Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je z današnjim dnem v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Mestne občine Maribor iz vrst mestnih svetnikov imenoval podžupanjo. Na funkcijo podžupanje je bila imenovana mag. Helena Kujundžić Lukaček.

Nova podžupanja bo pokrivala področja lokalne skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. Mag. Helena Kujundžić Lukaček je magistrirala na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. Od leta 2009 do leta 2018 je opravljala psihološko, izobraževalno, kadrovsko in finančno svetovanje, od leta 2018 do nastopa funkcije pa je bila zaposlena na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, in sicer na področju financ. Tekom dosedanje kariere je pridobila izobrazbo na pravnem in upravnem področju, s katerega je tudi magistrirala, dodatno pa se je izobraževala na področju šolstva, sociale in psiholoških ved.
Ob imenovanju je dejala: »Častno in odgovorno do mesta ter vseh Mariborčank in Mariborčanov bom kot podžupanja skupaj z mestnim svetom in znotraj razvojne županove ekipe delovala povezovalno in za novo etapo razvoja našega mesta. Zadolžena bom za področja lokalnih skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. S preteklimi izkušnjami sodelovanja v svetu zavoda UKC Ljubljana, v Centru za socialno delo Maribor, osnovni in srednji šoli ter Andragoškem zavodu Maribor sem pridobila izkušnje, ki mi bodo pri mojem delu v veliko pomoč. Županu MO Maribor Saši Arsenoviču se zahvaljujem za izkazano zaupanje, ki ga bom vsak dan znova potrjevala z odgovornim delom za razvoj našega mesta in regije.«

Novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je z včerajšnjo potrditvijo na ustanovni seji mestnega sveta prevzel vodenje drugega največjega mesta v Sloveniji. Pri potrjevanju mandatov mestnih svetnikov z njegove liste se je zaradi pritožb nekoliko zapletlo, a na koncu je bilo potrjenih vseh skupno 45 mest v mariborskem mestnem svetu.

arsenovič, 1. sejam mom“Od sedaj naprej bomo skupaj delali za vse,” je Arsenovič po zaprisegi pozval mestne svetnike. “Od nas je odvisno, ali bo mestni servis boljši, ali bomo naredili razvojni preboj in zagotovili dobro počutje vseh v tem mestu. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo to narediti,” je dodal.

Sejo je vodila najstarejša mestna svetnica Zdenka Križanič, ki prihaja z liste dosedanjega župana Andreja Fištravca. Kolege je na začetku spomnila, da morajo delovati “v interesu vseh v tem mestu”. “Ti so vam izvolili pravico, da odločate v njihovem imenu,” je poudarila.

Potem ko je novoizvoljeni mestni svet brez težav potrdil poročilo mestne volilne komisije o volitvah, se je zapletlo pri potrjevanju svetniških mandatov. Po neuspešnih pritožbah neizvoljenega kandidata za mestni svet Bojana Požarja zoper Arsenovičevo listo kandidatov za mestni svet na upravnem in ustavnem sodišču sta se zdaj na mestni svet s pritožbo obrnila Milena Finfter in Jožef Škof.

Pritožbo prve, ki na volitvah ni kandidirala, so soglasno zavrgli, pri pritožbi drugega, ki je bil kandidat za mestnega svetnika na Listi Franca Kanglerja – NLS, pa soglasja ni bilo. Proti potrditvi domnevno spornih enajstih mestnih svetnikov z Arsenovičeve liste je glasovalo vseh deset mestnih svetnikov omenjene liste. Kljub temu je bilo podpore dovolj, da je bilo potrjenih tudi teh enajst mandatov.

V Kanglerjevem taboru so prepričani, da bi o spornih mandatih moralo glasovati samo preostalih 34 svetnikov. A na koncu je obveljalo, da lahko glasujejo vsi razen posameznega spornega svetnika. O teh so namreč glasovali posamezno, medtem ko so ostale potrdili skupaj v paketu.

Škof, ki bi v primeru nepotrditve Arsenovičevih mestnih svetnikov postal sam mestni svetnik, se lahko pritoži še na upravno sodišče. Kangler, ki je v drugem krogu volitev izgubil boj za županski stolček, je izrazil prepričanje, da bo omenjeno sodišče ugodilo pritožbi.

Med novimi mestnimi svetniki so številni novi obrazi. Največ sedežev je zasedla Arsenovičeva lista, na kateri so sami politični novinci. Med njimi sta arhitekt Gregor Reichenberg in prometni inženir Samo Peter Medved, ki sta kandidata za podžupana. O zasedbi podžupanskega mesta za družbene dejavnosti pa se Arsenovič, kot je povedal v današnji izjavi za medije, še pogaja.

Sedež manj ima lista nekdanjega župana Kanglerja, na kateri sta poleg dosedanjih mestnih svetnikov med drugim še nekdanja novinarka Breda Čepe Vizjak in nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb.

Po tri sedeže imajo SDS, SMC, Lista kolesarjev in pešcev ter Fištravčeva lista, po dva pa SD, Levica in Lista za pravičnost in razvoj (LPR). Medtem ko slednjo že tradicionalno zastopata Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik, so med ostalimi nekdanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra, poslanec DZ Branislav Rajić in vodja mariborske SDS Zvonko Zinrajh.

Gasilci Maribora, DeSUS, Lista Melite Petelin, NSi, Lista mladih. Povezujemo ter Stranka mladih – Zeleni Evrope imajo v skupno 45-članskem mestnem svetu po en sedež.

Novoizvoljeni mestni svet je kljub nekaterim pomislekom danes potrdil tudi sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri so trije predstavniki Arsenovičeve liste, dva iz Kanglerjeve svetniške skupine ter po en predstavnik SDS in SMC. Predstavnik Fištravčeve liste Saša Pelko se je sicer pritožil zaradi po njegovih besedah neustrezne razdelitve teh mandatov med svetniškimi skupinami.

Vir: STA

Potem ko so se začele vrstiti napovedi o kandidaturah za župana ali županjo Maribora, nas je zanimalo kako dogajanje in svojo pozicijo komentira aktualni župan Andrej Fištravec. Pripravljam se,” je dejal, saj je svojo kandidaturo napovedal že pred časom. “Mislim, da sem bil prvi, ki sem jo najavil“, je dodal. Oktobra, ko bodo oddane vse kandidature, pričakuje nove rekorde.

Na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature. Napovedi pa se že vrstijo. Med njimi je aktualni župan Fištravec, ki je med drugim napovedal ponovno rekordne volitve v Mariboru ter svojo (ponovno) zmago. Preverite v videu.

Včeraj, na zadnji avgustovski dan so se znova srečali člani osmih društev invalidov Maribora. Kakor običajno, so se tudi letos pomerili v športno-rekreativnih disciplinah, med katerimi za paradnega konja velja vleka vrvi. Kot so nam zaupali udeleženci, pa tekmovanje sploh ni pomembno, bistven je dokaz “da nekaj zmoremo.”

Priti med prijatelje, se zabavati med pikadom, igranjem kart, odbojko na mivki ali pa dokazovati mišice z vleko vrvi, imajo preprosto radi. “Preko iger, se razveselimo in vidimo, da nekaj zmoremo in, da smo tako kot vsi ostali občani mesta Maribor,” nam je z nasmehom na obrazu povedala ena izmed udeleženk tradicionalnega srečanja. Uradno se je letošnje 9. Športno–rekreativno srečanje invalidov Maribora pričelo z nagovorom predsednika Sveta invalidov na MO Maribor Milana Kotnika in Andreja Fištravca, župana MO Maribor.

srecanje invalidov

Izrazila sta zadovoljstvo nad množično udeležbo članov društev invalidov Maribor, ki se jih vsako leto več zbere “v tej mariborski oazi“, kot je igrišče in družabni prostor za Fontano imenoval Fištravec. Poudaril je, da so s korektnim sodelovanjem z društvi in Svetom invalidov uspeli odpraviti že marsikatero, predvsem arhitekturno oviro v mestu, s čimer sledijo načelom invalidom prijazna občina. “Treba je skupaj delat. Zdaj ravno zaključujemo dogovore s Stanovanjskim skladom, da bodo v okviru novogradnje na Studencih nekatera stanovanja prilagodili za gluhe osebe. Razen tega pa tudi vzpostavljajo stanovanjsko skupnost za društvo Sožitje,” je dodal Fištravec. Kotnik se je strinjal, da je splošno stanje posluha za invalide boljše kot je bilo nekoč. “Trikrat ali štirikrat na leto imamo sestanke Sveta invalidov in tudi delovne skupine, s katerimi potem predebatiramo kaj je tisto v mestu, kar naj bi izboljšali. Trenutno izboljšujemo stanovanja, da se prilagodijo objekti, da bodo primerni za invalide. Zelo pomembna je komunikacija, še posebej za senzorno ovirane osebe, kot so slepi in gluhi,” je dejal Kotnik ter v imenu kolegov iz društev izpostavil, da pozdravljajo vsako spremembo v mestu, ki pomeni izboljšanje pogojev za njihovo sobivanje.

Županu Občine Lovrenc na Pohorju Jošku Manfredi se ne zdi sporno, da “njegovo” občinsko upravo vodi oseba, ki je bila z Občine Ruše odpuščena iz krivdnih razlogov. Torej, se mu ne zdi sporno, da je zaposlil Ireno Kukovec Stajan, ki si je pri prejšnjem delodajalcu v času bolniškega staleža (kot zaposlena na Občini Ruše) privoščila potovanje. Trenutno je direktorica lovrenške občinske uprave, a tudi to funkcijo naj bi zasedla po nenavadnih manevrih.

Na Občini Lovrenc so že aprila lani z javnim natečajem iskali novega direktorja občinske uprave. Tako nam je v pisnem odgovoru zaupal župan Manfreda, ki je pojasnil tudi, da je takrat postopek vodila tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Irena Kukovec Stajan. “V tem postopku ni bila kandidatka“, dodaja Manfreda, je pa bila takrat “zaposlena na področju družbenih dejavnosti“. Na tem razpisu za delovno mesto direktorja ni bil izbran nihče, zato sta se pritožila dva kandidata. Na naslednjem razpisu, decembra 2017, pa je bila izbrana Irena Kukovec Stajan. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je zapisal Manfreda.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Hotela je direktorsko funkcijo, uspelo ji je v Lovrencu
Na Občini Ruše so nam pojasnili, da je bila I. Kukovec Stajan decembra 2012 s sklepom o izredni odpovedi odpuščena iz krivdnih razlogov zaradi “kršitev pogodbenih ter drugih obveznosti iz delovnega razmerja.” Pogodbo o delovnem razmerju so (ji) odpovedali, ker je javna uslužbenka “naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene obveznosti,” ker je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni odpotovala, smo izvedeli na Občini. Zanimivo, da se je Kukovec Stajanova septembra 2016 znova znašla pod drobnogledom občinskega sveta Občine Ruše, ko je kandidirala za delovno mesto direktorice Centra za socialno delo (CSD) Ruše. Svetniki so takrat izdali “negativno mnenje k imenovanju I. Sonje Kukovec Stajan za direktorico CSD Ruše,” smo izvedeli na Občini in temu mnenju so sledili tudi na CSD, kjer ji funkcije direktorice niso zaupali.  Tam ji torej ni uspelo, ji je pa uspelo prepričati kolege v Lovrencu na Pohorju. Decembra 2017 je bila (na ponovnem razpisu) izbrana za opravljanje funkcije direktorja občinske uprave. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je v odgovor na naša vprašanja zapisal Manfreda. Na vprašanje ali se mu zdi moralno-etično, zakonsko ali legitimno sporno, da je na Občini Lovrenc na Pohorju zaposlil osebo, ki je bila na prejšnji Občini krivdno odpuščena, pa je odgovoril zgolj s kratkim in jedrnatim “ne.”

 

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Je župan zaposloval “po svoje” ali po pravilih?
Občina ima od 8. 8. 2018 dalje direktorico OU Ireno Kukovec Stajan“, je zapisal Manfreda, četudi je na uradni spletni strani Občine 28. avgusta njen status opredeljen kot v. d. Opravljanje vršilke dolžnosti naj bi prevzela že 9. julija lani, kar pomeni, da je to funkcijo opravljala več kot leto dni, kar pa ni v skladu z zakonom. Na Ministrstvu za javno upravo so bili jasni, da “v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja občinske uprave lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.” Župan Manfreda je na naše poizvedovanje odgovoril, “status je bil podaljšan 2x do dokončnosti sklepa o izbiri kot nalaga zakon.” A na Ministrstvu dodajajo, da “obdobja imenovanja za vršilca dolžnosti ni mogoče podaljšati, ampak kot že navedeno, v primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok šestih mesecev ponovno teči.” Iz pisnega pojasnila Joška Manfrede izhaja, da so javni natečaj za delovno mesto direktorja razpisali aprila 2017 in (ga ponovili) decembra 2017, “objava na spletni strani Občine Lovrenc in straneh ZRSZZ. Podpisnik objave župan“. Vse od takrat do danes razpisa očitno niso ponavljali. Je župan na to pozabil ali pa je morebitni ponovljeni postopek pozabil omeniti v svojih odgovorih? Najbrž zna vsakdo prešteti, da je od decembra lani do 7. avgusta letos minilo več kot 6 mesecev. “Za zaposlovanje v občinski upravi je odgovoren župan, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,” še dodajajo na Ministrstvu. Koliko davkoplačevalskega denarja bo Lovrenčane stal manever Joška Manfrede in Irene Kukovec Stajan bo pokazal čas.

Judoista Enej Marinič in David Kukovec sta si s svojimi uspehi prislužila tudi poseben sprejem pri mariborskem županu Andreju Fištravcu. Osebno jima je čestital v svojem kabinetu. Pravita, da je to svojevrstna motivacija. Preverite v videu.

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

Na mariborski OŠ Tabor 1 se veselijo skorajšnjih investicij. Mestni svetniki so potrdili identifikacijski dokument za obnovo telovadnice in pripadajočih objektov. Z dobrimi novicami je šolo obiskal župan Andrej Fištravec. Na sestanku z ravnateljico sta se dogovorila, da bi z deli lahko pričeli še letos poleti. Več v videu.

Delničarji mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so na včerajšnji skupščini potrdili predlog nadzornega sveta, da za imenovanje direktorja v prihodnje ne bo več potrebno predhodno soglasje župana Mestne občine Maribor. Tako lahko direktorja imenuje ali odpokliče samo nadzorni svet.

Odločitev nadzornega sveta ni presenetljiva, če se spomnimo lanskega primera, ko je nadzorni svet za direktorsko mesto predlagal Marka Plečka, ki pa ni dobil soglasja župana Andreja Fištravca. Dogajanje je sprožilo precej nezadovoljstva med delavci, sledili so zboru, žuganje s stavko in kaotično stanje je privedlo do odstopa članov nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak pa je po včerajšnji seji pojasnil, da so spremembo za imenovanje brez županovega soglasja predlagali zaradi neskladja z veljavno zakonodajo. “Zakon o gospodarskih družbah določa drugačno imenovanje. Tam nikjer ni zapisano, da je potrebno predhodno soglasje župana,” je dejal.

Nigrad je potreboval stabilno vodstvo
Nigrad, ki je v večinski lasti mariborske občine, trenutno vodi Matjaž Krevelj. Na razpis za izbiro direktorja se je sicer prijavilo osem kandidatov, od tega jih je sedem izpolnjevalo razpisne pogoje. Krevelj je v Nigrad prišel iz kabineta župana Fištravca in je vodenje podjetja uradno prevzel 8. avgusta lani po burnih dogodkih zaradi zapletov pri imenovanju direktorja. Nadzorni svet mu je decembra lani podelil poln petletni mandat, ne da bi čakal na današnjo spremembo statuta. “Glede na trenutno situacijo, v kateri je družba, predvsem v odnosu do zaposlenih, dobaviteljev in partnerjev, ter zaradi vseh preteklih dogodkov družba Nigrad potrebuje s preteklostjo neobremenjeno in stabilno vodstvo. Verjamemo, da bo izbrani kandidat, ki je predložil kakovosten razvojni program družbe, nadaljeval s stabilizacijo odnosov v družbi in kakovostnim opravljanjem nalog iz naslova koncesijskih pogodb,” je takrat povedal Mihelak.
Vir: STA

Po 100 letih delovanja Vrtnarije Urbanek, so si člani družine prislužili sprejem v kabinetu župana MO Maribor Andreja Fištravca. Družinsko podjetje posluje že štiri generacije in je tako najstarejše vrtnarstvo v mestu. Podrobnosti v videu.

Potem ko sta dve okoliški občini Rače-Fram in Hoče-Slivnica izrazili podporo aktualni direktorici Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch, na Mestni občini Maribor danes s prstom kažejo na njih, češ, da morajo, glede na to da so zadovoljni z njihovim delom, poravnati dolgove občin (so)ustanoviteljic.

Anomalijam na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje bo treba narediti konec“, so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim sta podpisana župan MO Maribor Andrej Fištravec in predsednik sveta zavoda Zavoda za turizem Gregor Bezlaj. V zapisu poudarjata, da je mariborska edina občina, ki je opravlja ustanoviteljske obveznosti, ostale pa, da do danes niso poravnale niti enega evra. “Občina Rače–Fram v letu 2018 dolguje 74.010,74 EUR, vse od ustanovitve Zavoda pa dolg znaša 392.187,16 EUR. Dolg občine Hoče–Slivnica v letu 2018 znaša 116.924,53 EUR, od ustanovitve Zavoda je dolg 619.589,80 EUR“, piše v sporočilu za javnost. Kot razlog neplačevanja (so)ustanoviteljski finančnih obveznosti naj bi okoliške občine navajale, “da od dela Zavoda nimajo ničesar in da če bi imele, bi tudi plačevale svoje obveznosti. Skratka, da niso zadovoljne z delom Zavod za turizem Maribor.”

lent, maribor, turizem

Če so izrekli podporo, so zadovoljni
Do sedaj sta se jasno izrekla dva občinska sveta, in sicer občinski svet občine Rače – Fram in občinski svet občine Hoče – Slivnica, prihodnji teden sledi še Občina Starše. “Skladno z odločitvama občinskih svetov dveh izmed ustanoviteljic je jasno, da so se izrekli, da direktorica svoje delo opravlja dobro in posledično tudi Zavod, ki ga vodi. Zato je logično pričakovati naslednji korak – to je rebalans njihovega proračuna in tako zagotovitev ustanoviteljskih sredstev za Zavod.  V kolikor bo stališče občine Starše enako, potem mora v letu 2018 prispevati 41.597,35 EUR, če pa pogledamo od ustavitve Zavoda, je dolg 220.426,76 EUR,” piše v sporočilu za javnost, v katerem hkrati zagotavljajo, da je Mestna občina Maribor od ustanovitve do tega trenutka za delovanje Zavoda zagotovila 6.067.421 EUR, v proračunu za leto 2018 pa 1.145.000 EUR.

 

“Ta postopek razrešitve bo vsem nam ustanoviteljicam nalil čistega vina”
Dosedanji potrditvi podpore v dveh občinskih svetih pomenijo stališče, da aktualnega vodstva ni treba menjati. Zato lahko “upravičeno v roku 14 dni pričakujemo znaten priliv sredstev na transakcijski račun Zavoda s strani občin soustanoviteljic. V kolikor pa kljub »zaupnici« v občinah soustanoviteljicah le-te tudi v prihodnje ne nameravajo izpolnjevati svojih ustanoviteljskih obveznosti pa je jasno, da bi nekateri očitno samo sedeli za mizo, njihovo kosilo pa naj plačuje Mestna občina Maribor oz. Mariborčani“, še piše v sporočilu, s katerim pozivajo h korenitim spremembam.

Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.

Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.

Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.

letalo, mb letalisce

Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.

Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor

V Mariboru se že govori o morebitnih kandidatih za naslednjega župana, čeprav bodo volitve šele jeseni 2018.

Trenutno so potencialna imena za mariborski stolček sedanji župan Andrej Fištravec, uspešni podjetnik Saša Arsenovič, nekdanji župan Franc Kangler, predsednik NK Maribor Drago Cotar, znana medijska osebnost Stojan Auer, predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, mestni svetnik MO Maribor Andrej Špenga, letošnji kandidat za predsednika države Andrej Šiško in poslanec Franc Trček.

Mestna občina Maribor MOM

V Mariboru je leta 2014 v drugem krogu svoj prvi polni županski mandat po podatkih vzporednih volitev osvojil Andrej Fištravec, ki so mu volivci namenili 76,1 odstotka glasov. Njegovega protikandidata Franca Kanglerja, nekdanjega župana, ki je kandidiral s podporo Županove liste, pa je podprlo 23,9 odstotka volivcev.

Koga bi vi volili za naslednjega mariborskega župana nam zaupajte v anketi.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Konec ovir, Magna prihaja v Hoče
– Vijol’čni Maribor se veseli lige prvakov
– Na Lentu ustanovili vinsko Legaturo
– Tradicionalno športno-rekreativno srečanje invalidov
– V Bistrici ustvarjajo skupaj
– Zaključek Počitnic s prijatelji
– S kajakom in kanujem po Dravi

Potem, ko je postalo jasno, da država ne namerava prispevati denarja za selitev osrednje mariborske knjižnice, je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pisno odgovoril ministru za kulturo Antonu Peršaku. Poudarja, da rešitev, ki jo ponujajo pristojni, “za nas ni rešitev“. Pričakuje več kooperativnosti.

Fištravčev odgovor objavljamo v celoti.

Vir: MO Maribor

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Minister Gašperšič in župan Fištravec obljubljata milijonske projekte za Maribor
– Ruška nedelja že stoletja združuje generacije
– Kitajski trg je velik in tvegan
– Memorial Huberta Ketiša
– 2. Mariborski mestni tek
– Mladi slovenski judoisti komaj čakajo evropsko prvenstvo na domačih tleh

Tokrat smo poročali o pričetku šolskega in vrtčevskega leta, dražbi slik, s katero Mariborčani pomagajo sokrajanom, mladih talentih in opozarjanju na pravice živali. Rubrika šport je bila posvečena vijoličastim futsalistom.

– Župan pospremil prvošolce v Mariboru in Malečniku, ministrica v Kamnici
– V Selnici in na Sv. Duhu prvošolci dobili zaščitnike
– Otroci v novem vrtcu Pekre
– Mariborčani z dražbo slik pomagajo UPorniku
– Poletni tabor Attacca
– Kamenik s skokom v Dravo znova opozoril na pravice živali
ŠPORT: Mariborski futsalisti v novo sezono prenovljeni

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes obiskal trenutno največje gradbišče v Mariboru – križišče Tržaške, Ptujske in Ceste proletarskih brigad. Na ogled ga je pospremil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Ugotovila sta, da dela potekajo v skladu z načrti in, da zaprtje križišča sicer ovira promet, a ne povzroča pretiranih težav.

Stanje vozišča je bilo obupno. Tudi ta del, ki še čaka potem na nadaljevanje, je v zelo slabem stanju, ampak v preteklosti je bilo žal teh sredstev premalo, da bi se vse te potrebe lahko oskrbele“, je po ogledu gradbišča povedal minister Gašperšič. Tako je potrdil, da se je Mariborčanom čakanje na obnovo enega najbolj prometno obremenjenih križišč resnično dolgo vleklo. Pojasnil je, da so po letu 2015 vendarle uspeli ponovno vzpostaviti dinamiko vlaganj. “Sredstva so se približala temu, kar je treba potem ohranjat na neki stalni ravni,” je obljubil minister. Več v videu.

Začetek pomeni tudi nadaljevanje
Da so se o obnovi tega križišča že dolgo časa pogovarjali in dogovarjali z državo, je tudi na današnjem obisku poudaril župan Fištravec, zato je gradbišče pravzaprav korak v smeri napredka. “Ko so se resursi zagotovili, so investicije krenile“, je dejal. Spomnil je, da so mestni svetniki na zadnji seji t.i. podaljšek Tržaške izločili iz nabora občinskih cest, s čimer se bi lahko zagotovila še druga faza obnavljanja. “20. bo na vladi, da bo vlada sprejela to v nabor državnih cest,” je dejal. Več v videu.

Dela potekajo po načrtih
Ne samo minister in župan, temveč tudi vodja gradbišča Branko Reich iz podjetja Strabag je zagotovil, da dela potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Po dveh tednih zaenkrat vse kaže, da bo križišče končano do sredine avgusta. “Odstranili smo stari asfalt, staro cementno stabilizacijo in robnike, zamenjali smo robnike in na novo nasipali ter utrdili tampon. Kot ste videli spodaj, pa izvajamo asfalte“, je opisal do sedaj opravljena dela. Trenutno je na gradbišču približno 15 ljudi, ki določena dela opravljajo ročno, pri večini pa uporabljajo bagerje, valjerje in ostalo strojno mehanizacijo. Z obnovo naj bi končali 18. avgusta.

Selitev osrednje mariborske knjižnice v nekdanjo Probanko v središču Maribora je vendarle korak bližje uresničitvi. Mariborska občina naj bi se z vlado resno dogovarjala o “zamenjavi” nepremičnin. Kot je povedal Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, državi ponujajo tri policijske postaje, ki so trenutno v lasti mariborske občine.

Vlada naj bi stavbo nekdanje Probanke izvzela iz lastništva DUTB (Družbe za upravljanje terjatev bank), v zameno pa bi pridobili tri nepremičnine, v katerih trenutno delujejo policijske postaje. “Smo zdaj že daleč v pogovorih, da bi vlada stavbo Probanke izvzela iz lastniškega korpusa slabe banke. Zakaj? Ker na ta način bi omogočila menjavo treh policijskih postaj, ki so v naši lasti, da se lastništvo zamenja in bi imeli dvojno korist: mi bi ceneje prišli do nepremičnine Probanke, tri policijske postaje bi pa postale last države, ne last Mestne občine“, je povedal Fištravec.

Prostorska stiska med policami v osrednji knjižnici Rotovž.

Kot naslednjo novost v povezavi s selitvijo knjižnice, pa je izpostavil še, da se je direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar nedavno sestal z državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo. Dogovorili so se, da v Mariboru pripravijo elaborat, s katerim utemeljijo upravičenost selitve knjižnice v Probanko ter predstavijo rešitve glede sanacije Rotovškega trga. “Na osnovi tega bo Ministrstvo šlo na vlado, da bo vlada delno spremenila sklep, v zvezi 2,6 milijona, ki ga želi namenit za reševanje prostorske stiske mariborske knjižnice. Torej, da ta denar ne bo ekskluzivno vezan na lokacijo Rotovški trg, ampak na optimalno lokacijo, kakor jo mi ocenjujejo“, je dejal Fištravec.

Osebna zgodba Franja Goloba, danes državnega svetnika in župana Občine Vuzenica, ki je dokazal, da se z močno voljo in vztrajnim delom lahko doseže več kot ti je bilo položeno v zibelko.
Preverite v videu: