Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mestni svet MO Maribor se je na včerajšnji seji v drugem branju seznanil in sprejel proračuna za leti 2021 in 2022. Mestni svetniki so na seji glasovali tudi o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor.

Mestni svetniki so na svoji 19. redni seji tudi v drugem branju z veliko večino glasov ZA, le trije so bili proti in en vzdržan, sprejeli Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2021 in Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2022.

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov in je tako za približno 900.000 evrov višji od proračuna v prvem branju. Davčni prihodki ostajajo na enaki ravni, nedavčni pa se povečujejo za približno 89.000 evrov iz naslova najemnin krajevnih skupnosti in mestnih četrti, parkirnin, koncesnine za urejanje pokopališč, dodelitve služnosti itd. Kapitalski prihodki se povečujejo za približno 654.000 evrov iz naslova menjave nepremičnin z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor. Po uskladitvi finančnih konstrukcij EU projektov pa se za približno 936 000 EUR znižujejo transferni prihodki. Zadolževanje se zvišuje za en milijon evrov in je v letu 2021 načrtovano v višini 16 milijonov evrov, razdolževanje pa znaša 6,3 milijona evrov. Ocena ostanka sredstev znaša okrog 5,3 milijona evra.

Proračun za leto 2022 pa znaša 142,7 milijona evrov

V letu 2022 se bodo v večini nadaljevale investicije iz preteklega leta. Proračun pa znaša 142,7 milijona evrov. Prihodki ostajajo na enaki ravni, razen transfernih, ki se povečujejo za približno 277.000 evrov. Zadolževanje se povečuje za 1,5 milijona evrov in je v letu 2022 načrtovano v višini 11,5 milijona evrov, razdolževanje pa znaša 7,5 milijona evrov. Na odhodkovni strani se je v drugem branju proračuna dodalo dva milijona evrov lastnih sredstev za Center Rotovž, prav tako se odpira nova postavka za postavitev igral na javnih površinah, in sicer v višini 100.000 evrov za vsako leto posebej ter še dodatnih 150.000 evrov iz naslova participativnega proračuna v obeh letih skupaj.

Investicije v letu 2021

V letu 2021 so zagotovljena sredstva za projekt doživetje na Bolfenku v sklopu aktivnosti Toti Las, za projektno dokumentacijo za obnovo dvorane Tabor, za investicijsko vzdrževanje Mariborskega otoka, omogočena pa bo tudi izvedba investicij v OŠ France Prešeren in OŠ Martina Konšaka, če bo občina uspešna na razpisih ministrstva za šolstvo. V letu 2022 so zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo za Center Malečnik, za postavitev montažne dvorane za tenis Branik.

Na pobudo mestnih svetnikov zagotovljena dodatna sredstva za nekaj projektov

Na podlagi pobud mestnih svetnikov se v drugem branju proračuna zagotavlja dodatna sredstva za:
– Javni zavod gasilska brigada in gasilsko zvezo,
– Društvo upokojencev,
– Dnevni center aktivnosti za starejše,
– Veteranske organizacije,
– Center za pomoč na domu,
– Doživljajsko igrišče,
– Kot je bilo razvidno že iz amandmajev župana (dodatna priloga), se je v okvir plana investicij in investicijskega vzdrževanja cest umestilo predloge mestnih svetnikov za ceste Koseskega, Košaki in Raški dol in Žavcarjev vrh.

Sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor

Na 19. redni seji so mestni svetniki po skrajšanem postopku sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor. Zavod s številom zaposlenih, katerih stroški dela so financirani iz javnih sredstev, presega omejitev iz 43. Člena ZUJIK-1, do katere zakon omogoča enovit organ upravljanja, to je svet zavoda, v katerem so združene upravne in programske pristojnosti. Uskladitev z zakonom zato zahteva ustanovitev strokovnega sveta ter delitev dosedanjih pristojnosti sveta zavoda med svet zavoda in strokovni svet. V veljavnem odloku o ustanovitvi zavoda je določena kot predlagatelj predstavnika javnega interesa – zainteresirane javnosti v svetu zavoda organizacija, ki že dalj časa ne deluje. Z delitvijo pristojnosti med svet zavoda in strokovni svet se predlagatelji članov strokovnega sveta na novo določijo.

Seja je bila ponovno na daljavo, preko videokonferenčnega klica

19. redna seja Mestnega sveta MO Maribor je zaradi trenutne epidemiološke situacije znova potekala na daljavo, preko videokonferenčnega klica, kar v 35. členu omogoča Zakon o lokalni samoupravi, ki med drugim navaja: “V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije … Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja …”

Na Muti se bodo predvidoma v naslednjem proračunskem obdobju lotili urejanja zbirnega centra odpadkov. Želja pa je urediti tudi karavlo Bistriški jarek, dokončati pomožni prostor v glasbenem domu. Prav tako pa nadaljevati urejanje strelišča in poskrbeti za šolski okoliš na Zgornji Muti in okolico vrtca na Spodnji Muti.

Več v videoprispevku:

Na 13. redni seji občinskega sveta Občine Muta, ki je prvič potekala digitalno, preko videopovezave, so obravnavali občinski proračun za naslednji dve leti. Večina občinskih svetnikov je proračun sprejela predlog proračuna.

Glede na proračun bodo v naslednjih dveh letih investirali predvsem v dograditev vodovodnega sistema, prav tako tudi v izgradnjo večnamenske dvorane na Muti. Za kolesarje bodo poskrbeli s kolesarsko potjo med Trgovskim centrom Tuš in Gortino. Uredili bodo tudi trško jedro na Zgornji Muti, prav tako tudi na Spodnji Muti in v Gortini.

Po načrtih se bodo lotili tudi izgradnje komunalne infrastrukture v naselju SE-3, razširitve cestišča z varnim pločnikom proti gostilni Lipa. Veliko sredstev ba bodo namenili tudi posodobitvi in asfaltiranju cest, začetku izgradnje Družbenega doma na Gortini, razširitvi pokopališča Muta-Vuzenica, obnovi stanovanj, obnovi parketa v telovadnici, ureditvi športnih igrišč, ekoloških otokov, zbirnega centra komunalnih odpadkov. Financirali bodo tudi kulturna in športna društva.

Mariborski vodovod je še pred koncem leta poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam podjetja elaborate z obvestilom o usklajevanju cene vodarine in omrežnine zaradi povišanja minimalne plače. Podjetje mora namreč po Zakonu o minimalni plači zagotoviti svojim delavcem znesek minimalne plače. Občina Miklavž na Dravskem polju je že dvignila cene vodarine in omrežnine, ostale občine bodo o tem razpravljale še na prihodnjih občinskih in mestnih sejah. Pri vodarinah gre za porabo vode, pri omrežninah pa za znesek, ki ga Mariborski vodovod dobi od uporabnikov in ga nakaže občinam, te pa bi morale ta sredstva nato namensko porabiti za razvoj vodovodnega omrežja v svoji občini.

Država je sprejela Zakon o minimalni plači, v katerem je določila, da mora tisti z najnižjo plačo, v prvem tarifnem razredu, od prvega januarja letošnjega leta dobivati 940,58 evra plače, to je začetna bruto plača, na to plačo pa gredo še vsi dodatki. Kolektivna komunalna pogodba pa govori o nižjih zneskih. Razliko pa je treba pokriti. In zato je Mariborski vodovod poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam in lastnicam še pred koncem leta elaborate z obvestilom, da je treba plačna razmerja uskladiti, razlaga direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.

Fiksni del stroškov pa je omrežnina, strošek, ki je vezan na vodomere in vodovodno omrežje. Direktor Mariborskega vodovoda izpostavlja za primer omrežnino v Mestni občini Maribor. Mariborski vodovod plačano omrežnino nakaže Mestni občini Maribor, tako kot tudi vsem ostalim občinam – lastnicam podjetja. Ta denar gre v proračun, nato pa bi morale občine isti znesek prenesti nazaj kot namenski prihodek za razvoj omrežja.

Med 16 občinami solastnicami Mariborskega vodovoda se je Občina Miklavž na Dravskem polju že odločila za dvig cene vodarine in omrežnine prav na podlagi prejetega elaborata. Župan Občine Miklavž na Dravskem polju Egon Repnik razlaga čemu:

Gre torej za denar, ki bi ga moral Mariborski vodovod dobiti vrnjenega za posodabljanje in urejanje vodovodnega omrežja v posamezni občini od urejanja priključkov, vodohramov, cevovodov, črpalnih postaj, analize vode. A se zgodi, da nekatere občine ta sredstva porabijo za vse drugo, ne pa namensko. Direktor je pohvalil občine Hoče-Slivnica, Duplek, Selnica ob Dravi in Ruše kot tiste občine, ki sredstva vlagajo v razvoj vodovodne infrastrukture.

Na seji sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj izpostavili, da še vedno čakajo na nov koronarografski aparat, prav tako na gasilsko dvigalo v kirurški stolpnici. Obravnavali pa so tudi druga potrebna vlaganja v opremo. Izpostavili so, da so sami opravili vse potrebne postopke, čaka se zaradi dolgotrajnih postopkov na državni ravni.

Pomočnica direktorja UKC Maribor za nabavo Karin Jurše je dejala, da so iz lastnih sredstev letos načrtovali vlaganja v višini 9,7 milijona evrov, izvedli pa so jih za 5,5 milijona evrov. V teh dneh so izvedli še zadnje javno naročilo. Poudarila pa je, da postopki tečejo in da bodo plačila izvedena v naslednjem letu. Omenili so tudi, da naj bi ministrstvo za zdravje vložilo 14 milijonov evrov, a pri tem prihaja do ovir. Morali bi že nabaviti koronarografski aparat za izvajanje interventnih kardioloških posegov, a imajo dolgotrajne revizije postopke. Prav tako je z izgradnjo gasilskega dvigala, za katerega na ministrstvu zdaj teče dolgotrajen postopek preverjanja izpolnjevanja razpisnih pogojev s strani cenejšega ponudnika. Odločitev naj bi bila znana še pred koncem letošnjega leta. Pomočnik direktorja za investicije Jure Pograjc je dejal, da zamuja tudi širitev enote za intenzivno terapijo na kliniki za pediatrijo. Adaptacija prostorov bo nekoliko dražja, razliko bo pokril klinični center.

UKC Maribor.

UKC Maribor.

So pa člani sveta zavoda potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za selitev oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo. Ta je zdaj v dveh etažah kirurške stolpnice, po novem pa bi bil v celoti v četrtem nadstropju. V izpraznjenih prostorih bi radi vzpostavili enodnevno bolnišnico. Lotili pa se bodo tudi obnove prostorov za potrebe oddelka za kožne in spolne bolezni. Zaradi selitve oddelka za pljučne bolezni s Slivniškega Pohorja, načrtovane za pomlad 2021, bodo namreč tega morali preseliti.

Na seji pa so potrdili dokumentacijo za nakup novega biometra za oddelek za očesne bolezni, stara naprava je namreč nehala delovati. Direktor Vojko Flis je ob tem opozoril, da je večina opreme v UKC Maribor dotrajana, zato je nujno, da vlagajo v novo opremo in naprave, obnova bi namreč stala več.
Vir: STA

Po tem, ko je ob koncu lanskega leta županski stolček Občine Selnica ob Dravi zasedla Vlasta Krmelj, smo z njo opravili intervju, v katerem nam je razkrila pomembnejše investicije v občini. Razkrila je nekaj novosti glede gradnje dolgo pričakovanega pločnika v kraju in eni pomembnejših inveticij, gradnja nizkoenergetskega vrtca. Posebnost vrtca ne bo le-ta, želijo namreč, da bi v občini dobili prvi športni vrtec v Sloveniji. 

Več v videu:

Mariborska ekipa spletnega portala MojMojster – DaiBau se veseli nove investicije dveh mednarodnih investicijskih skladov v višini 700.000 evrov. Sklada South Central Ventures (SCV) in Vito ONE sta prepoznala potencial podjetja, ki sta ga leta 2014 ustanovila arhitekta Martin Pelcl in Gregor Černelč, investicija pa bo omogočila nadaljnji razvoj spletnih platform pod skupno blagovno znamko DaiBau in hitrejšo širitev v Srednji in Vzhodni Evropi.

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

S čim vse so na mariborski občini v lanskem letu skušali spodbuditi razvoj gospodarstva? To je tema, o kateri se mnogokrat govori, posluša in poroča. Mi smo pripravili pregled projektov in aktivnosti. Preverite v videu.

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Mestna občina Maribor in regija Podravje sta bili s strani Financial Times – fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji »fDi strategy« (strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oziroma mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev.

Ob umestitvi Podravja in Mestne občine Maribor na evropsko lestvico fDi glede strategij privabljanja tujih vlagateljev so danes v Mariboru podrobno predstavili svoje aktivnosti na tem področju. Pri tem beležijo tako uspehe kot neuspehe. “Uspeh ni plod zgolj slučajnosti ampak intenzivnega in sistematičnega dela,” je povedal župan Andrej Fištravec.maribor, invest, investicije

Prizadevanja ne samo Maribora ampak tudi širše regije Podravje so bile prepoznane s strani revije Financial Times in sicer z umestitvijo med evropska mesta, ki imajo dobro razvito strategijo privabljanja investitorjev. Maribor se je umestil na sedmo mesto mikro evropski
mest prijaznih do investitorjev, Podravje pa na šesto mesto malih evropskih regij prijaznih do investitorjev. Biti na takšni lestvici je uspeh tudi zato, ker je to pomemben signal za investitorje, ki spremljajo slovensko gospodarsko in politično okolje.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je povedal: “Gre za lestvice o najbolj razvijajočih se in perspektivnih mestih, regijah v Evropi. Veliko zadovoljstvo mi je, da sta Maribor in Podravje na lestvici top desetih v kategoriji privabljanja tujih investitorjev. Na tem področju v zadnjih treh letih intenzivno delamo v Podravju in Mariboru in prejeta naziva sta priča, da smo glede naše strategije tudi prepoznavni. To je pomembno sporočilo tudi za vse potencialne investitorje, saj dejanja potrjujejo naše besede.”

Miha Leskovar, direktor MRA je dodal, da so “v lanskem letu pričeli z delovanjem investicijske pisarne, zato je ta naziv tudi dokazilo, da je usmeritev našega delovanja pravilna, s pomočjo te nagrade smo se postavili na evropski zemljevid. Tudi v prihodnjem letu bo naš cilj internacionalizacija in privabljanje tujih investitorjev, želimo si, da se regije med seboj povežemo, ker smo povezani močnejši. Prav tako se v letošnjem letu iztekajo ukrepi, saj nismo več problemsko območje, zato je potreba po iskanju novih virov toliko večja.”

Marko Kovačič, svetovalec župana MO Maribor za gospodarske zadeve: “Sistem pridobivanja investitorjev je sestavljen vse od prvega začetnega sestanka do zaključene investicije. Med največje investicije umeščamo Aerodrom Maribor, Vila Mari, RTS24, Serioplast, Arosa Mobilia, kjer smo pomagali s prestrukturiranjem, Brobo Evropa. Tukaj je tudi TAM Europe, ki razvija električni avtobus, kar menimo, da bo prelomna točka pri razvoju podjetja. Vinag Construction, ki se je sprva zanimal za gradnjo nepremičnin v Mariboru in sedaj realizira gradnjo v Framu, podjetju Florjančič Tisk smo pomagali s spremembo prostorskega načrta. Kar se tiče investicije Magne, smo na začetku pomagali z iskanjem najbolj optimalne lokacije. IBM je bila žal neuspešna investicija – potrebna je bila močnejša državna pomoč, saj so sedaj prisotni v sosednji Hrvaški. Oktobra 2008 so mariborska podjetja generirala 68.000 delovnih mest, do marca 2013 je bil padec zaposlitev v Mariboru za več kot 13.000. Od takrat je novih delovnih mest 4.700, trend padanja se je zaustavil in beležimo trend vzpona oziroma rasti delovnih mest. Med pričakovanimi investicijami v mestu je IT podjetje EON Reality, ki izkazuje interes za prihod v Maribor, vendar čakamo na odziv slovenske vlade glede subvencij. Večje družbe iščejo okolje, kjer imajo večje možnosti. V globalnem trgu se ponujajo subvencije, ugodnosti in
podjetja se odločajo na podlagi teh benefitov.”

Predstavitev na ravni regije je nadaljeval Božidar Pučnik, ki je na MRA vodja investicijske pisarne Invest Podravje: “Cilj našega delovanja je dvojen in jasen, na eni strani rast delovnih mest in na drugi strani pomoč obstoječim podjetjem. Odločitev za ustvarjanje platforme Invest Podravje smo se lotili sistematično, da smo pregledali kaj imamo, zemljišča, pisarne, hale, in pripravljamo podatkovne baze. Pridobljen naziv jemljemo kot spodbudo. Kriteriji priprave so bili predvsem v smislu kaj smo že naredili, kakšne so naše namere za prihodnost in kaj bomo še naredili, koliko ljudi dela na področju privabljanja investitorjev. Pomemben dejavnik je bilo letališče in načrti za razvoj letališča. To je
pomembno z vidika, saj je sedaj veliko povpraševanja po logističnih lokacijah in z logistiko povezanimi dejavnostmi.”

Brane Krajnik, direktor in urednik the Slovenia Times: “Priti na lestvico top 10 je uspeh, posebej pa je to potrebno izkoristiti za korake za naprej. Ljubljana se je uvrstila na sedmo mesto južnoevropskih mest, ampak Maribor in Podravje sta se umestili na sedmo in šesto mesto po privabljanju investitorjev, kar pomeni, da mesto in regija imata strategijo. Z velikimi se seveda ne moremo kosati, niti po velikosti ne, ampak že biti na takšni lestvici je uspeh.”

Konec marca se v Mariboru z Britansko-slovensko gospodarsko Zbornico organizira poslovno srečanje, kjer bo Manchester City predstavil kako so se lotevali privabljanja investitorjev, hkrati pa bo šlo za izmenjavo dobre prakse in iskanje povezav.

Investicijska vlaganja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se po soglasni oceni sveta zavoda ne vodijo sistematično, zato se tudi tiste investicije, ki predstavljajo tveganje, ne izvedejo. Vodstvu zavoda so na današnji seji naložili, da v prihodnje zavzame resnejši pristop, kar bodo po besedah direktorja Vojka Flisa tudi naredili.

Člani sveta zavoda si želijo predvsem dolgoročnejšega in skrbneje načrtovanega izvajanja investicij, z jasno postavljenimi prioritetami. V zadnjih letih se je namreč dogajalo, da so se slednje nenehno spreminjale.

Jeseni 2016 so na primer z rebalansom finančnega načrta na seznam uvrstili nove investicije. “Tako ni bilo mogoče izvesti niti teh novih, niti prej načrtovanih investicij. Iz tega se moramo nekaj naučiti,” je bil ogorčen predsednik sveta zavoda Ljubo Germič. “Treba bo jasno določiti potrebe in na podlagi tega izdelati prednostni seznam z jasno časovnico,” je dodal.

ukc maribor

Nadalje je opozoril, da višina sredstev za investicije v UKC Maribor od leta 2015 “drastično” pada, vedno manj je pridobljenih sredstev od države ali EU, projekti so premalo dodelani. “Zakaj gremo v nakup neke naprave, če nimamo urejenega prostora zanjo,” se je vprašal.

Član sveta zavoda Mitja Hojs je med “nesmisli” v načrtovanju investicij v drugi največji bolnišnici v državi izpostavil naročilo projektne dokumentacije za postavitev mostovža med porodnišnico in pediatrično kliniko, čeprav mu stroka nasprotuje. Članico Stanislavo Naterer je med drugim zmotilo nenehno spreminjanje števila potrebnih postelj za intenzivno nego, Simona Trpina visoke cene nabavljene opreme, Suzano Jarc pomanjkljivi podatki o izkoriščenosti drage opreme, Draga Naberšnika dolgotrajna priprava dokumentacije za nakup dodatnega koronarografa.

Letos so v UKC Maribor za investicije v opremo in prostore načrtovali slabih devet milijonov evrov, od tega jih bodo uspeli uresničiti le za slabe tri milijone evrov projektov. Preostali denar po besedah pomočnika direktorja Milana Soršaka ostaja na računu in je pomembno prispeval k ohranjanju likvidnosti bolnišnice, saj je ta lahko poravnavala obveznosti do dobaviteljev. “Tu ne gre za prelivanje sredstev za investicije v druge namene, ta so dolgoročno vedno namenjena za investicije,” je dodal sodelavec Marjan Javornik.

Flis poudarja, da investicije težko natančno določajo vnaprej, saj ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali v določenem letu. Skupno bi za najnujnejša vlaganja v opremo in prostore po grobih ocenah potrebovali okoli 150 milijonov evrov. “Za leto 2018 bomo pripravili prioritete in upam, da jih bomo lahko tudi izpeljali. Res pa je, da ne vemo, v kakšnem poslovnem okolju se bomo v letu 2018 gibali in kakšna navodila bomo dobili od sanacijske uprave,” je pojasnil.

Med najnujnejšimi vlaganji je omenil nabavo novih anestezijskih aparatov, programske opreme za rentgen in endoskopskih stolpov. Med izpadlimi investicijami v letu 2016 je tudi nabava nove biokemijske platforme, ki je ključna za delovanje več oddelkov. Vodstvo UKC Maribor je danes svetu zavoda predložilo v sprejetje projektno dokumentacijo, a ta ni bila ustrezno pripravljena, zato so člani sveta zavoda zahtevali, da jo dopolnijo.

Svet zavoda je vodstvu UKC Maribor danes tudi naložil, da pripravi enotno metodologijo za pridobitev najnižje možne cene za posamezne investicije ter poročilo o pridobljenih evropskih sredstvih za investicije v zadnjih letih.
Vir: STA

Na današnji redni seji bodo mestni svetniki verjetno največ časa namenili investicijam na področju športa. Obravnavali bodo projekt souporabe koles, letni program športa in načrtovane investicije. Med njimi je tudi Ljudski vrt.

Dve od 38 točk dnevnega reda naj bi bili bistveni. Najprej bodo mestni svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za vzpostavitev sistema souporabe koles. Gre za uvedbo t.i. “bikesharinga”, ki je znan v mnogih evropskih mestih. Ta vzor želijo prenesti v Maribor.

vlak, kolo, potovanje s kolesi na vlaku (3)

Športu več denarja
Verjetno ena najbolj pomembnih točk na tokratni seji bo obravnava letnega programa športa. Gregor Žmak, vodja Urada za šport na Mestni občini (MO) Maribor je novinarjem pojasnil, da bo občina prihodnje leto področju športa namenila več denarja. Namesto 3,23 milijonov (kolikor je predvideno letos), za leto 2018 načrtujejo 5,39 milijonov evrov. Od tega bo 200 tisočakov namenjenih projektu Evropsko mesto športa 2018. Največ denarja (okoli 1,7 milijona) pa bo zahtevalo investicijsko vzdrževanje objektov, pri čemer bo najbolj pod drobnogledom prenova zahodne tribune Ljudskega vrta. “Prioritetno bomo obnovili vse tiste projekte, ki smo jih dobili sofinancirane s strani Fundacije za šport. Nekaj smo jih začeli že v letošnjem letu, zaključili pa jih bomo prihodnje leto. Gre za srednji bazen v Kopališču Pristan, za umetno travo v Športnem parku Tabor, za sanacijo razpornih nosilcev v Ljudskem vrtu na stari tribuni in za nabavo travnate površine v Ljudskem vrtu,” je pojasnil Žmak.

Ker stavba, v katero želi občina preseliti osrednjo enoto Mariborske knjižnice, ni v lasti države, ni mogoče računati na državni prispevek, ki bi ga sicer lahko dobili, če bi obnavljali knjižnične prostore na Rotovškem trgu. Stavba na Trgu Leona Štuklja je v lasti DUTB, na katero nimajo vpliva, pravijo na ministrstvu za kulturo.

 mariborska knjižnica

Ker bi bila obnova sedanjih prostorov knjižnice na Rotovškem trgu po besedah župana Andreja Fištravca predraga, bi knjižnico radi preselili v nekdanjo stavbo Probanke na Trgu Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pri tem še vedno pričakujejo 2,7 milijona evrov, ki jih je vlada lani obljubila za reševanje prostorske stiske knjižnice.

A težava je v tem, da je v vladnem sklepu izrecno zapisano, da je ta denar namenjen za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu. Fištravec je vlado pozval, da ustrezno spremeni ta sklep, a kot kaže, mu ta ne bo ugodila.

“Sofinanciranje občinske javne infrastrukture na področju kulture na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je možno zgolj v primeru, da so nepremičnine v lasti občin in razglašene za občinsko javno infrastrukturo na področju kulture. Ker iz predloženega dokumenta identifikacije investicijskega projekta izhaja, da stavba nekdanje Probanke ni v lasti Mestne občine Maribor, temveč DUTB, državno sofinanciranje iz tega naslova ni možno. Posledično tudi sprememba sklepa vlade RS, dokler ni rešeno lastništvo stavbe nekdanje Probanke, ni možna,” so pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Občina si sicer prizadeva za pridobitev lastništva omenjene stavbe, a ni več veliko časa, saj bi bilo treba obljubljeni državni denar po sklepu vlade začeti črpati že letos.

Državni svetnik Rudi Matjašič je vlado pozval, naj iz premoženja DUTB izvzame stavbo Probanke ter jo zamenja s trenutno občinskimi nepremičninami, ki jih uporablja ministrstvo za notranje zadeve v Mariboru. A vlada v pred dnevi sprejetem odgovoru poudarja, da premoženje DUTB ni last države in da DUTB sama razpolaga s svojim premoženjem. “Odločitev, ali bo objekt, za katerega je Mestna občina Maribor zainteresirana, prodala, je poslovna odločitev DUTB,” so pojasnili na vladi.

Na mariborski občini, ki se sicer pogaja tudi neposredno z DUTB za nakup ali menjavo Probanke, še vedno menijo, da bi vlada lahko pomagala, če bi le želela. “V primeru izvzetja iz premoženja DUTB in zamenjave stavbe obstajajo zakonske podlage za izvedbo. Vprašanje je le obstoja interesa oz. politične volje,” pravijo. Še vedno računajo na pridobitev prostorov v Probanki v letošnjem letu, v letu 2018 pa na umestitev knjižnice vanje.

Vir: STA

V teh dneh se je v Mariboru, v študentskem naselju Gosposvetska začela težko
pričakovana prenova največjega študentskega doma v Mariboru, Študentskega doma 7, ki je bil zgrajen leta 1984, in je nudil ležišče 454 študentom.Že vrsto let je bila obnova dotrajanega doma na vrhu seznama za investicije, vendar pa do letos zaradi pomanjkanja denarja to ni bilo mogoče. Po besedah direktorice Študentskih domov Univerze v Mariboru Lidije Divjak Mirnik, bo sanacija končana do konca januarja prihodnje leto. 

Več v videu: 

Na ozki, ampak glavni prometnici skozi Selnico ob Dravi nastaja pločnik, ki bo doslej precej nevarno šolsko pot spremenil v pot ustrezno za pešce in kolesarje. Na Občini Selnica ob Dravi so se odločili letos vlagati predvsem v cestno infrastrukturo ter zagotovitev varnih kolesarsko-sprehajalnih poti.

selnica plocnik, ceste (6)

Nedavno so v Selnici začeli z izgradnjo pločnika skozi občino, da bi zagotovili ustrezno prometno varnost za pešce in kolesarje ob glavni cesti. S tem projektom, ki ga občina sofinancira na podlagi sklenjene pogodbe z Republiko Slovenijo, bo urejen tudi nov priključek na glavno cesto, novo avtobusno postajališče, uredili pa bodo tudi samo jedro naselja. “Promet iz glavne ceste G1-1 bo po novem speljan na vzhodni strani mimo cerkve Sv. Marjete za občinsko stavbo, kjer bo urejeno tudi javno parkirišče in ne bo več posegal v sam vaški trg pred cerkvijo. Tako bodo ustvarjanji pogoji za oživljanje vaškega trga za namene druženja, prireditev in varne poti za pešce v kraju,” so sporočili iz Občine Selnica ob Dravi.

selnica plocnik, ceste (10)

Nove ceste v Selniški grabi
Na področju cestne infrastrukture načrtujejo tudi projekt prenove in asfaltiranja odseka ceste v tako imenovani Selniški grabi. Nastala naj bi 1,1 kilometrov dolga, nova cesta iz Selnice proti Svetemu Duhu na Ostrem Vrhu. “S to investicijo se bo:
– izboljšala privlačnost zanimive turistične točke Duh na Ostrem Vrhu,
– olajšal dostop šolarjem in 78 prebivalcem v dolino in
– prispevalo k razvoju podeželja
“, so sporočili iz Občine.

Kolesarske poti
Še letos naj bi za 610 metrov podaljšali obstoječo Jabolčno pot, ki se vije med polji in sadovnjaki jablan od HE Fala proti Selnici ob Dravi. “S celotno traso v dolžini 7,5 km smo vključeni v Dravsko kolesarsko pot, ki se nadaljuje na drugi strani Drave preko mostu skozi sosednjo občino proti Mariboru“, pojasnjujejo na Občini. Z vlaganjem v kolesarske poti sledijo smernicam trajnostno naravnanega turizma. Skupno so za projekte na področju cestne infrastrukturo v proračunu za letošnje leto namenili približno 260.000 evrov.