, Janezu Janši s Slovenske demokratske stranke, Jerneju Vrtovcu, Tini Bregant in Marku Lotriču, ki so vodstvo strank, ki so na letošnjih volitvah nastopile skupaj, torej Nova Slovenija + Slovenska ljudska stranka + Fokus, Matjažu Hanu iz Socialnih demokratov, Anžetu Logarju, predsedniku Demokratov, Zoranu Stevanoviču, predsedniku stranke Resni.ca, ter Asti Vrečko in Urši Zgojnik, predsednicama Levice in Vesne, ki sta se povezali za parlamentarne volitve.
V Mestni občini Maribor je telesni fitnes otrok slabši od slovenskega povprečja, manj pa je čezmerno prehranjenih odraslih, kažejo najnovejši podatki NIJZ o zdravju prebivalcev občin.
Še vedno je slabša od povprečja tudi odzivnost na preventivne programe, spodbudni pa so podatki o deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji.
Z zdravjem povezani telesni fitnes osnovnošolskih otrok in mladostnikov opisuje, kakšen delež otrok v občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Izračunajo ga na podlagi štirih gibalnih sposobnosti, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja, to so mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost. Nizek nivo gibalne učinkovitosti je pokazatelj zdravstvenega tveganja, ki je lahko posledica telesne nedejavnosti, prekomerne prehranjenosti ali kombinacije obeh.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2024, zbrani v letošnji publikaciji Zdravje v občini, kažejo za Maribor podpovprečno gibalno učinkovitost otrok glede na nacionalno povprečje. Prekomerna prehranjenost otrok je pri slovenskem povprečju, pozitivno pa Maribor izstopa pri deležu prekomerno prehranjenih odraslih, ki v zadnjih letih za razliko od slovenskega povprečja še naprej pada.
Boljša od preostale Slovenije je mariborska občina tudi po bolniški odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev
Ta je v letu 2024 trajala povprečno 16,9 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji pa 20,5. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka ali sladkorno bolezen, je bil prav tako nižji od povprečja.
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je še vedno nižji od slovenskega povprečja, enako tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, kjer Maribor najbolj pozitivno izstopa v državi.
Še vedno slabša od slovenskega povprečja pa je v Mariboru odzivnost in presejanost v preventivnih programih Svit, Zora in Dora ter precepljenost proti okužbam s HPV, pnevmokokom in ošpicam. Je pa občina statistično boljša od povprečja preostale Slovenije po stopnji hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa.
Na drugi strani je v Mariboru višja pojavnost pljučnega raka
Tudi po stopnji umrljivosti zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti je občina slabša od slovenskega povprečja, enako po umrljivosti zaradi vseh vrst raka, zaradi bolezni srca in ožilja ter umrljivosti na splošno. Slednja sicer tako kot na splošno v Sloveniji v zadnjih letih pada. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v Mariboru 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18, še kažejo podatki NIJZ.
Prihajajoči prazniki prinašajo čas počitka, druženja in prvih pravih pomladnih dni, hkrati pa tudi nekaj sprememb pri delovanju javnih storitev v Mariboru.
Občani naj bodo v teh dneh še posebej pozorni na prilagojen urnik odvoza odpadkov, zaprtje zbirnih centrov ter posebne urnike nekaterih ustanov.
Odvoz odpadkov bo zaradi praznikov potekal po spremenjenem razporedu
Na dan 27. aprila odvoza ne bo, nadomeščen pa bo že v soboto, 25. aprila. Prav tako na 1. maj odvoza ne bo, nadomestni termin pa je predviden za 2. maj. Občane pozivajo, da zabojnike nastavijo na odjemna mesta najkasneje do 6. ure zjutraj na dan nadomestnega odvoza.
Zbirni centri bodo na praznične dni, torej 27. aprila ter 1. in 2. maja, zaprti. Uporabnikom svetujejo, da obisk načrtujejo vnaprej in se izognejo prazničnim dnem.
Za vse, ki želite praznike preživeti nekoliko bolj aktivno ali poučno, bo Mariborski akvarij – terarij odprt po prazničnem delovnem času. Obiskovalci ga lahko obiščejo med 9.00 in 12.00 ter ponovno med 14.00 in 19.00. To je lahko prijetna ideja za družinski izlet ali sproščen oddih v mestu.
Spremenjen režim velja tudi za Zavetišče za živali Maribor
Na praznične dni ogledov in uradnih ur ne bo, bo pa omogočeno sprehajanje psov med 8.00 in 12.00, kar je priložnost za vse ljubitelje živali, da prispevajo k dobremu počutju kosmatincev.
Kljub praznikom bodo pristojne službe zagotavljale nemoteno delovanje ključnih storitev. Občane pozivajo k razumevanju in pravočasnemu prilagajanju prazničnemu urniku.
V Mariboru je po več letih znova zaživela prepoznavna rdeča telefonska govorilnica, ki že od 60. let prejšnjega stoletja simbolizira prijateljstvo z britanskim pobratenim mestom Greenwich. Po temeljiti obnovi je ponovno postavljena na svoje prvotno mesto v mestni četrti Pobrežje.
Na otvoritvi so posebno noto dogodku dodali najmlajši, ki so uvodoma zaplesali, nato pa še zapeli himno mariborskih vrtcev.
Od vandalizma do ponovne postavitve
Govorilnica je bila v preteklosti večkrat poškodovana zaradi vandalizma, zato so jo pred tremi leti odstranili in shranili v skladišče. Letos pa je bila v okviru občinske čistilne akcije temeljito obnovljena in znova postavljena v javni prostor.
Ob ponovni postavitvi so na Mestni občini Maribor poudarili, da je pobuda za obnovo prišla tudi s strani krajanov Pobrežja, ki si želijo ohraniti ta prepoznaven simbol mesta. Ob tem izražajo željo, da bi govorilnica ostala ohranjena kot del lokalne in kulturne dediščine.
Skoraj šest desetletij pobratenja med Mariborom in Greenwichom
Greenwich velja za prvo pobrateno mesto Maribora, saj je bilo sodelovanje vzpostavljeno že leta 1967. Po britanskem kraju je poimenovan tudi del Pobrežja nad dvoetažnim mostom, kjer se je razvilo stanovanjsko naselje za delavce nekdanje Mariborske tekstilne tovarne. V lokalnem okolju se je območja prijelo ime Grinič, ki ga uporabljajo še danes.
Govorilnica kot trajen spomin medmestnih vezi
Rdeča telefonska govorilnica je bila prvotno postavljena ob Cesti XIV. divizije, kasneje pa so leta 2015 v Maribor prejeli novo, darilo iz Greenwicha. Tudi ta je bila kasneje poškodovana, zato je bila odstranjena.
Tokratno obnovo so izvedli v sodelovanju z javnimi službami, pri čemer so govorilnico v celoti očistili in restavrirali. V njej je ponovno nameščen tudi telefonski aparat, ki so ga zagotovili v sodelovanju s Telekomom Slovenije.
Obnova je stala približno 3.000 evrov, govorilnica pa ostaja pomemben simbol dolgoletnega prijateljstva med mestoma, ki se je skozi desetletja le še utrdilo.
Mariborski Europark Maribor v duhu prihajajočega svetovnega dneva Zemlje, ki nas bo 22. aprila spodbudil k razmisleku o naravi in trajnostnem ravnanju, v soboto, 18. aprila, pripravlja dogodek, ki bo navdušil vse ljubitelje vrtnarjenja.
»V Europarku z veseljem vabimo vse ljubitelje narave, vrtnarjenja in urejenih zunanjih prostorov. Na Vrtnarskem sejmu jih pričakuje pestra ponudba idej, sadik, opreme in strokovnih nasvetov, ki bodo navdih za novo sezono vrtičkanja,« je povedala Simona Mandl, center managerka.
Z daljšimi dnevi in toplimi sončnimi žarki prihaja idealen trenutek za urejanje vrtov, balkonov, teras, atrijev in dvorišč. Če razmišljate o zasaditvi ali nadgradnji svojega zelenega kotička, bo Vrtnarski sejem v Europarku odlična priložnost za navdih.
Na stojnicah bodo na voljo semena, sadike zelenjave in zelišč, balkonsko cvetje, ekološka gnojila, sodobna vrtnarska oprema ter številni dodatki za lažje vrtnarjenje. Obiskovalci bodo lahko za nasvet vprašali tudi strokovnjakinjo Metko Ternjak Gomboc, ki bo delila uporabne nasvete o ekološkem vrtnarjenju in zdravem življenjskem slogu.
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
V ponedeljek, 13. aprila 2026, ob 18. uri bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika potekala otvoritev 4. donatorske likovne razstave v okviru humanitarnega projekta Srce za sončke.
Projekt združuje umetnost, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje z namenom pomoči osebam s cerebralno paralizo, ki so vključene v Društvo Sonček. Razstavo bo spremljal tudi pester kulturni program z glasbenimi, plesnimi in literarnimi nastopi.
Poseben pečat projektu daje likovna kolonija v Bresternica, kjer je nastalo 69 umetniških del. Doslej je bilo zbranih 1.860 evrov donacij, 43 slik je že našlo nove lastnike, še 26 pa jih ostaja na voljo podpornikom.
Zbrana sredstva bodo namenjena izvedbi zdravstveno-terapevtskih kolonij ter nakupu terapevtskih lutk za uporabnike Društvo Sonček Maribor, s ciljem izboljšanja njihove samostojnosti in kakovosti življenja.
Donirati je mogoče tudi preko SMS-sporočil: s poslanim sporočilom SONCKI5 na 1919 prispevate 5 evrov, s SONCKI10 pa 10 evrov (za uporabnike omrežij Telekom Slovenije, A1, Telemach in T-2). Na ta način je bilo do zdaj zbranih približno 300 evrov.
Organizatorji vabijo vse, da se dogodka udeležijo ali ga podprejo z delitvijo informacij ter tako pomagajo širiti zgodbo solidarnosti in pomoči.
Policija je predstavnike zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube, o katerih jih je obvestila Sova, evidentirala v svojem informacijskem sistemu. Če bodo želeli Slovenijo znova obiskati, jim bo izrečena prepoved vstopa v državo, izhaja iz sporočila Generalne policijske uprave.
Kot so zapisali v sporočilu, je namreč policija “v zvezi z ugotovitvami, ki jih je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) posredovala policiji”, evidentirala osebe v svojem informacijskem sistemu. “S tem bodo policisti ob morebitnem ponovnem vstopu oseb, zajetih v teh ugotovitvah, v Slovenijo ustrezno opozorjeni ter bodo lahko izvedli predpisane ukrepe,” so zapisali v policiji.
V sporočilu sicer ne navajajo, da gre za predstavnike tuje paraobveščevalne službe Black Cube, je pa znano, da je Sova vodstvo policije in tožilstvo konec marca glede delovanja paraobveščevalne agencije in njenih stikih s slovenskimi subjekti obvestila o obstoju suma kaznivih dejanj.
Kot je tedaj pojasnil direktor Sove Joško Kadivnik, so ravnali v skladu z določbo zakona, ki govori o tem, da v kolikor agencija ugotovi utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, o tem obvesti generalnega direktorja policije in tožilstvo. Sova je nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji in Svetu za nacionalno varnost (SNAV) predstavila konkretno delovanje paraobveščevalne agencije iz tujine.
Policija preiskuje sume kaznivih dejanj
Generalni direktor policije Damjan Petrič pa je SNAV poročal, da policija preiskuje sume kaznivih dejanj, med drugim neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, so pojasnili po takratni seji SNAV na vladnem uradu za komuniciranje.
Več medijev je sicer prek zahteve za dostop do informacij javnega značaja pridobilo dokument, ki ga je pripravila Sova in v katerem piše, da so se trije predstavniki Black Cube 11. decembra lani z avtomobilom pripeljali na dvorišče stavbe SDS. Sestanek je trajal približno dve uri. Poleg navedenega popisujejo še tri obiske Izraelcev v Ljubljani, 1., 17. in 22. decembra.
Zdravstveni dom Maribor v Mestni občini Maribor obvešča, da bo z 1. aprilom 2026 pričel s sprejemanjem kopij odločb vstopne točke, ki so pogoj za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe na domu.
Po prejemu dokumentacije bo upravičenca kontaktiral koordinator dolgotrajne oskrbe, s katerim se bo dogovoril za datum obiska na domu. Med obiskom se bosta pogovorila o načinu in možnostih koriščenja izbrane pravice, dodatnih storitvah ter pripravila osebni načrt, ki je osnova in pogoj za pričetek izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe.
V primeru polne zasedenosti zmogljivosti bodo upravičence uvrstili na čakalni seznam.
Močan vetrolom je v četrtek popoldne in ponoči precej težav povzročil tudi na Štajerskem, od koder poročajo o podrtih drevesih in poškodovanih strehah. Na delu so tudi delavci tamkajšnjih elektro podjetij, saj je bilo zjutraj brez električne energije več kot 20.000 odjemalcev. S Koroške medtem o večjih težavah za zdaj ne poročajo.
Kot je za STA davi povedala poveljnica vodja mariborske izpostave za zaščito in reševanje Ivanka Grilanc, so do 7. ure zjutraj prejeli 110 klicev, večinoma zaradi podrtih dreves ali odkritih streh, zlasti na območju Slovenske Bistrice pa je motena oskrba z elektriko. Gasilci so morali na pomoč v 13 občinah.
V Podravju je sicer trenutno največja težava dobava električne energije, saj je bilo zjutraj na območju Elektra Maribor brez nje več kot 21.500 odjemalcev.
Na mariborski osnovni šoli Franceta Prešerna so danes odpovedali pouk, saj je veter s strehe pometal nekaj sončnih panelov, zato so se zaradi varnosti otrok odločili, da danes ostanejo doma.
Na območju Spodnjega Podravja je bilo največ težav z elektriko na ormoškem koncu
Ponoči so se razmere sicer umirile, veter pa se je znova okrepil okoli 4. ure zjutraj. Podrl je več dreves, ponekod je odnesel strešnike, je za STA povedal vodja ptujske izpostav Drago Murko.
Vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Darko But pa je dejal, da so do jutra beležili 87 dogodkov v 16 občinah, v njih pa je posredovalo 31 prostovoljnih gasilskih društev.
Največ intervencij so imeli v Velenju in Zrečah, kjer so odstranjevali podrta drevesa in odpravljali posledice vetra. Skupno je poškodovanih ali uničenih okoli 250 dreves, veter pa je poškodoval tudi osem stanovanjskih objektov in štiri gospodarska poslopja. V Škalah pri Velenju je zaradi padca drevesa poškodovan tudi vrtec, je za STA še povedal But.
Po njegovih besedah za zdaj občine še niso zaprosile za dodatno pomoč ali izdajo strokovnih mnenj o škodi, prav tako ni bilo zahtev za vključitev regijskih sil. Kljub temu so pripadniki civilne zaščite v pripravljenosti, vključno s specialnimi delovnimi stroji, če bi se razmere zaostrile.
Ob tem je pozval k previdnosti, saj lahko zaradi poškodovanih dreves in nestabilnih razmer nevarnost ostaja tudi v naslednjih urah.
Zaradi vetroloma je prišlo do poškodb tudi na distribucijskem omrežju družbe Elektro Celje, kar je povzročilo izpade električne energije. Zjutraj je tako bilo brez oskrbe 1390 odjemalcev na območjih Mestinja, Vojnika, Brežic, Nazarij, Slovenj Gradca in Krškega.
S Koroške medtem o večjih težavah za zdaj ne poročajo, je pa zaradi podrtih dreves že od četrtka zvečer zaprta cesta Šoštanj-Črna na Koroškem pri Slemenu. V Mestni občini Slovenj Gradec so davi odpovedali nekatere jutranje prevoze za osnovnošolske otroke.
Zaradi izjemno močnega vetra je trenutno v določenih območjih velika nevarnost vetroloma. Nigrad in pristojne službe opozarjajo občane in obiskovalce, da je gibanje na teh območjih lahko zelo nevarno.
Nevarnost je še posebej povečana, ker je drevje pred mesecem dni že obremenila snežna odeja, kar povečuje možnost lomljenja in padanja vej.
Površine, kjer je gibanje odsvetovano
Mestni park in druge parkovne površine
Območje Treh ribnikov
Betnavski in Stražunski gozd
Pešpoti in kolesarske poti ob Dravi
Občane se poziva, da spremljajo obvestila pristojnih služb, se izogibajo nevarnim območjem, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo, ter skrbijo za lastno varnost in premoženje.
Nigrad se zahvaljuje za razumevanje in odgovorno ravnanje vseh prebivalcev.
Stacionarni radar se po dveh mesecih ponovno seli na Čufarjevo cesto, kjer bo radar meril voznike v obe smeri vožnje, so sporočili z Mestne občine Maribor.
Lokacija meritve je tudi dodatno označena z neprometno tablo in voznika pravočasno opozori na merjenje hitrosti. Označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vpliva na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. Na lokacijah, kjer stojijo stacionarni radarji, se opaža trend upadanja prekoračitev hitrosti, kar pomeni, da ukrepi za umiranje prometa in zmanjševanja hitrosti na lokacijah delujejo.
Namen postavljanja stacionarnih radarjev ostaja enak: povečati varnost najranljivejših udeležencev v prometu in zmanjšati število prekoračitev hitrosti, so zapisali v sporočilu za javnost.
Obdobje merjenja na Čufarjevi ulici je bilo od 11. avgusta do 26. oktobra 2025
Obdobje merjenja na Gorkega ulici je bilo od 27. oktobra 2025 do 21. januarja 2026
Podatki za Gosposvetsko so od 22. januarja do 25. marca 2026
Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče ter prvi vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom (44 odstotkov) in s hudimi poškodbami (42 odstotkov). Zaradi hitrosti se zavorna pot močno podaljša – pri hitrosti 50 km/h je skupna razdalja, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna nevarnost, do popolne ustavitve, 27 metrov (reakcijska pot 14 m + zavorna pot 13 m). Pri 90 km/h je ta razdalja že 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov. To pomeni, da je lahko pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje prepozno za preprečitev trka, zlasti v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir. AVP obenem opozarja, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo približno 4 % manj prometnih nesreč.
Ohišja za radarje so postavljena na treh lokacijah, ki so bile izbrane na podlagi Študije za vzpostavitev nadzora hitrosti s stacionarnimi radarji na območju MOM, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA UM), ki je upoštevala gostoto prometa, bližino šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in zgodovino nesreč.
Na vseh lokacijah se hitrost meri v obe smeri, vozniki pa so pred vstopom v nadzorovano območje jasno opozorjeni z ustrezno prometno signalizacijo in dodatno neprometno tablo, ki opozarja na prisotnost radarja.
Podatke o prekoračitvah hitrosti obdeluje Medobčinsko redarstvo Maribor, skladno z Zakonom o občinskem redarstvu in Zakonom o pravilih cestnega prometa. Redarstvo je pristojno tudi za izdajanje glob za prekrške, zaznane s stacionarnimi radarji, in mora postopke začeti v roku 30 dni od ugotovitve prekrška, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Mestni svet Mestne občine Maribor se bo na jutrišnji, 33. redni seji seznanil z odredbo za preiskavo občinskih prostorov, ki jo je policija izvedla 19. marca.
Pobudo za uvrstitev dodatne točke dnevnega reda je podal mestni svetnik Igor Jurišič iz Stranka mladih – Zeleni Evrope. Kot je pojasnil, gre za vprašanje transparentnosti, saj je mestni svet najvišji organ občine in mora biti seznanjen z razlogi za policijsko preiskavo prostorov, ki delujejo pod njegovim okriljem.
Policija je preiskavo prostorov občine izvedla na podlagi odredbe pristojnega sodišča. V stranki menijo, da takšni postopki praviloma temeljijo na utemeljenih razlogih, zato ocenjujejo, da bi moral župan Saša Arsenovič razmisliti o odstopu. Po njihovem mnenju bi vztrajanje na funkciji lahko dodatno obremenilo delovanje občine.
V mariborski pisarni Gibanja Svoboda so neznanci razbili steklo, je na družbenem omrežju Facebook sporočila poslanka Lena Grgurevič. “Kam drvimo? Kdo je to počel, kdo to počne,” je zapisala ob fotografijah razbitega stekla. Na mariborski policijski upravi so za več medijev potrdili, da so opravili ogled kraja dogodka, obvestila še zbirajo.
Policisti so bili popoldne obveščeni, da je neznanec z odvrženimi predmeti poškodoval steklo vrat in stekleno izložbo poslovnih prostorov v Mariboru ter plakate, pri čemer je nastala materialna škoda v višini okrog 1000 evrov, so na Policijski upravi Maribor potrdili za medije. Obvestila o dogodku še zbirajo.
FOTO: LENA GRGUREVIČ
Stranka Svoboda bila v času predvolilne kampanje večkrat tarča vandalizma
Med drugim so neznanci dvakrat na njihove plakate obesili trupla poginulih živali. Decembra lani pa so se neznanci znesli nad poslansko pisarno Svobode v Brežicah.
Policisti Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Maribor so od 20.3.2026 od 5:00 do 21.5.2026 do 5:00 (v zadnjih 24 urah) na številki policije za komunikacijo v sili “113” sprejeli 411 klicev.
Med 129 interventnimi dogodki so policisti iz 14 policijskih postaj, ki spadajo pod Policijsko upravo Maribor, med drugim obravnavali 32 prometnih nesreč, 9 kršitev javnega reda in miru ter 18 kaznivih dejanj. “1 osebo smo pridržali po Zakonu o kazenskem postopku.”
V 31 prometnih nesrečah je nastala premoženjska škoda, v 1 nesreči pa so bili udeleženci lažje telesno poškodovani. Zaradi storitve hujših prekrškov v cestnem prometu so 1 vozniku zasegli vozilo. Zaradi 9 kršitev javnega reda in miru so opravili 7 intervencije na javnem kraju, 2 pa v zasebnih prostorih.
Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so 20. 3. 2026 okrog 12:20, na območju občine Šentilj, obravnavali državljana Sudana, ki je pred tem na nedovoljen način prestopil notranjo mejo Evropske unije med Hrvaško in Slovenijo. Tujec je v postopku s policisti zaprosil za mednarodno zaščito in bil prepeljan v azilni dom.
Gre za lokacijo, ki je v zadnjih letih močno odmevala v javnosti zaradi reje krškopoljskih prašičev, ki je sprožila precejšnje nezadovoljstvo med okoliškimi prebivalci.
Po dostopnih podatkih naj bi se prav ta parcela znašla v središču interesa kriminalistov. V preiskavi naj bi se, neuradno, znašel tudi Tomaž Polak, povezan s podjetjem SH Global, ki je zemljišče kupilo. Neuradno naj bi bila pridržana tudi Tomaž Barada in Marko Kolb, lastnik Europlakata.
V ozadju naj bi bile domnevne nepravilnosti, povezane s spremembo namembnosti zemljišča v okviru občinskega prostorskega načrta. Po neuradnih navedbah naj bi obstajali pritiski oziroma pričakovanja po finančnih prispevkih, povezanih s tem postopkom. Ti naj bi bili predstavljeni kot donacije, k plačilu pa naj bi bila prisiljena tako prodajalec kot tudi kupec zemljišča.
Ob dnevu žena so v Vuzenici tudi letos pripravili tradicionalni koncert. V telovadnici Osnovne šole Vuzenica je 7. marca ob 18. uri nastopila dalmatinska klapa Šufit in s svojim nastopom poskrbela za prijetno vzdušje ter številne obiskovalke razveselila z znanimi melodijami.
Ob tej priložnosti smo nekaj žensk povprašali, ali se v današnji družbi počutijo enakopravne. Večina jih je odgovorila, da se načeloma počutijo enakovredne, čeprav so poudarile, da je na nekaterih področjih še vedno prostor za izboljšave.
Župan občine Vuzenica Franjo Golob je povedal, da koncert ob dnevu žena pripravljajo že tradicionalno. Kot je dejal, se mu zdi pomembno, da je ta dan namenjen ženskam kot izraz spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar počnejo. »Tradicionalno podarimo tudi cvetje. Dokler smo imeli manjšo dvorano, sem vsaki ženski cvet izročil kar osebno, saj se mi zdi izražanje spoštovanja in hvaležnosti zelo pomembno,« je povedal.
Obiskovalke so ob prijetni glasbi klape Šufit uživale in povedale, da se dogodka rade udeležijo vsako leto, saj predstavlja lepo priložnost za druženje in praznovanje dneva žena.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter generalni direktor družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM) Andrej Tumpej sta danes v Mariboru podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje (SE ZOOP). S podpisom pogodbe sta uradno potrdila začetek izvedbene faze projekta, ki se izvaja v okviru Sklada za modernizacijo Republike Slovenije in predstavlja enega pomembnejših primerov trajnostne preobrazbe degradiranih območij v Sloveniji.
Projekt SE ZOOP bo umeščen na zaprto odlagališče odpadkov v Mariboru. Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), s tem degradiranemu območju daje novo razvojno in trajnostno funkcijo. Sončna elektrarna z nazivno močjo do 10 MW bo letno proizvedla približno 12 GWh električne energije, ki se bo neposredno oddajala v omrežje ter bo pomembno prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v mestnem okolju.
Skupna vrednost investicije je po investicijskem načrtu ocenjena na približno 9,6 milijona evrov. Do nekaj manj kot 4 milijone evrov sredstev bo zagotovljenih iz Sklada za modernizacijo Republike Slovenije, preostali del pa bo financirala družba DEM.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob podpisu pogodbe poudaril: »Projekt sončne elektrarne na zaprtem odlagališču Pobrežje je prvi primer v Sloveniji, ki izkorišča možnosti, ki jih je prinesel zakon za umeščanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na zaprta odlagališča. S takšnimi projekti degradiranim območjem dajemo novo razvojno funkcijo, hkrati pa povečujemo domačo proizvodnjo čiste električne energije. V Sloveniji imamo 63 zaprtih odlagališč odpadkov, zato verjamem, da je ta projekt lahko zgled za številne podobne projekte po državi.«
Generalni direktor družbe Dravske elektrarne Maribor Andrej Tumpej je ob tem poudaril: »Projekt SE ZOOP ima za našo družbo poseben strateški pomen, saj združuje naše ključne usmeritve: povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem. Pomemben je tudi z vidika nadaljnje diverzifikacije našega proizvodnega portfelja in dolgoročnega načrtovanja energetskega razvoja.« Ob tem se je zahvalil zaposlenim, ki sodelujejo pri pripravi projekta, ter poudaril, da njihovo strokovno delo, usklajevanja in tehnične rešitve predstavljajo temelj za uspešno izvedbo investicije.
Generalni direktor družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je v nagovoru zbranim izpostavil: »Skupina HSE je nosilka zelenega prehoda Slovenije, pri katerem sončne elektrarne igrajo pomembno vlogo. Sončna elektrarna Puhova, ki bo postavljena na zaprtem odlagališču na lokaciji Pobrežja v Mariboru, je eden izmed uspešnih primerov umeščanja energetskega objekta na degradirana območja. Podobna investicija je že izvedena na Prapretnem, kjer je v teku njena širitev, načrtujejo pa se še v Dekanih in Zagorju ob Savi. Nekdaj degradirana območja tako dobivajo novo razvojno priložnost in pomembno vlogo pri zelenem prehodu države ter krepitvi njene energetske odpornosti.«
Projekt SE ZOOP je trenutno v fazi izbora izvajalcev, ki poteka v skladu z Zakonom o javnem naročanju. Današnji podpis pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Sklada za modernizacijo Republike Slovenije predstavlja ključen korak k začetku izvedbe, ki bo stekla v prvi polovici letošnjega leta. Zaključek projekta in zagon delovanja elektrarne sta načrtovana konec leta 2027.
Ta pomembna investicija utrjuje zavezanost družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Vlade Republike Slovenije k nadaljnjemu vlaganju v proizvodnjo čiste električne energije iz obnovljivih virov ter potrjuje strateško usmeritev v trajnostne in inovativne rešitve na poti k podnebni nevtralnosti.
Dosedanji direktor Policijske uprave Maribor Beno Meglič je z marcem prevzel naloge namestnika generalnega direktorja policije. Vodenje PU Maribor pa je začasno prevzel dosedanji pomočnik direktorja mariborske policijske uprave, mag. Sebastjan Javornik.
Primopredaji poslov med Megličem in Javornikom je prisostvoval generalni direktor policije Damjan Petrič, ob tej priložnosti pa se je danes, 4. marca 2026, sestal tudi kolegij PU Maribor.
Beno Meglič, rojen leta 1975, se je v policiji zaposlil leta 1993 in od tedaj kot karierni policist in kot vodja deloval na različnih temeljnih področjih policijskega dela. Po zaključku Srednje policijske šole v Tacnu leta 1993 je po študiju ob delu leta 2008 pridobil naziv univerzitetni diplomirani varstvoslovec.
FOTO: GPU
Karierno pot v policiji je začel kot policist na Policijski postaji Sežana in jo nadaljeval na policijskih postajah Šmarje pri Jelšah in Ptuj. V letih od 1996 do 2004 je bil pripadnik posebne policijske enote. Med letoma 2004 in 2005 je delal kot policist kriminalist na PP Ormož in se nato kot višji kriminalist zaposlil v Skupini za mladoletniško kriminaliteto Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor.
V letu 2006 je poklicno pot nadaljeval v Službi direktorja na policijski upravi kot policijski inšpektor v Oddelku za notranje preiskave in nadzor. Leta 2010 je prevzel vodenje Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor, ki jo je vodil tudi v času t. i. migrantske krize vse do leta 2017, ko je prevzel vodenje PP Maribor I. Leta 2019 je postal vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor. Je prejemnik priznanj bronasti, srebrni in zlati ščit policije. 17. julija 2023 je bil imenovan za direktorja mariborske policijske uprave.
Kdo bo v naslednjih štirih letih sedel v parlamentu in zagovarjal interese Koroške? Prvo veliko soočenje v studiu BK TV je razkrilo globoke razkole med kandidati, ko je beseda nanesla na most v Dravogradu, 3. razvojno os in pomanjkanje pediatrov.
V studiu BK TV se je 26. februarja 2026 odvilo prvo ključno soočenje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za 5. volilno enoto. Osem kandidatov je v napetem vzdušju merilo moči na temah, ki Korošce najbolj bolijo: od počasne sanacije po poplavah 2023 do večnih obljub o hitri cesti. Medtem ko so vladni kandidati branili stabilnost, je opozicija s prstom kazala na sistemsko korupcijo in razpadajoče zdravstvo.
Na soočenju so sodelovali: Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda), Alenka Helbl (SDS), Mojca Erjavec (skupna lista NSi, SLS in Fokus), Jure Strah (skupna lista Levica in Vesna), Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), Janko Kopušar (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča), Nejc Gašper (Pirati) in Jože Lenart (Zeleni Slovenije in Stranka generacij).
Integriteta: Odstopi, golf na Mavriciju in “kurji tatovi”
Soočenje se je začelo neposredno – z vprašanjem integritete. Voditelj Jan Rajh je kandidate izzval, ali bi odstopili, če bi bili v postopku KPK.
Jože Lenart (Zeleni in Stranka generacij) je postregel s konkretno zgodbo iz leta 2024: “Sam sem odstopil kot občinski svetnik Slovenj Gradca, ker je občina potrebovala projektante po poplavah, moj brat pa je bil projektant. Umaknil sem se, da je zadeva lahko tekla naprej.” Po preverbi uredništva ta trditev drži; Lenart je aprila 2024 dejansko odstopil zaradi izogibanja konfliktu interesov. Lenart je bil oster tudi do same Komisije za preprečevanje korupcije: “KPK preganja kurje tatove, velikih problemov pa se umaknejo. Mene so obravnavali zaradi priporočila IT strokovnjaka, nikoli pa niso preverili predsednika vlade, ki je z dobavitelji igral golf na Mavriciju.”
Povsem drugačen odgovor je podal Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), ki je zatrdil: “Nisem v nobenem postopku. Že 16 let sem podžupan Radelj in zoper mene še do danes ni bil uveden noben postopek.” Vendar pa podatki kažejo drugače. Trditev Roberta Potnika ne drži v celoti, saj je po podatkih trenutno v dveh postopkih pred KPK, kjer odločitev še ni bila sprejeta. “Jaz mislim, da danes sem soočen z parlamentarnimi volitvami, jaz verjamem, da bo čas še za lokalne volitve, je pa to ena mantra, ki se pelje že na, če vseskozi sam osebno sem bil tarča že vseh inšpekcijskih pregledov, kar je v Sloveniji možno, večinoma prijav, samo ena je bila izreden pregled, to je to, da tudi pregledujejo tisto moje gospodarsko podjetje, ki nima veze s politiko, moram pa povedati, da je bil KPK, računsko sodišče in policija in do danes še niso ugotovili nobenih nepravilnosti, razen če je gospa, ki me je izzvala, mogoče ve kaj več, da sem v kakem postopku, jaz tega ne vem,” je dejal Potnik.
Alenka Helbl (SDS) je integriteto definirala kot “delati to, kar govoriš”, hkrati pa je okrcala koalicijo: “Z moralno-etičnega vidika je sporno, da politik s svojimi besedami zavaja in manipulira z ljudmi za politične točke.”
Zdravstvo: 15.000 otrok brez pediatra in “birokratski limiti”
Druga tema, ki je močno razgrela studio, je bilo zdravstvo. Podatki NIJZ so neizprosni: število nedopustno čakajočih strmo narašča.
Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) je postregla s pretresljivim podatkom: “Število otrok brez pediatra je trenutno 15.000. To je približno toliko, kolikor se jih rodi v enem letu. Ena celotna generacija otrok je brez pediatra!” Ta trditev drži. Podatki ZZZS za začetek leta 2026 potrjujejo, da je približno 16.500 otrok brez izbranega pediatra, kar dejansko ustreza številu rojstev v preteklem letu. Erjavčeva je bila kritična tudi do vlade: “Imamo 30-odstotno povečanje vseh čakajočih v zadnjih štirih letih. To je rezultat mandata obstoječe vlade.” Faktografski pregled kaže, da je ta trditev pogojno resnična, saj je rast čakalnih dob deloma posledica metodoloških sprememb in staranja prebivalstva, a trend ostaja negativen.
Alenka Helbl (SDS) je opozorila na več kot 500.000 čakajočih v sistemu in izpostavila absurd: “Slovenec gre lahko v tujino in mu ZZZS povrne stroške, če pa gre v Sloveniji k zasebniku, pa povrnitve ni. Dokler zdravstvena zavarovalnica določa, koliko smemo biti bolni, bodo čakalne vrste instrument za prikrivanje birokracije.”
Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda) je branil vladne ukrepe in poudaril pomen digitalizacije: “Podedovali smo 1,7 milijona napotnic iz časa covida. Digitalizacija bo rešila velik problem pri vodenju evidenc. V tem mandatu smo uspeli v regijo pripeljati ogromno zdravstvenih investicij.”
Poplave 2023: Ali so obljube odnesle vode?
Korošci poplav avgusta 2023 ne bodo pozabili. Čeprav je minilo že dve leti in pol, se številni še vedno soočajo s posledicami.
Dušan Stojanovič (Svoboda) je poudaril, da je vlada reagirala hitro: “Zakonodaja je omogočila takojšnja izplačila občinam. Samo za sanacijo in intervencije je bilo izplačanih skoraj 140 milijonov evrov. Koroška je dobila ustrezno pozornost države.” Po podatkih ministrstva za finance te številke držijo, saj je država dejansko sprostila obsežna sredstva za nujno sanacijo.
Vendar pa je Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) opozoril na administrativni krč: “Vlada je hitro odreagirala, a nastale so težave pri umeščanju v prostor. Sistem Ajda je zastarel in ga moramo posodobiti. Lokalni projektanti in geologi so preobremenjeni.” Potnik je izpostavil tudi problematičen most: “Most na strateški cesti Dravograd–Slovenj Gradec bo po trenutnih načrtih zaživel šele leta 2027. To je predolgo!”
Alenka Helbl (SDS) je opozorila na osebne usode: “Gospa iz Zgornje Savinjske doline še vedno živi v kontejnerju, ker ne dobi dokumentov za hišo. Obljube so bile velike, a se na terenu niso zgodile.”
Tretja razvojna os: Leto 2029 kot “zadnji rok”
Ko pride beseda na 3. razvojno os, so Korošci upravičeno skeptični. Gradnja se vleče desetletja, roki pa se nenehno zamikajo.
Dušan Stojanovič (Svoboda) je bil jasen: “Zdaj so jasni roki. Leto 2029 je zadnji rok, ko bi se od Slovenj Gradca do Šentruperta pripeljali po avtocesti. Denar, 1,2 milijarde evrov, je zagotovljen.”
Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) mu je ostro replicirala: “V treh letih vaše vlade se ni zgradilo praktično nič, razen rondoja v Konovem. Tunel bodo odprli par dni pred volitvami, da bodo lahko rekli, kaj so naredili. To preprosto ni prioriteta te vlade.”
Jure Strah (Levica in Vesna) je cesto označil za “žilo, ki ti približa center države in omogoča študij”, medtem ko je Janko Kopušar (Prerod) opozoril na ljubljanski centralizem: “Tretja razvojna os je preveč oddaljena od Ljubljane, zato se vedno poriva na stran. DPN je bil sprejet pred desetimi leti, projektov pa še vedno nismo videli.”
Korupcija: Tri milijarde evrov v zraku?
Janko Kopušar (Prerod) je v studiu vrgel bombo: “Po podatkih na vseh nivojih korupcije pri nas letno izgine tri milijarde evrov. To je denar za hitro cesto do Koroške in vse ostale investicije!” Ta ocena je pogojno resnična. Čeprav gre za oceno na podlagi študij Transparency International o korupcijskem tveganju v odstotkih BDP, ne gre za neposredno izmerjen odliv iz proračuna, vendar številka odraža resnost problema v državi.
Razprava se je dotaknila tudi lokalne ravni. Alenka Helbl je izzvala Roberta Potnika glede najema prostorov v Radljah: “Leta 2018 je Računsko sodišče ugotovilo, da je bila stavbna pravica podžupanu podeljena za 150 evrov.” Potnik je odgovoril, da gre za “pošten najem po standardih občinskega sveta”. Dokumenti potrjujejo, da pogodba iz leta 2018 obstaja, vendar se interpretacija o “poštenosti” cene med kandidatoma močno razlikuje.
Rezultati glasovanja: Kdo je najbolj prepričal?
Gledalci so med oddajo glasovali preko QR kode. Skupno je bilo oddanih več kot 900 glasov.
Nejc Gašper (Pirati) – prepričal je s svojo neposrednostjo in digitalno agendo, ki jo vidi kot rešitev za birokracijo.
Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) – kljub izzivom o KPK so gledalci očitno cenili njegovo poznavanje lokalne infrastrukture in operativne izkušnje.
Alenka Helbl (SDS) – močna podpora v Radljah in ostri nastopi zoper vlado so ji prinesli visoko uvrstitev.
Dušan Stojanovič in Jure Strah sta se odrezala solidno, a sta očitno plačala davek nezadovoljstva z delovanjem trenutne koalicije na terenu.
Koroška pred volitvami 22. marca 2026 ne potrebuje novih obljub, ampak bagerje na trasi hitre ceste in pediatre v zdravstvenih domovih. Soočenje je pokazalo, da se vsi zavedajo problemov, a poti do rešitev ostajajo diametralno nasprotne.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.
Senat Univerze v Mariboru je na seji začel postopek za razpis volitev novega rektorja. Rok za oddajo kandidatur je 2. april do 12. ure, medtem ko bodo neposredne in tajne volitve izvedli 12. maja, morebitni drugi krog pa bo 21. maja, so sporočili z mariborske univerze. Za zdaj kaže na vsaj dva kandidata.
Na rektorski položaj lahko kandidirajo za polni in nedoločen čas zaposleni redni profesorji na Univerzi v Mariboru, ki so vključeni v pedagoški in raziskovalni proces ter izkazujejo ustrezne strokovne, vodstvene in znanstvene reference.
V skladu s pravilnikom o volitvah rektorja Univerze v Mariboru lahko kandidata predlagajo senati članic ali Študentski svet univerze, lahko pa se prijavi tudi sam ob podpori najmanj 30 redno zaposlenih visokošolskih učiteljev, med katerimi mora biti vsaj 16 rednih profesorjev.
Rektorja sicer volijo visokošolski učitelji in sodelavci, študenti in drugi zaposleni
Če v prvem krogu noben kandidat ne prejme več kot polovice veljavnih glasov, se v drugi krog uvrstita kandidata z najvišjim deležem glasov. Volilno komisijo imenuje senat, sestavlja pa jo sedem članov, med njimi predstavnik študentov.
Mariborska univerza bo po tokratnih volitvah dobila desetega rektorja od ustanovitve, zadnja dva štiriletna mandata je na čelu Zdravko Kačič, ki se mu mandat izteče 19. junija.
Po pisanju časnika Večer se v rektorsko tekmo podajata vsaj dva kandidata. Prvi je sedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak, ki velja za kandidata kontinuitete sedanjega rektorja, drugi pa naj bi bil nekdanji dekan fakultete za naravoslovje in matematiko ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Slednji za zdaj kandidature ni ne potrdil ne zanikal, je pa potrdil, da o njej razmišlja.
Akcija “Šeraj ljubezen, ne bolezen” je edinstvena skupna akcija cepljenja študentske populacije v Sloveniji in letos poteka že tretjič, ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV. V sredo, 4. marca 2026, se bo v Zdravstvenem domu Maribor odvijala posebna akcija cepljenja proti HPV za vse mlade do 26. leta, ki še niso bili cepljeni. Cepljenje bo na voljo med 8. in 13. uro, obvezno pa je predhodno naročilo.
Poleg Maribora se bodo cepljenja izvajala tudi v Ljubljani, Novi Gorici, Kopru in Novem mestu. Pobudnik in organizator je Nacionalni inštitut za javno zdravje, k izvedbi pa so se pridružili tudi študenti medicine iz Maribora v okviru projekta Vakcinet.
Obiskovalci naj na cepljenje prinesejo zdravstveno kartico in cepilno knjižico.
Pomembno je, da na cepljenje pridete zdravi. Cepljenje je brezplačno za vse, ki še niste dopolnili 26 let in še niste prejeli zaščite proti HPV.
Zakaj se cepiti proti HPV
HPV je kratica za humane papilomaviruse, ki lahko povzročajo številne resne zdravstvene težave. Okužba lahko vodi do šestih vrst raka pri moških in ženskah, predrakavih sprememb, genitalnih bradavic in papilomov v žrelu. Med rakavimi obolenji, ki jih povzroča HPV, so rak materničnega vratu, rak penisa, rak zadnjika, rak nožnice, rak zunanjega ženskega spolovila, rak ustnega dela žrela.
Vsako leto zaradi posledic okužb s HPV zboli približno 200 prebivalcev Slovenije, še okoli 1.600 žensk pa se operativno zdravi zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu.
Okužba se prenaša s tesnimi stiki kože ali sluznice, vključno s spolnimi stiki vseh vrst, dotikanjem ali ljubkovanjem. Pogosto okužba poteka brez simptomov, zato se ljudje lahko nevede okužijo in virus širijo naprej. Po podatkih je približno 90 odstotkov spolno aktivnih ljudi vsaj enkrat v življenju okuženih s HPV. Najpogosteje do okužb pride kmalu po začetku spolne aktivnosti, kar pomeni, da so najbolj ranljivi mladi odrasli in mladostniki, stari 15–25 let.
Kako se zaščititi
Najbolj učinkovit in varen način zaščite pred okužbami s HPV je cepljenje. Cepljenje je sicer vključeno v program osnovnošolskega šolanja (šesti razred), vendar ga lahko brezplačno prejmejo tudi mladi do 26. leta, ki še niso bili cepljeni.
Akcija “Šeraj ljubezen, ne bolezen” omogoča študentom in mladim odraslim, da se brezplačno zaščitijo pred nevarnostmi, ki jih HPV prinaša, in s tem preprečijo resne zdravstvene zaplete v prihodnosti.
Včeraj je v Mariboru potekala nujna intervencija zaradi poškodovanega laboda samca, ki ga je napadel drug, izrazito teritorialen samec.
Dogodek na območju Lenta je prvi opazil občan Tadej, ki je nemudoma obvestil društvo AniMa – Animals Matter in hkrati tudi pristojno zavetišče, nakar je stekla hitra in usklajena reševalna akcija.
Ob prihodu v zavetišče je bil labod pregledan na aviarno influenco, test pa je bil negativen. Ugotovljene so bile večkratne poškodbe po telesu in krvavitev iz nosnic, kar je jasno kazalo, da ne gre več zgolj za naravno teritorialno dinamiko, temveč za stanje, ki je zahtevalo strokovno oskrbo.
Labod bo po stabilizaciji zdravstvenega stanja čim prej izpuščen nazaj na mesto najdbe, kjer ga čaka njegova samička. Primer znova poudarja pomen pravilnega odziva ob srečanju s poškodovano prostoživečo živaljo – opaziti, obvestiti pristojne in ne ukrepati na lastno pest.
Nadškofijska karitas Maribor ponovno opozarja na vse večjo stisko družin in posameznikov, ki ne morejo poravnavati osnovnih življenjskih stroškov. Povečani življenjski stroški ter stroški energentov so v zadnjih mesecih zaradi dolge in hladne zime največja stiska za prosilce po pomoč.
Največje stiske zaradi osnovnih življenjskih potrebščin
Na vrata Karitas prihajajo tako brezposelni, ki prejemajo denarno socialno pomoč in otroške dodatke, kot tudi zaposleni, ki se le s težavo prebijejo iz meseca v mesec. Vse več je upokojencev, ki kljub skromni pokojnini težko preživijo.
Opazne so tudi družine in posamezniki, ki doslej še niso potrebovali pomoči Karitas, a jih je nenadna stiska, bolezen ali druge okoliščine pahnila v situacijo, ko ne morejo preživeti. Takšni posamezniki so še posebej ranljivi, saj so se prvič znašli v brezizhodni situaciji in si sami ne znajo pomagati.
Vedno pogosteje imajo prosilci tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem. Zato Karitas redno nudi psihosocialno pomoč, v obliki informativnih, razbremenilnih in svetovalnih razgovorov.
Pomoč v številkah
V letu 2025 je Nadškofijska karitas Maribor preko svojih humanitarnih in socialnih programov pomagala vsaj 2.781 osebam, mnogim večkrat. Dnevno potrka na vrata Karitas tudi do 300 oseb, ki potrebujejo pomoč.
Kapacitete socialnih programov NŠKM:
Dom za brezdomne – sv. Martin: dnevno prenočišče za 24 oseb
Ljudska kuhinja Betlehem: toplo kosilo dnevno do 55–60 oseb
Projekt “Donirana hrana”: tedensko pomoč prejme 1.252 oseb
Materinski dom Mozirje in Žalec: 17 mater/žen z 25 otroki v preteklem letu
Razvojno socialno varstveni program Bet.Ka: vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju, 34 oseb
Po poročilih sodelavcev in prostovoljcev iz mreže 93 Župnijskih karitas v mariborski nadškofiji je opazno zvišanje števila nematerialne pomoči (laično svetovanje, spremljanje, obiski, različne dejavnosti in srečanja). V letu 2025 je pomoč preko mreže Župnijskih karitas prejelo 15.921 oseb, največ družine, sledijo starejši, bolni in invalidi ter posamezniki in otroci.
Skupaj je bilo v mreži Karitas mariborske nadškofije razdeljene 1.153 ton humanitarne pomoči, od tega 346 ton hrane iz sklada EU za pomoč najbolj ogroženim.
Podrobno poročilo in načrt humanitarne in socialno varstvene dejavnosti bo predstavljen na plenumskem srečanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas v soboto, 7. marca 2026.
Poziv k pomoči
Stiska je velika, zlasti od novembra, ko na vrata Karitas vedno pogosteje potrkajo ljudje s prošnjami za pomoč pri plačilu osnovnih življenjskih potrebščin (ogrevanje, elektrika, najemnina …).
Zato se Nadškofijska karitas Maribor obrača na dobre ljudi s prošnjo za pomoč in solidarnost. Donacije so možne z nakazilom ali pošiljanjem SMS-a DAR5 na tel. št. 1919.
V Zavetišču za živali Maribor od 7. decembra 2023 na nov začetek čaka psička Gaja.
V zavetišče je prišla brez čipa, brez znane preteklosti in brez odgovora na vprašanje, kje je bil njen dom prej. Kljub temu pa že od prvega dne izkazuje veliko zaupanje do ljudi, rada se crklja in uživa v človeški bližini.
Gaja je večja kosmatinka, težka okoli 40 kilogramov, aktivna in polna energije. Najbolj srečna bi bila v domu z ograjenim dvoriščem, kjer bi lahko tekala, raziskovala in porabila svojo energijo na zdrav način. Zavetišče zanjo išče izkušene in dosledne skrbnike, ki ji bodo znali postaviti jasne meje, hkrati pa ji omogočiti strukturirano, aktivno in izpolnjeno življenje.
