Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Januarja se je nadaljevalo številčnejše prijavljanje brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, kar je običajno za ta čas v letu. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec meseca prijavljenih 82.791 iskalcev zaposlitve, kar je 4,5 odstotka več kot decembra. Na letni ravni to pomeni zmanjšanje za 5,8 odstotka.

zavod_za_zaposlovanje

Januarja se je na zavodu na novo prijavilo 11.353 brezposelnih oseb, kar je 55,6 odstotka več kot decembra in 1,3 odstotka več kot januarja lani. Med njimi je bilo 7763 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 789 iskalcev prve zaposlitve ter 1403 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov.

Podobno kot število prijavljenih na zavodu se je povečalo tudi število prostih delovnih mest. Januarja so delodajalci zavodu za zaposlovanje sporočili 14.328 prostih delovnih mest, to je 53,9 odstotka več kot decembra in 8,6 odstotka več kot januarja lani.

Delodajalci najpogosteje iščejo delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Precej povprašujejo tudi po zidarjih, natakarjih, elektroinštalaterjih, varilcih, prodajalcih, elektromehanikih in varnostnikih.

Od 7096 brezposelnih oseb, ki jih je januarja zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oz. samozaposlilo 5324 oseb. To je 63,6 odstotka več kot decembra, vendar 13,9 odstotka manj kot januarja 2018, kažejo podatki zavoda.

V primerjavi z decembrom je brezposelnost porasla v vseh območnih službah zavoda. O največji rasti so poročali iz območnih služb Murska Sobota (+8,7 odstotka), Ptuj (+7,8 odstotka) in Maribor (+7,6 odstotka). Nadpovprečno glede na raven države je brezposelnost porasla še na območju Kopra (+7,2 odstotka), Celja (+6,5 odstotka) in Velenja (+6,3 odstotka). Na letni ravni je medtem število registriranih brezposelnih oseb ostalo nižje v vseh območnih službah.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS, ki so na voljo za november 2018, je v Sloveniji 887.953 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,3 odstotka več kot oktobra 2018 in 3,1 odstotka več kot novembra 2017. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila novembra lani 7,9-odstotna, kar je enako kot mesec prej in 0,8 odstotne točke manj kot pred letom dni; med moškimi je bila sedemodstotna, med ženskami pa 8,9-odstotna. Najvišjo stopnjo brezposelnosti je imela po teh podatkih območna služba Murska Sobota (12,5 odstotka), najnižjo pa območna služba Kranj (5,2 odstotka).
Vir: STA

Županu Občine Lovrenc na Pohorju Jošku Manfredi se ne zdi sporno, da “njegovo” občinsko upravo vodi oseba, ki je bila z Občine Ruše odpuščena iz krivdnih razlogov. Torej, se mu ne zdi sporno, da je zaposlil Ireno Kukovec Stajan, ki si je pri prejšnjem delodajalcu v času bolniškega staleža (kot zaposlena na Občini Ruše) privoščila potovanje. Trenutno je direktorica lovrenške občinske uprave, a tudi to funkcijo naj bi zasedla po nenavadnih manevrih.

Na Občini Lovrenc so že aprila lani z javnim natečajem iskali novega direktorja občinske uprave. Tako nam je v pisnem odgovoru zaupal župan Manfreda, ki je pojasnil tudi, da je takrat postopek vodila tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Irena Kukovec Stajan. “V tem postopku ni bila kandidatka“, dodaja Manfreda, je pa bila takrat “zaposlena na področju družbenih dejavnosti“. Na tem razpisu za delovno mesto direktorja ni bil izbran nihče, zato sta se pritožila dva kandidata. Na naslednjem razpisu, decembra 2017, pa je bila izbrana Irena Kukovec Stajan. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je zapisal Manfreda.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Hotela je direktorsko funkcijo, uspelo ji je v Lovrencu
Na Občini Ruše so nam pojasnili, da je bila I. Kukovec Stajan decembra 2012 s sklepom o izredni odpovedi odpuščena iz krivdnih razlogov zaradi “kršitev pogodbenih ter drugih obveznosti iz delovnega razmerja.” Pogodbo o delovnem razmerju so (ji) odpovedali, ker je javna uslužbenka “naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene obveznosti,” ker je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni odpotovala, smo izvedeli na Občini. Zanimivo, da se je Kukovec Stajanova septembra 2016 znova znašla pod drobnogledom občinskega sveta Občine Ruše, ko je kandidirala za delovno mesto direktorice Centra za socialno delo (CSD) Ruše. Svetniki so takrat izdali “negativno mnenje k imenovanju I. Sonje Kukovec Stajan za direktorico CSD Ruše,” smo izvedeli na Občini in temu mnenju so sledili tudi na CSD, kjer ji funkcije direktorice niso zaupali.  Tam ji torej ni uspelo, ji je pa uspelo prepričati kolege v Lovrencu na Pohorju. Decembra 2017 je bila (na ponovnem razpisu) izbrana za opravljanje funkcije direktorja občinske uprave. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je v odgovor na naša vprašanja zapisal Manfreda. Na vprašanje ali se mu zdi moralno-etično, zakonsko ali legitimno sporno, da je na Občini Lovrenc na Pohorju zaposlil osebo, ki je bila na prejšnji Občini krivdno odpuščena, pa je odgovoril zgolj s kratkim in jedrnatim “ne.”

 

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Je župan zaposloval “po svoje” ali po pravilih?
Občina ima od 8. 8. 2018 dalje direktorico OU Ireno Kukovec Stajan“, je zapisal Manfreda, četudi je na uradni spletni strani Občine 28. avgusta njen status opredeljen kot v. d. Opravljanje vršilke dolžnosti naj bi prevzela že 9. julija lani, kar pomeni, da je to funkcijo opravljala več kot leto dni, kar pa ni v skladu z zakonom. Na Ministrstvu za javno upravo so bili jasni, da “v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja občinske uprave lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.” Župan Manfreda je na naše poizvedovanje odgovoril, “status je bil podaljšan 2x do dokončnosti sklepa o izbiri kot nalaga zakon.” A na Ministrstvu dodajajo, da “obdobja imenovanja za vršilca dolžnosti ni mogoče podaljšati, ampak kot že navedeno, v primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok šestih mesecev ponovno teči.” Iz pisnega pojasnila Joška Manfrede izhaja, da so javni natečaj za delovno mesto direktorja razpisali aprila 2017 in (ga ponovili) decembra 2017, “objava na spletni strani Občine Lovrenc in straneh ZRSZZ. Podpisnik objave župan“. Vse od takrat do danes razpisa očitno niso ponavljali. Je župan na to pozabil ali pa je morebitni ponovljeni postopek pozabil omeniti v svojih odgovorih? Najbrž zna vsakdo prešteti, da je od decembra lani do 7. avgusta letos minilo več kot 6 mesecev. “Za zaposlovanje v občinski upravi je odgovoren župan, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,” še dodajajo na Ministrstvu. Koliko davkoplačevalskega denarja bo Lovrenčane stal manever Joška Manfrede in Irene Kukovec Stajan bo pokazal čas.

Število brezposelnih oseb na območju Podravja še naprej upada. V mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje je bilo marca registriranih 11.108 brezposelnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot marca lani. Po ocenah Zavoda se vedno manj ljudi zateka po službo čez mejo, tudi zaradi prihoda multinacionalke Magna v Hoče.

Stopnja brezposelnosti je marca znašala 11,7 odstotka, kar je še vedno več od slovenskega povprečja, a je mnogo nižja kot na primer leta 2013, ko je bilo kar 16 odstotkov prebivalcev tega dela Slovenije brez dela. “Čeprav delodajalci niso več obvezani v celoti objavljati prostih delovnih mest na zavodu, lahko rečemo, da se zaposlovanje krepi. V obdobju od januarja do marca se je zaradi zaposlitve odjavilo z zavoda 2879 oseb. Veseli nas, da je med temi kar 26 odstotkov mladih,” je povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga. Ocenjuje, da so k temu pripomogli državni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere imajo letos vključenih skupno okoli 1300 ljudi. S programi poskušajo pomagati predvsem mladim, saj je med brezposelnimi v njihovi evidenci kar 18 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, kar je največji delež med regijami v Sloveniji. Tako je po besedah Zgage predvsem zaradi tega, ker je Maribor univerzitetno mesto. “Veliko mladih se odloči za študij, delovnih mest za visoko izobražen kader pa nam primanjkuje,” je pojasnila.

zavod za zaposlovanje

Več zaposlitev kot posledica gospodarskega okrevanja
Statistično se delež brezposelnih v regiji manjša, ker zaposleni za določen čas vedno pogosteje ostajajo zaposleni tudi po izteku prve pogodbe, vedno manj je stečajev podjetij in presežnih delavcev, na splošno prihajajo na trg vedno manj številčne generacije ljudi. Za pozitivne trende na trgu dela je po prepričanju Zgage zaslužno tudi na splošno bolj pozitivno naravnano razpoloženje v regiji, ki ga zaznava po začetku projekta Magne. “Vedno manj ljudi hodi na delo v Avstrijo, saj se je položaj v Mariboru umiril. Občutek, da prihaja Magna, ljudi zadržuje tukaj in jim daje upanje, da bo boljše,” je pojasnila. Pričakuje se namreč, da bo Magna poleg novih delovnih mest v lastnem proizvodnem obratu v Hočah spodbudila tudi razvoj podpornih storitev ter s konkurenco prisilila ostale delodajalce v regiji k zvišanju plač. “Ljudje bi radi ostali tu in delali tu. Odhajali so čez mejo, ko res ni bilo druge možnosti,” je poudarila Zgaga. Tudi zaradi tega so delodajalci v Podravju pred novim izzivom. V prihodnje se bodo namreč morali vedno bolj ukvarjati ne s tem, kako dobiti delavce, temveč predvsem, kako jih obdržati. Že zdaj je določene poklice zelo težko najti, še posebej za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Po drugi strani kaže, da je trg že posrkal najbolj zaposljive kadre v regiji. Med registriranimi brezposelnimi je kar 37 odstotkov starejših od 50 let. Skoraj tretjina iskalcev zaposlitve je dolgotrajno brezposelnih.

Vir: STA

Kot načeloma velja za vso Slovenijo, tudi na Policijski upravi Maribor primanjkuje policistov. Trenutno je zaposlenih skoraj za četrtino manj od predvidene sistemizacije delovnih mest. Kljub temu zagotavljajo “ustrezno število patrulj, ki se lahko odzovejo na vse vrste interventnih dogodkov,” bi pa bili veseli novih sodelavcev.

Še do jutrišnjega je aktualen vpis za novo, 4. generacijo kandidatov za Višjo policijsko šolo: “Zaposlovanje je v Policiji centralizirano in se za policiste izvaja na dva načina:
– višješolski študijski program (VPŠ) za poklic Policist (traja 2 leti)
– usposabljanje kandidatov za policiste nadzornike državne meje (za izvajanje nalog varovanja zunanje schengenske meje), kjer usposabljanje traja 6 mesecev,
” pojasnjujejo na PU Maribor. Po uspešno zaključenem šolanju se policiste (glede na potrebe) razporedi po policijskih upravah, a Maribor je lani “izvisel”, saj so nove sodelavce dobili v Ljubljani, Kranju, Celju in Novi Gorici.

policija, motorji

Skoraj četrtino premalo kadra
Na dan 31. 1. 2018 je stanje sistemizacije in zasedenosti na PU Maribor sledeče: 1.440 sistemiziranih delovnih mest, 1.081 zasedenih (75,07%)“, pojasnjujejo na PU Maribor. Po vsej Sloveniji se zasedenost delovnih mest na policijskih upravah giblje med 71 in 82 odstotki. “Policija si na več načinov prizadeva pridobiti nov kvaliteten kader, glede na dvig zahtevnosti nalog policije,” dodajajo na PU Maribor.

Povprečna plača policista znaša 911 evrov neto
Začetna plača po končanem izobraževanju na Višji policijski šoli za pridobitev poklica policist: “povprečna izplačana bruto plača javnim uslužbencem v 23. plačnem razredu za delovno mesto POLICIST SR je bila za julij 2017 v višini 1.343,54 € bruto (911,05 € neto),” pojasnjujejo na PU Maribor. Plače policistov pa se glede na posamezne policijske uprave ne razlikujejo. Je to dovolj, glede na izpostavljenost, ki se ji policisti zaradi narave dela ne morejo izogniti?

Približno 80.000 interventnih klicev letno
V lanskem letu so na PU Maribor sprejeli 76.903 klicev na interventno številko 113. “Nujnih interventnih klicev je bilo 833 ali 18,8 % več kot leta 2015“, pojasnjujejo na PU Maribor. To pomeni, da je na interventnih dogodkih posredovalo 34.586 policijskih patrulj, kar pomeni najmanj toliko policistov, saj je lahko na posamezni dogodek napotenih več policistov “ali pa na posameznem dogodku sodeluje več različnih enot (na primer policisti PP in policijski inšpektorji), določene naloge pa zahtevajo več časa – tudi za administrativne naloge (npr. hujše prometne nesreče, delo kriminalistov ipd.),” dodajajo na PU Maribor. Ne glede na pomanjkanje kadra, se morajo odzvati.

Industrijsko cono na območju nekdanje Tovarne dušika Ruše so obiskali Italijani, z veleposlanikom na čelu. Oglasili so se v dveh podjetjih, v katerih obljubljajo nove zaposlitve.

Več v videu: