V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V Svetem Primožu na Pohorju v občini Vuzenica so danes odprli muzej, ki prikazuje kmečko etnografsko zbirko predmetov, ki so jih nekoč imeli na starih domačijah tega dela Pohorja.
Župan Vuzenice Franjo Golob je povedal, da gre za uresničitev dolgoletnih želja in rezultat truda tako posameznikov kot skupnosti, da je do muzeja in zbirke prišlo. Še posebej je pohvalil Branka Nabernika in Maksa Viherja, pa tudi domačijo Škrobej, saj je predstavljeno prav orodje in mnogi drugi predmeti, tudi pohištvo iz njihovega preteklega življenja. Kot so to imeli urejeno v stari kmečki hiši.
Več o zbirki in trudu za ureditev muzeja pa je povedal tudi Branko Nabernik.
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
Ob sinočnjem zaključku Festivala Lent je spregovoril tudi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Tako Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor, kot tudi mnogim drugim, se je izpolnila ena izmed želja. Ponovno se je nekaj dogajanja odvilo na samem Lentu. A kaj bo naslednje leto, bodo želje o Glavnem odru na Dravi morale ugasniti?
Na Lentu se je odprlo novo prizorišče za Festival Lent. Oder pri Stari Trti, ki je postavljen na obnovljenem, sicer ne v celoti, Lentu, v bližini Hiše Stare trte, na samem trgu ob Hiši Stare trte pa novo veliko zbirališče pred odrom. Oder je ob Dravi, obrnjen proti trgu. Oder KMŠ, ki je stal na terasi Mariboxa, je bil letos v neposredni bližini Lenta. Pomembna sprememba lokacije in predvsem usmerjenosti pa je doživel Jurčkov Večerov oder, ki je ostal blizu Vodnega stolpa, pomaknjen za nekaj metrov in obrnjen tako, da so nastopajoči gledali proti cesti in zelenici, publika pa, ki je lahko stala na stopnicah, pločniku in cesti ter gledala naravnost na oder, pa je bila lahko res blizu. In to je marsikoga spomnilo na nekdanjo postavitev Glavnega odra, ki je sicer “plaval” ob Vodnem stolpu.
Rukavina je poudaril: “Vse, kar smo planirali, smo si zastavili. Vreme je bilo z nami, sponzorji so bili z nami. Na koncu še država je bila z nami, ker bo pomagala Narodnemu domu. Predvsem so bili z nami obiskovalke in obiskovalci, ki so trumoma drli na Lent, pa ne samo na Lent, bili so praktično prisotni po vsem mestu, od parka pa do Lenta. Mesto je živelo v enem lepem utripu. Ljudje so lentali, to je bilo to, kar smo želeli, kar smo pričakovali. In ko oni to počnejo, smo mi najbolj srečni.”
Država je pomagala, “kar nam je dalo lažje za dihati”
“Država je pomagala,” je dejal Rukavina in dodal: “Svetniki Svobode v mariborskem mestnem svetu so spodbudili Občino, da so dali predlog, da se po 67. členu dofinancira Narodni dom. In ta stvar je potem šla skozi. Kako so to storili, kako so lobirali, ne vem. A stopili so skupaj. Maribor na nek način z ostalimi. In smo prišli do tega, da smo dobili 120 tisoč denarja dodatnega. Kar nam je dalo lažje za dihati. A to ni samo za Festival Lent. Treba je vedeti, da Narodni dom organizira okrog 2000 prireditev letno. Da smo do zdaj dobili od ministrstva za kulturo za Festival Lent 47.000 evrov, kar je nič proti temu obsegu. Zaradi tega smo zdaj zelo veseli, da se je ta stvar pokrila.” Pri tem pa je dodal: “Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.”
“No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.”
“Upamo, da bo Mestna občina Maribor v prihodnosti malo bolj segla v žep kot s 170.000 evri. Da bomo sigurnejši. Imeli smo srečo, ni deževalo niti en dan, razen ponoči. Če bi dva dni deževalo, bi se, recimo po mariborsko, peljali, ker ne bi prodali toliko vstopnic, kot smo jih prodali. Ampak konec dober, vse dobro. Za drugo leto pa upam, da bo v novem proračunu seveda več denarja. Če gledamo Festival Lent, je vreden milijon evrov, brez Artkampa, ki je vreden še dodatnih 130 (tisoč). No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.” In primerjal s Festivalom Ljubljana: “Festival Ljubljana osem milijonov, od tega direktnega denarja pet milijonov evrov mesto Ljubljana, ostalo vstopnice in seveda sponzorji, ki jih je seveda neprimerno lažje dobiti v Ljubljani.”
Kaj pa sama vsebina letošnjega Festivala Lent?
Na nekaterih prizoriščih stalnica z nastopajočimi, na samem Glavnem odru pa letos izjemen izbor nastopajočih, takih, ki sežejo v sam vrh. Rukavina pritrjuje temu in razlaga: “Res je, velike zasedbe, naredili smo to zanalašč. Predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da na tak oder to spada, malo smo seveda eksperimentirali, na koncu nam je občinstvo vrnilo vse. Folkart, štirje kontinenti. Poglejmo, kaj vse smo v Mariboru imeli – pa ne samo v Mariboru, stvar je v tem, da vse te skupine potujejo po Sloveniji. Upamo, da jih bo enkrat vzela tudi Ljubljana. Sploh jih ne ponujamo drago. Če že pridejo sem, zakaj jih ljudje ne bi dobili. In tako naprej. Torej 33 držav, ne vem, 22 prizorišč, 250 dogodkov, večjih, ko govorimo. O ljudeh? Tisti, ki je hodil po Mariboru, je videl, da jih je ogromno. Ker tudi vsi tisti, ki so se sprehajali po promenadi, so bili deležni kulture.”
“Narediti se da še marsikaj. Kako pa se bo to storilo, je stvar našega ustanovitelja.”
Rukavina je ob razmišljanju o tem, kako tujci vidijo Maribor v času Festivala Lent, ko ob svojem obisku Maribora med festivalom hvalijo mesto, dejal, da je Maribor najlepši med Festivalom Lent, saj ga “malo našminkajo”, a da se da narediti še marsikaj. “Kako pa se bo to storilo, pa je seveda stvar našega ustanovitelja. Naša stvar pa so predvsem programi, na katerih delamo.”
Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …
Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”. A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.
O nameri za prodajo 13 jeklenih pontonov, ki jih namerava Mestna občina Maribor prodati kot celoto, smo poslali vprašanja tudi na Mestno občino Maribor. Ko dobimo odgovore, bomo o tem poročali.
Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.
Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.
V Mariboru se je z iskrivimi, dinamičnimi, atraktivnimi nastopi na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja začel 36. Folkart. Tisti festival, iz katerega se je pravzaprav pred 33 leti razvil Festival Lent. Tokrat na Folkartu sodelujejo skupine iz Črne gore, Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske, Južne Koreje in mariborska Akademska folklorna skupina Študent.
V torek dopoldan so se skupine že sprehodile po mestu in v povorkah pokazale svojo opravo, kostume in tudi zaplesale. Predstavile so plese iz svojih dežel, okolja, iz zgodovine, hkrati pa predstavljale svoje domovine. Njihovi predstavniki so nam tudi povedali, da jim je v veselje in čast predstavljati ne samo svojo skupino, ampak tudi svoje običaje, plese. Veseli so, da lahko to naredijo na Folkartu, ki si je v vseh letih delovanja pridobil odličen mednarodni ugled.
AFS Študent vsako leto povabi več skupin na Folkart, hkrati pa na festivalu tudi sami zaplešejo
Alenka Klemenčič, producentka Folkarta, nam je povedala, da se v času po koroni, po epidemiji, pozna, da nekatere skupine po svetu ne morejo, čeprav si želijo, priti v Maribor na Folkart, saj jim velikokrat primanjkuje sredstev za daljša potovanja. A hkrati, da je v svetu še vedno veliko skupin, nekatere so tudi nove, ki si uspejo zagotoviti sredstva in priti ter z ljubeznijo in veseljem prikazati del svojega okolja in običajev v Mariboru.
Skupina iz Paname na povorki po Mariboru
Klemenčičevo pri njenem delu za Folkart vodi ljubezen do folklore, priznava pa, da je organiziranje kar velik zalogaj, sploh zaradi tega, ker običajno organizirajo skupaj z ekipami njihovo potovanje, prihod, predvsem pa bivanje in nastope v Mariboru in okolici. Pravi, da jim večinoma organizirajo vse, tako da je Folkart tudi zaradi tega še posebej cenjen v svetu.
Maori na povorki po Mariboru
Skupine so se tako v torek sprehodile po mestu, vse do večera, ko so nastopile na Glavnem odru Festivala Lent in pokazale svojo energijo, milino, odločnost, strast prepletene z rezultati treningov plesa in koreografijo.
Skupina iz Južne Koreje na povorki po mestu
Nastope vseh skupin boste lahko spet občudovali na sobotnem zaključku, te dni pa še po mestu, nastopali pa bodo tudi po drugih krajih, v Miklavžu na Dravskem polju, Murski Soboti, Lenartu v Slovenskih goricah, Slovenj Gradcu, Velenju in Zgornji Velki.
AFS Študent
V posnetku si lahko ogledate tudi, kaj so predstavniki posameznih skupin povedali naši ekipi. Tako o svojem delu, nastopih kot tudi o Mariboru, ki jih je sprejel z odprtimi rokami.
Sobotno popoldne in večer sta na Muto, kjer te dni intenzivno praznujejo z več dogodki 30. rojstni dan Občine Muta, privabila Kvatropirce, ki so nastopili na večernem koncertu pred sedežem Občine Muta. V bližini sta nastopila tudi fanta iz dueta Alterego, v Kienhofnu pa se odvila nova Zvonarijada. Gasilci iz PGD Muta pa so poskrbeli za atrakcijo, predstavitev njihovega voznega parka, opreme in še dvig z avtolestvijo.
Vroče popoldan so tako popestrili gasilci, ki so namesto gasilskega tekmovanja več ekip, raje poskrbeli za to, da so bila pred gasilskim domom na ogledu njihova mogočna vozila. Pokazali so tudi kaka občalila imajo za različne intervencije in še veliko več vsega. Pred domom je bil namreč tudi čoln. Za posebno doživetje pa so jim priskočili na pomoč gasilci iz kolegialnega društva. Pripeljali so namreč vozilo z lestvijo in z njo so se lahko povzpeli obiskovalci in videli Muto z višine.
V dvorani Kienhofen je domači Mešani pevski zbor Zvon Muta povabil še druge pevske zbore, ki imajo v svojem imenu besedo zvon. Tako so zbori posamezno, nekaj pesmi pa skupaj zapeli v akustični dvorani in navdušili občinstvo. Pesmi, nekatere šaljive, druge dinamične, tretje spet mirne in ljubezenske so se vrstile ena za drugo. Tako je nastalo popoldne polno ubranega petja.
Za ubrano petje ob spremljavi kitare pa sta poskrbela pevec in kitarist iz dueta Alterego, ki sta ob amfiteatru v varni senci in zaščiti pred soncem zapela nekaj svojih avtorskih pesmi in nekaj odličnih priredb.
Okorg 19. ure pa so na Muto pred občinsko stavbo prišli še Kvatropirci, ki so po javni tonski vaji, na kateri smo jih ujeli, še povedali, da vodi do Mute ovinkasta pot in da Mučanom in drugim želijo boljše ceste, prav tako, da so veseli, da so se oblaki razpihali, pregnali dežne kaplje, saj je še uro pred tem kazalo, da bi morali koncert prestaviti pod streho. Občanom in občankam ter županji so zaželeli vse lepo za praznik in obljubili, da bodo na koncertu zapeli svoj klasičen izbor pesmi, ki vedno znova razveseljuje.
Včeraj se je začel Festival Lent. Na glavnem odru na Trgu Leona Štuklja je nastopil Magnifico, mnogi obiskovalci pa so se veselili tega, da se ponovno več odvija na prvotnem prizorišču dolgoletnega festivala, torej Lentu.
Jurčkov Večerov oder je po novem obrnjen tako, da bodo obiskovalci koncertov tam doživeli bližji in bolj pristen stik z nastopajočimi. Nov pa je oder Ob stari trti, ki se z roba Drave spogleduje z obnovljenim trgom pri Hiši Stare Trte.
Letos bodo sam Lent poživili tudi ponudniki ulične prehrane in pijače, saj so strateško razporejeni ob obrežju.
Zanimivo pa je bilo in še bo v Vetrinjskem dvoru, kjer so včeraj praznovali praznik glasbe, vse dneve Festivala Lent pa bo Vetrinjc BarCoda poskrbel za več koncertov, ob koncu koncertov po ostalih prizoriščih pa še za “after”.
Na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, sta se z več pomisleki o njegovi vsebini odzvala Sindikat kulturnih delavcev Zasuk in KNVOSUK – kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
Sindikat kulturnih delavcev in KNVOSUK sta nam poslala dopis, s katerim opozarjata na vsebino dopisa. Poudarila sta, da bosta ob morebitnem današnjem sprejetju krovnega strateškega dokumenta budno spremljali njegovo izvajanje ves čas veljavnosti vse do leta 2027.
“Spoštovani, na vas naslavljamo odziv na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na seji mestnega sveta 20. junija 2024. Strinjamo se, da je strateški dokument nujen, če želi Mestna občina Maribor uresničiti strateški in sistematičen razvoj področja kulture in umetnosti, ki bo skladen z državnimi in evropskimi strategijami,” so uvodoma zapisali.
Izrazili so pomisleke: “Vendar imamo močne pomisleke v zvezi z njegovo vsebino, saj še zmeraj ni podkrepljen s konkretnim akcijskim načrtom, je brez jasne časovnice, metodologije ali merljivih kazalnikov, zaradi česar dvomimo v dosledno izvajanje, spremljanje in evalvacijo dokumenta, problem pa smo nagovorili že decembra 2023 v sklopu druge javne obravnave.”
Mnenje tudi o tem, da dokument ne naslavlja učinkovito potreb prekariziranih kulturnih delavcev
Menijo, “da predlog krovnega strateškega dokumenta kaže na nizko ambicioznost MOM na področju kulture vse do leta 2027. Ne odseva realnega stanja v kulturnem polju v MOM, ki je izrazito podhranjeno in se je v letu 2023 še poslabšalo tako z vidika sredstev kakor tudi z vidika nepremišljenih sprememb javnih razpisov. Dokument ne naslavlja učinkovito potreb najbolj prekariziranih kulturnih delavcev, ki delujejo neodvisno ali pod okriljem nevladnih organizacij, preko stagniranja in zniževanja sredstev pa dodatno onemogoča njihove polne zaposlitve za nedoločen čas bodisi v nevladnih organizacijah bodisi v javnih zavodih.”
Poziv mestnim svetnikom
“Zato pozivamo Odbor za kulturo, mestni svet in Urad za kulturo in mladino, da sicer podprejo sprejetje LPK 2024-2027 na seji mestnega sveta v četrtek, 20. junija 2024, nato pa vse do konca obdobja izvajanja strategije leta 2027 prek amandmajev, pomožnih dokumentov in z aktivnim spremljanjem področja proaktivno in v dialogu z vsemi ključnimi deležniki skrbijo za razvoj tako javne kot neodvisne kulturne produkcije v Mariboru skladno z dejanskimi potrebami področja in državnimi ter evropskimi trendi, da bosta lahko razvijali svoj kulturni izraz in ključno dopolnjevali karakter mesta,” so zaključili.
V Pokrajinskem muzeju Maribor pripravljajo bogat program za Poletno muzejsko noč v soboto, 15. junija 2024. Program je brez vstopnine za vse starostne skupine od 18. ure do polnoči, odpira ga Gugalnik idej z mariborskim fotografom Branimirjem Ritonjo.
Poletna muzejska noč 2024 je skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij. Akciji se kakor vsako leto priključuje Pokrajinski muzej Maribor s številnimi prireditvami. Prvi bo svoja vrata za ljubitelje fotografije in dediščine natančno ob 18.00 odprl ogledni depo pohištva v Kinu Partizan s programom Gugalnik idej, ki ga bo tokrat zagugal priznani mariborski fotograf Branimir Ritonja. »Vsi, ki bodo v soboto obiskali Maribor, bodo deležni utripa Poletne muzejske noči. Vrata prireditev odpiramo na široko in vabimo vse, da vstopijo. Želim verjeti, da bo vsak znal poiskati nekaj zase, za svojo dušo in prijetno počutje. Če kdaj, je sedaj čas za obisk muzeja in muzejskih prireditev, prisrčno dobrodošli,« je obiskovalce na prireditve povabila Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor.
Družine bo gotovo pritegnil pedagoški program Muzejnice – Rimljan za en dan, v okviru katerega se bodo najmlajši med 18.00 in 20.00 skupaj s starši, skrbniki, dedki in babicami prelevili v veličastne Rimljane.
Ob 21.00 bodo prišli na svoj račun glasbeni sladokusci, ko se bo v okviru programa Variacije – Hommage Franzu Lisztu s klavirskim recitalom v Viteški dvorani mariborskega gradu predstavila pianistka Klara Lužnik. Obiskovalci bodo lahko kulturne vtise strnili ob dobri pijači v Grajski kavarni, ki bo odprta vse do polnoči.
Omeniti velja še dogodke v Muzeju najstarejše trte na svetu, kjer bo ob 18. uri in 23. uri voden ogled muzeja, ob 19. uri pa koncert ansambla Pižoni na platoju pred muzejem. Ob 21. uri se začne degustacija vin z vinsko kraljico, ki bo trajala vse do 22.30.
Gugalnik idej
Gugalnik idej, uvodno dejanje v Poletno muzejsko noč Pokrajinskega muzeja Maribor, je prav poseben projekt, ki so ga umetniki različnih smeri ustvarjanja skozi leta gostovanj prepoznali kot lastno galerijo in hkrati atelje za ustvarjanje. Ogledni depo pohištva v Kinu Partizan namreč umetnike nagovarja k samoizpraševanju o tem, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako jih spreminja. Dialog med institucionalizirano kulturno dediščino v oglednem depoju pohištva in živo kulturno ustvarjalnostjo bo preko svojih fotografij tokrat sprožil mariborski fotograf Branimir Ritonja. Gre za mednarodno priznanega mojstra, ki je za svoja dela prejel že preko 110 nagrad. V Gugalniku idej se bo predstavil z občasno razstavo Odmev časa.
Do konca tega meseca je v Kulturnem domu Dvorjane na ogled razstava prvega dela slikarskih del, ki so nastala na letošnji mendarodni koloniji Duplek art. Dela so na ogled v dvorani, kjer imaj sicer dejavnosti tudi Medgeneracijski center Danica Duplek.
Rajko Ferk je tudi letos zbral skupaj več slikarjev in slikark iz desetih držav ter jih gostil na mednarodni likovni koloniji Duplek Art 15. Poleg njega je na koloniji ustvarjala tudi njegova žena Irena Ferk, slikarji in slikarke pa so se zbrali prvo soboto v juniju in nato ustvarjali. Veliko emd njimi je takšnih, ki so sodelovali tudi prejšnja leta, devet od skupono 34 pa jih je bilo prvič.
Slikarska dela so raznolika. Pri delih se vidi, da mnogo avtorjev sledi svojemu stilu in slogu, prav tako tudi tehniki. Nekaj slik je tudi večjega formata.
Rajko Ferk ob tem sporoča, da gre za prvi del likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek art 15. Druga polovica slik bo na ogled 30.junija 2024, ko bodo prvo pospravili in jo preselili v Supernovo v Kamnik.
Veseli, da imajo novo razstavo v dvorani Kulturnega doma Dvorjane, pa so tudi v Medgeneracijskem centru Danica Duplek. Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek, je na odprtju tokratne razstave povedala, da se njihovi člani razveselijo, ko imajo na ogled nove umetnije, in si jih tudi z veseljem med svojimi dejavnostmi ogledajo. Vsakič znova najdejo tudi slike, ki jih občudujejo in ugotavljajo, kako so narejene.
Na Osnovni šoli Vuzenica so pripravili množičen nastop učencev in učenk, ki so na zaključni prireditvi že razmišljali o koncu letošnjega šolskega leta in se z mislimi že sprehodili po načrtih za letošnje poletje. In prav tak je bil tudi napis na odru “Poletje, prihajamo!”, ki je napovedoval, da se bo poleti dogajalo in da se bodo sprostili ter nabrali moči za novo šolsko leto.
Učenci so na zaključni prireditvi nastopili pred starši, učiteljskim zborom, ravnateljico, županom in drugimi ter pokazali, kaj znajo. Nam pa so že pred nastopi povedali, kaj jim je všeč pri pouku. Nihče ni dejal, da so najboljši odmori, ampak so se odločili za druženje, učenje, prijateljstvo s sošolci in sošolkami. Nekateri so povedali, da imajo radi določene šolske predmete, tudi matematiko, ker pri njej računajo, ali pa likovno vzgojo, ker tam ustvarjajo, pa tudi spoznavanje okolja, ker imajo radi naravo, okolje. Komaj čakajo pa tudi na počitnice. Nekateri zaradi druženja s prijatelji, drugi zaradi načrtovanih izletov, obiskov in letovanja ob morju ali kje drugje.
Na odru pa so tokrat res pokazali veliko. To, da znajo voditi prireditev od začetka do konca. In posedeti v ležalniku. Pa seveda peti in plesati in še veliko več. Na oder so povabili tudi ravnateljico Mojco Hrastelj Brelih in župana Franja Goloba. Oba sta jih pohvalila za uspehe in jim zaželela veliko lepega med počitnicami. Župan se je zahvalil še zaposlenim na šoli, dejal, da so odlični, prav tako tudi učencem in učenkam, ki so veliko dosegli med šolskim letom pri pouku, športu in vsem drugim dejavnostim.
Malo več o tem, kakšne novosti pripravljajo za naslednje leto in ali si tudi učitelji in ravnateljica želijo počitnic, nam je zaupala kar sama ravnateljica:
Župan pa tudi ni ostal ravnodušen in je vsem zaželel lepe počitnice, spomnil na počitniško varstvo in občinski praznik, ki bo poleti prinesel veliko dogodkov.
V torek, 11. 6. 2024, ob 18. uri, bo odprtje razstave prvega dela likovnih del, ki so jih ustvarili na nedavni 15. mednarodni likovni koloniji Duplek Art. Razstavo pripravljata domači slikar Rajko Ferk in njegova žena Irena Ferk, ki je prav tako ustvarjala na koloniji.
Razstava bo na ogled v Domu kulture Dvorjane v Spodnjem Dupleku,, kjer je sicer tudi Medgeneracijski center Danica Duplek, ki vabi tako na odprtje razstave. Vabijo pa občane Dupleka in okolice, ljubitelje slikarske umetnosti.
Razstava likovnih del Duplek art 15. Vir: Rajko Ferk
Rajko Ferk ob tem sporoča, da gre za prvi del likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek art 15. Druga polovica slik bo na ogled 30.junija 2024. Ta razstava pa se kasneje seli v Supernovo Kamnik.
Razstava likovnih del Duplek art 15. Vir: Rajko Ferk
Letošnja mednarodna likovna kolonija Duplek Art se je odvila prvi vikend junija. Prvi udeleženci so na že 15. kolonijo, ki jo ponovno organiziral slikar Rajko Ferk, prišli že v petek, iz Srbije, Italije, Avstrije in Ukrajine. Nato pa so se jim na glavno dogajanje v soboto in nedeljo pridružili še vsi drugi. Sodelovalo je kar 34 umetnikov, od tega devet prvič. Skupaj pa so bili iz desetih držav.
mariborskem Mestnem parku se je sinoči odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe, nič drugače ni bilo niti letos.
Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.
Simfonični orkester SNG Maribor, solista Darija Auguštan in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor so pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi so odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.
Na promenadi in vse okoli se je tako sinoči pričakovano zbralo več tisoč ljudi, ki je uživalo v Operni noči, ki je skozi leta postala že tradicija, Mariborčani pa kar nestrpno čakajo na tovrsten dogodek.
Operna noč, je letos potekala deveto leto, nastaja pa v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.
V mariborskem Mestnem parku se bo nocoj odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe. Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.
Operna noč, ki letos poteka deveto leto, nastaja v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.
Pester nabor melodij iz oper in operet
Simfonični orkester SNG Maribor, solista Sabina Cvilak in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor bodo pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi bodo odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.
“Tudi za ljubitelje orkestralne glasbe bo poskrbljeno, saj bodo lahko prisluhnili bogati orkestrski paleti v kalejdoskopskih zvočnih podobah uverture, rapsodije in simfonične pesnitve,” sporočajo iz mariborskega gledališča.
Operna noč v Mestnem parku se je letos prvič pridružila platformi Rendez-vous aux jardins, ki v več kot 20 evropskih državah pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva za kulturo že dve desetletji vabi javnost, da raziskuje bogastvo veččutne palete, ki jo ponujajo vrtovi in parki.
Ker prihajajo obiskovalci na mariborsko Operno noč tudi iz drugih krajev, so Slovenske železnice danes za večerni povratek iz Maribora proti Ljubljani dodale izredni vlak, ki iz Maribora proti Ljubljani odpelje ob 23.45.
Operna noč je bila letos prestavljena
Dogodek je bil sprva predviden pred tednom dni, a so ga bili zaradi slabe vremenske napovedi prisiljeni prestaviti.
Zaradi velikega zanimanja prireja SNG Maribor v zadnjih letih Operno noč tudi v drugih krajih. Prihodnji teden bo v Murski Soboti in Velenju, kasneje na Ptuju in v Portorožu. Posamezni dogodki imajo letos drugačen poudarek in druge soliste. “Kdor bo obiskal vse Operne noči, bo slišal ves ansambel,” napoveduje Krečič.
VIR: STA
V Vetrinjskem dvoru v Mariboru bo od danes, 5. junija, pa vse do vključno sobote, 8. junija 2024 KUD Coda poskrbel za že sedmi (Z)mešani festival. Vstop na prireditve je prost, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki, ki jih bo KUD Coda predal Doživljajskemu igrišču v Mariboru.
“Vsak dan, od srede do sobote, začenjamo ob 17. uri,” je dejala Katja Sreš iz KUD Coda: “No, v soboto pravzaprav že ob 16. uri. Dneve odpirajo naši mladi iz KUD Coda, to je njihova zaključna produkcija, da pokažejo, kaj vse so se med šolskim letom naučili.”
V štirih dneh bodo namreč učenci različnih generacij KUD Coda zaigrali več kot 90 pesmi. “Letos smo jih tudi med samo zmešali, ker prej smo dejansko imeli drugačno zasnovo, najprej solo točke, potem skupinske zasedbe, zdaj pa smo malo prevetrili. Tako da bo nastal pravi “mix”, mlajši bodo lahko gledali starejše, ti bodo lahko gledali mlajše,” je razložila Katja Sreš. Tako bo namreč bolj dinamično kot prejšnja leta.
Prav vsak dan pa bodo nastope codovcev dopolnili še z drugimi nastopi, predstavitvami.
Vetrinjski dvor, Vetrinjc BarCoda. Vir: Vetrinjc BarCoda, foto: Jan Dolar
Wookie the Huge, Vokalke, Mešani pevski zbor KUD Coda
Danes, v sredo, 5. junij 2024, bodo na (Z)mešanem festivalu v Vetrinjc BarCodi torej učenci v solo in skupinskih zasedbah, Nastopili bosta tudi vokalni zasedbi Vokalke in MePZ KUD Coda, večer pa bo sledili koncert kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se iz radijskih postaj vztrajno prebija na koncertne odre, to je nihče drugi kot Wookie the Huge. “Vidim, da nam uspeva. Sedmo leto je festival in vsako leto smo gostili take, ki so bili tik pred tem, da postanejo zvezde. Npr. Emkeja, Leopolda I. in druge. Bili so znani, a še ne vsem znane zvezde. In Wookie je podoben primer. Radijsko je že prepoznaven, koncertno pot pa začenja,” je povedala Sreš.
V četrtek so tradicionalno povezani s Šourockom
In tako bo tudi tokrat, 6. junija 2024, je napovedala Katja: “Gostimo zmagovalce Šourocka, letos so to Before time. Pride pa tudi ekipa Šourocka. Imela bo svojo stojnico, predstavila bo svoj natečaj. Seveda bo tudi v četrtek koncert učencev KUD Coda.”
V petek bodo na odru legende
Po popoldanskem koncertu učencev bodo v petek, 7. junija 2024, na odru Coda legende. Nastopali bodo namreč bendi, ki so kakor koli povezani z njihovo organizacijo. Katja Sreš je dejala: “To niso učenci, ki jih v sklopu šolskega leta učimo na skupinskih vajah, ampak učenci, ki so se samostojno odločili, da bodo sestavili skupino, bend in sami igrajo, vadijo. Gre za bend Midnight Stand. Prav tako bend MHM, bend našega bobnarja Aljaža. Na odru bosta tudi Dejan in Vesna kot Mojo Hunters pa tudi Fox and The Poor Guys, kjer imamo našega kitarista Bratka.” Dejala je, da se ta večer lahko primerja s Scena fest, ki se je letos odvil na Štuku. Le da ima vsak bend vsaj enega člana, ki ima prste pri KUD Coda. To bo revialni koncert, vsak od bendov bo nastopil od 20 minut do pol ure. Obiskovalci pa bodo lahko slišali različne žanre. Vesela je, da so lani to naredili prvič in da bodo s tem nadaljevali. V petek sicer pride v Vetrinjc BarCoda tudi ekipa Inštituta 8. marec, je še povedala Sreš.
Vetrinjc BarCoda je lokal KUD-a Coda, v katerem sledijo načelu “zero vaste”. Vir: Vetrinjc BarCoda, foto: Rok Zorc
Sobota – čas za povezavo KUD Coda in Zavoda Mars na delavnicah
“V soboto se povezujemo z našimi sosedi v Vetrinjskem dvoru, z Zavodom Mars. V duhu “zero waste” bo reciklažna delavnic. Seveda brezplačno, kot vsi drugi dogodki” je dejala Katja Sreš in povedala, da bodo tudi na tem festivalu sledili temu načelu in vsak dan skušali čim bolj zmanjšati obseg odpadkov, navsezadnje so tudi bendi dobili navodila, da naj med drugim ne prinašajo plastenk.
Ponosni prejemniki potrdila za “zero waste”. Vir: Vetrinjc BarCoda
“Nato na odru spet učenci KUD Coda, Kot finale pa bo zvečer na odru primorska skupina Paul Grem. In čisto na koncu še vetrinjske karaoke, na katerih bodo lahko prepevali vsi,” je dejala Katja Sreš, ki je dodala še zanimivost: “Mislim, da se s Primorci najbolj razumemo, ko je bila zasedba Paul Grem tukaj prvič, je bila med nami taka kemija, ljubezen na prvi pogled, da smo rekli, da jih moramo še povabiti. Vrhunski so, res pa je, da je njihov pevec po rodu Štajerec.”
Pomagali bodo Doživljajskemu igrišču
Vstop na vse dni in vse prireditve (Z)mešanega festivala v Vetrinjskem dvoru je brezplačen. Bodo pa zbirali prostovoljne prispevke. Nekaj zato, da bodo lahko pokrili stroške festivala, en del zbranih prispevkov pa bodo namenili Doživljajskemu igrišču v Mariboru. To se namreč sooča s finančno stisko. KUD Coda to razume in z njimi sočustvuje, je dejala Katja Sreš, saj so sami pred leti bili tudi v stiski. Ko so si opomogli, pa pomagajo drugim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo tako kot oni z mladimi. In “dožiji”, kot je ljubkovalno rekla članom ekipe Doživljajskega igrišča, bodo danes, torej v sredo, na prvi dan (Z)mešanega festivala v Vetrinjcu.
Ta vikend bo v Dupleku že 15. mednarodna likovna kolonija Duplek Art. Prvi udeleženci na 15. mednarodno kolonijo Duplek Art, ki jo za ta vikend pripravlja slikar Rajko Ferk, pridejo že v petek iz Srbije, Italije, Avstrije in Ukrajine. Nato pa se jim na glavno dogajanje v soboto in nedeljo pridružijo še vsi drugi.
Uradno tako začnejo kolonijo v soboto, 1. 6. 2024, ob 9. uri. Sodelovali bodo slikarji in slikarje ter en kipar, to je Igor Sitar, ki sodeluje na likovni koloniji že vsa leta.Tokrat bodo imeli uradnega fotografa iz Slovaške Juraja Čopa, njegova žena Beata Čop je akademska slikarka, ki bo prav tako udeleženka na koloniji, zakonca sicer živita in ustvarjata večji del leta na Hvaru, kjer aktivno sodelujeta v likovnem društvu iz Splita.
Letos je slikar in organizator Rajko Ferk izbral34 sodelujočih umetnikov, od tega devet debitantov. Umetniki pa prihajajo iz desetih držav.
Umetniki si sami izberejo temo, nam je povedal Rajko Ferk, ki je dodal, da si je zaželel, da bi kdo naredil tudi motiv Maribora, nabavil pa je platna dimenzij 50 x 70 in na željo umetnikov tudi nekaj večjih.
Vikend in del ponedeljka je namenjen ustvarjanju in druženju
Slikarji in slikarke bodo v soboto ustvarjali vse do odmora za kosilo, pogostili se bodo s picami in prekmursko gibanico podpornika Da Noi a. Namestili se bodo v hotel Vila Emei. Nato pa se vrnili na lokacijo skupnega ustvarjanja, kjer bodo ustvarjali do večera. Po večerji pa jim bodo postregli še s kulturnim programom. Že tradicionalno bo nastopil Tamburaški orkester občine Duplek, udeležencem bodo takrat podelili tudi priznanja. Pridružil se jim bo tudi župan občine Duplek Mitja Horvat. Po napornem dnevu se bodo veselo podružili še pozno v noč. Nedelja bo za udeležence delovna. Časovnica za ustvarjanje in obede je ista kot v soboto. Po večerji pa se jim bo pridružila glasbena skupina Žuta osa. Slikarji in slikarke, ki bodo iz tujine prišli na kolonijo, bodo to noč še prespali.
V ponedeljek si bodo ogledali del Maribora
V ponedeljek po zajtrku bodo še ustvarjali do kosila. Nato pa jih bo Rajko Ferk peljal na krajši izlet v Maribor. Nekaj od njih že pozna Lent, vendar ne v novi preobleki. Sprehodili se bodo od Vodnega stolpa (tam bo tudi v septembru razstava likovnih del ‘Od Vurberka do Maribora’) do Sodnega stolpa, nadaljevali bodo po Koroški do Glavnega trga, še do Frančiščanske cerkve in zaključili sprehod.
Dela (zaenkrat) niso na prodaj, bodo pa prikazana na več razstavah
Likovna dela niso prodajna, saj bodo na razstavah v Dvorjanah, Kamniku, Velenju, Ptuju, v Mariboru pa v Vodnem stolpu in trgovskem centru E.Leclerc. Odprtje prve razstave njihovih tokratnih del bo v Domu kulture Dvorjane 11. 6. 2024 ob 18. uri. Takrat bo Rajko Ferk tudi predstavil vsako likovno delo in avtorja. Morebitni interesenti lahko sicer kontaktirajo Ferka in nato naslednje leto kupijo kakšno umetnijo, izkupiček od prodaje pa bo šel za pripravo nove likovne kolonije.
V Turističnem društvu Vurberk pripravljajo v soboto, 1. junija 2024, tradicionalno prireditev Štajerska poje. Začne se ob 16. uri. Podrobnosti o tem, kaj vse se bo odvijalo, je v oddaji Report povedala tajnica društva Violeta Vogrinec.
Voditeljica oddaje Report Teja Peček je nedavno gostila tajnico TD Vurberk Violeto Vogrinec, ki je povedala več o zgodovini prireditve Štajerska poje, prav tako pa tudi, kaj se v soboto obeta. Dotaknili pa sta se tudi drugih prireditev in aktivnosti, za katere skrbi to društvo. Prisluhnite pogovoru:
Danes, v torek, 28. 5. 2024, bodo v Fotogaleriji Stolp na Židovskem trgu v Mariboru ob 19. uri odprli razstavo fotografij priznanega fotografa Dragiše Modrinjaka. Izbrane bodo fotografije, ki predstavljajo Maribor v 60. letih prejšnjega stoletja.
Dragiša Modrinjak je bil izjemen mariborski fotograf in dolgoletni Večerov fotoreporter. Avtorja bo danes predstavila kustosinja Maja Modrinjak, hčerka Dragiše Modrinjaka, ki je prav tako odlična fotografinja.
Razstava bo na ogled do 13. julija 2024. Fotogalerija Stolp je odprta od torka do petka med 15. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro.
Fotografinji Maja Modrinjak in Anita Kirbiš pred Fotogalerijo Stolp
Opera in balet SNG Maribor sta minuli petek, 17. maja, premierno uprizorila dramatično opero Tosca. Predstavo si je ogledala polna dvorana ljubiteljev opere, ki so bili ob koncu navdušeni!
V letošnjem letu mineva sto let od smrti znamenitega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Med dvanajst Puccinijevih oper sodi tudi znamenita Tosca, ki je ena njegovih najbolj smrtonosnih oper, saj nihče od glavnih akterjev ne preživi do konca. Maribor se je tako že tretjič letos poklonil Pucciniju.
Tokratna uprizoritev je imela zelo dovršeno scensko postavitev, ki se je premikala in spreminjala že med samo predstavo ter vključevala odlično dinamično projekcijo različnih ozadij. Vse to je gledalcu pomagalo še dodatno vstopiti v zaplete in preobrate zgodbe, ki se dogaja v Rimu leta 1800. Tako so bili prepričljivo uprizorjeni skrivni hodniki in obzidje Angelskega gradu, cerkev sv. Andreja in temačno domovanje Scarpia.
V premieri so pod taktirko Gianluce Martinenghija nastopili izjemni vokalisti
Režiser postavitve Tosce je Italijan Pier Francesco Maestrini, ki je iz Italije v Maribor pripeljal tudi kostumografa in še nekatere sodelavce. Zgodbo o strastni in ljubosumni operni pevki Tosci, njeni ljubezni do slikarja Maria ter zlobnem baronu Scarpii, ki vodi v tragično smrt vseh glavnih junakov, je režiser želel predstaviti kot edinstveno filmsko pripoved v črno-beli tehniki, postavljeno v prvo polovico minulega stoletja. Delo si vsekakor zasluži pohvalo, saj je bilo dobro izvedeno in je odpiralo pomembna vprašanja, a vseeno bi lahko bili določeni prizori za nekatere gledalce žaljivi.
V premieri so pod taktirko Gianluce Martinenghija nastopili izjemni vokalisti. Naslovno vlogo Florie Tosce je pela Rebeka Lokar, v vlogi Maria Cavaradossija je nastopil gruzijski tenorist Miheil Šešaberidze. V vlogi Cesareja Angelottija se je predstavil Valentin Pivovarov, kot baron Scarpia, ki je po aplavzu sodeč najbolj navdušil gledalce, pa je nastopil Luka Brajnik.
Na premieri tudi mož predsednice RS
Med drugimi znanimi obrazi občinstva je bil že vsaj drugič letos gost tudi mož predsednice Slovenije, Aleš Musar, ki je na dogodek pripeljal svojo mamo.
Pred Tosco je v tem letu občinstvo v Mariboru videlo že premiero njegove Lastovke in reprizi Manon Lescaut ter Madama Butterfly. Novembra, prav na Puccinijev smrtni dan in stoto obletnico smrti, pa bo 29. novembra na sporedu še njegova zadnja opera Turandot.
Mesec mode v muzeju je dolgoletni projekt Pokrajinskega muzeja Maribor, v katerem vsako leto v mesecu maju izpostavijo svojo zbirko oblačilne kulture in iščejo vzporednice v sodobnosti. Nosilna tema letošnjega je Modna ilustracija, ki ponavadi predstavlja začetek modnega oblikovanja.
Občasno razstavo na to temo odpirajo v soboto v razstavišču Kina Partizan. Na njej bodo predstavili modne ilustracije iz 19. in 20. stoletja vključno z izborom historičnih oblačil in modnih dodatkov iz tistega časa, vzporedno pa bodo prikazali tudi sodobne modne ilustracije dijakov in študentov modnega oblikovanja. Razstavo so naslovili Modna ilustracija – vizualno razkošje.
“Z izborom letošnje teme sem želela javnosti prikazati večini prikrit, a nepogrešljiv osnovni del kreativnega procesa modnega oblikovanja. Ob tem sem želela modno ilustracijo osvetliti z več zornih kotov, saj preko nje lahko sledimo pomembni zgodovinski pripovedi, hkrati pa sproža razmislek o globljem pomenu mode, oblikovanja in umetnosti,” je na današnji novinarski konferenci povedala kustodinja za oblačilno kulturo in nosilka projekta Maja Hren Brvar.
Sobotno odprtje razstave, s katero obeležujejo mednarodni dan muzejev in bo vključevalo tudi “risanje v živo”, predstavlja uvodno dejanje letošnjega Meseca mode v muzeju, ki ga v Pokrajinskem muzeju Maribor prirejajo od leta 2013. “Zaradi edinstvenosti v slovenskem prostoru sodi zbirka modnih oblačil med zbirke nacionalnega pomena,” poudarja direktorica muzeja Mirjana Koren.
V projektu po njenih besedah vsako leto povežejo okoli 150 ustvarjalcev, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih, strokovnih in kulturnih ustanov.
“Projekt je zasnovan na predstavitvi in popularizaciji zbirk oblačilne kulture, predmete zbirke pa prikazujemo na sodoben način ter opozarjamo na pomen oblačilne kulture v preteklosti in sodobnosti. Predvsem pa želimo modo aktualizirati in jo z različnimi vsebinami prikazati kot zelo pomemben del vizualne umetnosti znotraj kulturne zgodovine ter izpostavljamo, da jo je potrebno obravnavati ekvivalentno z ostalimi kulturnimi fenomeni in dediščinskimi panogami,” je dodala Maja Hren Brvar.
Mesec mode v muzeju se bo nadaljeval 21. maja z okroglo mizo v Viteški dvorani mariborskega gradu, na kateri bodo o modni ilustraciji spregovorili Marija Nabernik iz ljubljanske akademije za likovno umetnost, Sabina Puc iz naravoslovno tehniške fakultete, ilustratorka Meta Wraber in grafični oblikovalec Matic Brezovšek.
23. maja bo sledila modna revija izdelkov dijakov in študentov, 30. maja pa bo v loži mariborskega gradu velika modna revija priznanih modnih oblikovalcev, ki bodo predstavili trajnostno naravnane kolekcije z modnimi ilustracijami in skicami.
Ena od oblikovalk, ki že dlje časa sodeluje v projektu, je Tanja Uvera, ki je vesela te priložnosti prikaza svojega dela mariborskemu občinstvu. “Letos bo vsak od nas pokazal, na kakšen način dela ilustracije,” je povedala. “Včasih so ilustracije uporabljali, da so jih objavljali v revijah, ker še ni bilo fotografij. Zdaj so modne ilustracije predvsem za to, da pokažeš svojo idejo šivilji ali stranki,” je dodala.
Začetki modne ilustracije segajo v prva leta 16. stoletja, danes pa modna ilustracija z digitalnimi tehnologijami po besedah Maje Hren Brvar doživlja ponovni vzpon.
Koncert znanih arij in opernih uspešnic SNG Maribor bo na promenadi Mestnega parka v petek, 31. maja, ob 20.30. Mariborski mestni park se tako pripravlja na prav posebno noč, polno glasbe, čustev in umetnosti. Konec tega meseca se bo park prelevil v čarobno prizorišče, kjer se bo odvijala Operna noč, dogodek, ki bo združil operne ljubitelje iz celotne regije.
Na tradicionalnem koncertu Operna noč pod taktirko dirigenta Simona Krečiča predstavljajo pester in slogovno raznolik glasbeni program, ki ga sestavljajo odlomki iz največjih opernih uspešnic aktualne sezone ter iz preteklih let.
Populacija opernega žanra
“S koncertnim dogodkom, ki je brezplačen, prosto dostopen in praviloma množično obiskan tako v samem mestu Maribor kakor tudi drugih slovenskih mestih, promoviramo slovensko operno poustvarjalnost ter skrbimo za popularizacijo opernega žanra in sorodnih glasbenih zvrsti,” izpostavijo v SNG Maribor.
Pokrajinski muzej Maribor je v sodelovanju z Vrtcem Ivana Glinška prenovil likovni natečaj Velike stvaritve malih mojstrov.
Odprtje razstave nagrajenih likovnih del bo v torek, 7. maja, ob 17. uri v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor.
Ob dvajsetletnici izvajanja dolgoletnega pedagoškega projekta Velike stvaritve malih mojstrov so v Pokrajinskem muzeju Maribor program posodobili in k njemu pritegnili partnerja, to je Vrtec Ivana Glinška Maribor. Program je sedaj zastavljen kot natečaj, na katerega se otroci z likovnimi deli odzovejo na razpisano temo, strokovna komisija pa prispela likovna dela oceni in izbere najboljša. V projektu tokrat poleg učencev osnovnih šol iz celotne severovzhodne Slovenije sodelujejo tudi vrtčevski otroci.
“Pedagoški program Velike stvaritve malih mojstrov je bil v preteklih dveh desetletjih eden naših najbolj uspešnih, nagrajen tudi z Valvasorjevo nagrado. V tem obdobju so osnovnošolci ustvarili veliko raznolikih likovnih del, s katerimi so se odzivali na različne, tudi družbeno aktualne teme. Sedaj je čas, da program starostno in geografsko razširimo ter mu damo dodatno težo s strokovno oceno profesorjev likovne pedagogike,” je povedala Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor.
Povezovanje med vrtcem in muzejem je izjemnega pomena, je dejala Ester Mlaj, ravnateljica Vrtca Ivana Glinška: “Projekt, kot je likovni natečaj Velike stvaritve malih mojstrov, predstavlja odlično priložnost za ustvarjanje mostov med izobraževalnimi ustanovami in kulturnimi institucijami, ki bogatijo otrokov razvoj na več področjih.”
Sodelovalo je več kot 350 otrok iz 21 šol in desetih vrtcev
Razpisana tema letošnjega natečaja je nosila naslov Časovni stroj in se vsebinsko navezuje na stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Maribor Portret meščanstva, ki med drugim prikazuje tehnološki napredek 19. in 20. stoletja. Nanj se je odzvalo več kot 350 otrok iz 21 šol in desetih vrtcev. “Otroci so slikali zelo raznolike motive, od parnih lokomotiv in starih telefonov do podmornic in visokih koles. Nekaterim je bilo zanimivo prikazati, kako so se določeni vsakdanji predmeti modernizirali skozi čas, drugi so predmete postavili v nek kontekst, v razgibano ozadje, ali pa so se osredotočali le na predmete same,” je pojasnila Ivana Unuk, muzejska pedagoginja in vodja projekta.
Odprtje razstave likovnih del vrtčevskih otrok in osnovnošolcev Velike stvaritve malih mojstrov – Časovni stroj bo v torek, 7. maja 2024, ob 17. uri v Viteški dvorani mariborskega gradu. Na odprtju se bodo z glasbenim, plesnim in pevskim nastopom predstavili otroci Vrtca Ivana Glinška Maribor, ustvarjalcem izstopajočih likovnih izdelkov pa bodo podeljene praktične nagrade.
Mentorji in mentorice v vrtcih in osnovnih šolah so na različne načine otrokom približali največje tehnološke izume, ki so jih ti nato upodobili v likovnih delih. “Zavedamo se pomena umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju, saj ima umetnost ključno vlogo pri razvoju ustvarjalnega in čustvenega potenciala otrok. Strokovni delavci skozi različne umetniške dejavnosti spodbujamo razvijanje otrokove domišljije, motoričnih spretnosti ter seveda sposobnost izražanja in komuniciranja z umetnostjo. Obenem pa skozi umetnostno vzgojo v predšolskem obdobju spodbujamo razvoj socialnih veščin, samozavesti in spoštovanja do umetnosti in kulture nasploh v ožjem in širšem družbenem okolju,” je razložila Julijana Kološa, univ. dipl. vzgojiteljica iz Vrtca Ivana Glinška.
Prispela dela je ocenila strokovna komisija, v kateri so bili prof. dr. Matjaž Duh, prof. dr. Jerneja Herzog in mag. sc. Katja Kozjek Varl iz Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, univ. dipl. vzgojiteljici Julijana Kološa in Maša Hedl iz Vrtca Ivana Glinška Maribor in Ivana Unuk, univ. dipl. um. zgod., kustodinja pedagoginja Pokrajinskega muzeja Maribor. Med prispelimi likovnimi deli je komisija izbrala sto del, ki bodo na ogled na občasni razstavi Velike stvaritve malih mojstrov v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Matjaž Duh, predsednik komisije, je ocenil razstavljena otroška dela kot zelo kakovostna: “Mladi likovni ustvarjalci so se izkazali in ustvarili likovna dela, ki predstavljajo zanimive likovne rešitve na postavljeno temo o časovnem stroju. Odlikuje jih raznolikost tako glede likovnih področij, oblikovanja na ploskvi in izvedenih tehnik kot tudi glede na način reševanja zastavljene likovne naloge. Iz vsake starostne kategorije je strokovna komisija za nagrade izbrala po tri likovna dela, ki so s svojo kakovostjo in sugestivnostjo ter neposrednostjo izstopala.”
Bliža se prvi rojstni dan lokala Vetrinjc – BarCoda, ki je svoje domovanje dobil v spodnjih prostorih Vetrinjskega dvora v Mariboru.
V prvem letu delovanja vztrajno napredujejo in imajo vse več dogodkov, prireditev. Za svoj prvi rojstni dan pa obljubljajo nekaj posebnega. Na sobotni večer, 4. 5. 2024, se bo pri njih dogajalo.
“Pa kaj si ti nor! Kmalu bo eno leto, odkar smo Codovci ponosni Vetrinjčani! To dejstvo se seveda spodobi proslaviti v našem stilu! Od sebe bomo dali najboljše iz preteklega leta, lotili pa se bomo tudi novih podvigov – en večer, dva odra! Stari pes in Acoustic Grunge Duo (Peter Hudnik in Matic Ajdič). Pred tem pa še ena hitra retrospektiva najbolj norih anekdot iz preteklega leta in če bo vse po planih še eno lepo presenečenje, s katerim bo Vetrinjc prva kavarna v Sloveniji … eh, več pa ne povemo,” so zapisali in dodali, da se jim bodo morali ljudje, obiskovalci pridružiti. Za veliki finale pa so obljubili še karaoke.
Bend Stari pes sestavljajo Jernej Šorli na bobnih, Mario Pevec na basu, Martin Mravlje s kitaro, Aleš Tonaj na tolkalih in Matic Jereb, ki je pevec in klaviaturist: “Stari pês je krdelo, drzno in zvesto svoji naravi ter načinu razmišljanja. Glasba »Starega pêsa« je predvsem pristna, plesna, psihadelična in samosvoja. Vsebuje svobodo improvizacije s trdnim oprijemljivim stavkom. Je kot neustavljiva vožnja skozi prostor in čas.”
Pevec, ki igra tudi akustično kitaro, Peter Hudnik (nekoč v bendih KiNF FOO in River) in Matic Ajdič z akustično kitaro, obenem pa spremljajoči vokal (San Di Ego) sta se združila, da obudita popularno rock glasbo iz prve polovice devetdesetih let – grunge. Preigravata že deseto leto zapored največje hite bandov, kot so Nirvana, Pearl jam, Alice in chains, Stone temple pilots, Soundgarden, Smashing Pumpkins, Silverchair, Red Hot Chili Peppers, Faith no More in druge.
Na Osnovni šoli Muta so v sodelovanju s Knjižnico Radlje ob Dravi imeli zaključek projekta Čajanke ob knjigah. Projekt sicer poteka že več kot deset let.
Na šoli že vrsto let izvajajo čajanke ob branju in tako spodbujajo učence k branju, druženju ob knjigah, ob tem pa si želijo, da gre za prijetne trenutke, je povedala pomočnica ravnateljice Helena Boh. In dejala, da upajo, da učenci primejo nato kakšno knjigo v roke tudi takrat, ko ne gre za šolo.
Tanja Repnik iz Knjižnice Radlje ob Dravi je sicer opozorila, da na splošno bralna kultura upada in da mladi manj posegajo po knjigah, a da na Muti ni tako, saj tu radi berejo, čajanke pa so dobro obiskane. Mladi lahko sodelujejo s predlogi, v knjižnici pa nato naredijo izbor knjig. Obravnavajo problemske teme, čez šolsko leto pa jih nato prebirajo in se o njih pogovarjajo.
Tudi letos so to naredili, včeraj pa učencem in učenkam, ki so sodelovali, podelili praktično darilo, tisti, ki so se udeležili vseh čajank in bralnega maratona, pa so dali še knjižno darilo.
Učenci in učenke na šoli so ob koncu projekta pripravili predstavo kot televizijsko oddajo s pogovori in uprizoritvami odlomkov iz raznih knjig ter drugo.
Mariborska skupina Leonart ni zgolj glasbena skupina, ampak organizem posebne vrste. Štirje odlični glasbeniki prav ta večer, 13. 4. 2024, nastopajo v Sodnem stolpu, v nedeljo bodo koncert ponovili. Oba dneva z razširjeno ekipo.
Andrej Knehtl, Sebastijan Lukovnjak, Marko Brvar in Martin Počkar so skupino Leonart ustanovili leta 2014, pred osmimi leti so ustvarili svoj prvi album ‘Visoko v nebo’ in pokazali, da so iz pravega testa. Po vseh nastopih so lani kar dva večera zaporedoma pokazali, kaj znajo zaigrati in zapeti z razširjeno ekipo glasbenikov v obnovljenem Sodnem stolpu na Lentu v Mariboru.
Skupina Leonart z delom razširjene ekipe med tonsko vajo v Sodnem stolpu
Danes in jutri svojo ustvarjalno plat prepuščajo akustiki in ponovno nastopajo v Sodnem stolpu z več kot desetčlansko ekipo. Naredili so nove aranžmaje svojih starih pesmi in nekaj novih pesmi. Prizorišče pa bo zagotovo prispevalo spet svojo čarobnost, kar je bilo videti že na tonskem preskusu danes popoldan, ko so fantje preskusili, kako se jih bo slišalo in videlo. Tudi osvetljava je pomembna, čarobna, primerna nastopu.
Singl Mesto že spi je posnet na znani lokaciji. Besedilo pa je, kot so sami zapisali na družbenem omrežju, “mehka kritika”.
Skupina Leonart je v vseh letih delovanja pokazala, da se ne boji ne električne ne akustične verzije nastopov, prav tako se to pozna tudi pri njihovih albumih.
Sobotni večer v Sodnem stolpu je bil prav hitro razprodan, v soboto popoldan je bilo za nedeljski koncert na voljo še nekaj kart, kar pa pomeni, da so njihovi oboževalci, sledilci, publika že ugotovili, da fantje znajo narediti izjemen koncert.
Slovensko narodno gledališče Maribor je včeraj, 12. aprila, zopet navdušilo občinstvo.
Dvajset let po tem, ko so leta 2004 v Mariboru prvič izvedli balet Grk Zorba, smo v štajerski prestolnici lahko priča vnovični postavitvi baletne predstave, za katero lahko rečemo, da je Mariboru zares ljuba. Dokaz za to so stoječe ovacije na tokratni premieri in po vztrajnem ploskanju navdušenih obiskovalcev iz Slovenije in tujine, kar trikratna ponovitev zadnjega dela baleta, ki vključuje znameniti sirtaki.
Koreograf baleta je svetovno znani plesalec in koreograf
Koreograf tokratnega baleta je Lorca Massine, svetovno znani plesalec in koreograf, ki je leta 1988, v veronskem amfiteatru, pripravil prvo izvedbo baleta Grk Zorba. Kot Zorba nastopa italijan Davide Buffone, ki je tudi po minuli izjemni vlogi Fausta in Valentina, mariborskemu občinstvu že dobro znan. Na premieri je dajal vtis, da kot že sicer odličen plesalec, a tudi kot Italijan, predstavnik Sredozemlja, še dodatno zmore vrhunsko uporabiti vsak najmanjši del telesa za navdušujočo plesno predstavo, ki vsakemu gledalcu pričara pravi grški večer.
Več kot odlično pa je na predstavi edini pevski solo odpela Dada Kladenik
Nenadomestljivo vlogo pri tem baletu ima tudi pevski del. Zbor Opere SNG Maribor je včeraj presenetil s postavitvijo, saj so ne desnem stranskem balkonu stali in peli moški, na levem pa ženske pevke. Tako so njihovi glasovi in grški melos, ki so se prek občinstva prelivali do odra, še dodatno začarali telesa gledalcev v to grško zgodbo. Več kot odlično pa je na predstavi edini pevski solo odpela Dada Kladenik in celotnemu vokalnemu delu predstave dodalo pravo piko na i.
Med drugim so bili v polni mariborski dvorani Ondine Otte Klasinc tudi mariborski župan s soprogo, minister za finance Boštjančič, Alenka Gotar z možem, nekdanji novinar Slavko Bobovnik …
Do letošnjega septembra je predvidenih še devet ponovitev, ena tudi v ljubljanskih Križankah, a se je potrebno kar potruditi, da se med temi predstavami še najde kakšen sedež.
“V našo ekipo vabimo tehnika za razstave,” sporočajo iz UGM.
V UGM iščejo novega tehnika (M/Ž) za postavljanje razstav, potem ko se je upokojil njihov dolgoletni sodelavec. Delo vključuje načrtovanje, izvedbo in/ali nadzor izvedbe tehničnih del pri postavljanju in podiranju razstav ter transportu razstavnega in drugega gradiva; rokovanje z umetninami; opravljanje osnovnih mizarskih, pleskarskih in kovinarskih del; upravljanje z elektronskimi aparati; vzdrževalna dela, idr.
Izobrazba: zaželena tehniška smer, V. stopnja Zaželeno: 1 leto delovnih izkušenj, predhodno delovanje znotraj kulturnega sektorja Zahtevano: osnovno znanje angleškega jezika, izpit za avto
Delovno mesto je razpisano za določen čas 1 leta, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Prijave lahko oddate do vključno 18. aprila 2024 na elektronski naslov: uprava@ugm.si
Dodatne informacije: Tatjana Frangež, 02 22 95 860
Mariborska Mestna četrt Studenci 7. 4. praznuje, saj je bil prav na ta dan leta 1919 na Osnovni šoli Janka Padežnika uveden pouk v slovenskem jeziku. V čast visoki obletnici so sinoči prav na tej šoli pripravili prireditev.
Uvedba slovenskega jezika na osnovno šolo je zagotovo veliko pomenila krajanom, je poudaril Matej Vodopivec, predsednik sveta MČ Studenci. Gre namreč za prenos pouka iz nemščine v slovenščino. Poudaril je, da so na prireditvi posebej pohvalili učence, ki sodelujejo v projektu skupnostne shrambe. V določeno zbiralno omaro namreč na tej šoli dajejo hrano, ki jo nato dajejo pomoči potrebnim. Podelili pa so tudi štiri priznanja. Dobili so jih pomočnica ravnateljice OŠ Janka Padežnika Koraljka Čeh, Darko Majer, Marjan Kovač in Vesna Dolanc.
Ravnateljica OŠ Janka Padežnika Sonja Filipič je še povedala, da je vrsto let osrednja prireditev prav na šoli. Sicer pa je ta ustanova zelo povezana z mestno četrtjo in skupnostjo, prav tako sodelujejo tudi z vrsto društev, ki delujejo v tem okolišu. Zelo poudarjajo sodelovanje, povezovanje. Vesela je tudi, da se mnogi Studenčani spomnijo, kako je bilo nekoč na šoli, sploh če so njihovi potomci, otroci in vnuki na tej šoli, tako da tudi sami pridejo na obisk.
Prireditev je bila v dvorani, pomočnica ravnateljice Koraljka Čeh, ki je bila tudi režiserka predstave, je dejala, da nastope učenk zastavili s pogledom v preteklost, zaigrale so namreč, kako je bilo ob uvedbi slovenskega jezika, pa tudi povedale več o znamenitostih mestne četrti. Nastopili so tudi mlajši otroci, ki so zapeli nekaj pesmi in tudi zaplesali. Nekaj izjemnih priredb znanih slovenskih pesmi pa so zapele še pevke iz skupine Florentine. Obiskovalci so lahko prisluhnili še branju pesmi in besedil ter marsičemu drugemu.
Na Osnovni šoli Selnica ob Dravi so imeli dan dejavnosti. Namesto klasičnega pouka so učenci na različnih delavnicah spoznavali druge države, celo celine ter običaje, navade, kulinariko, naravo, živali in mnogo drugega.
Dan dejavnosti so izvedli v okviru projekta Erasmus, kot partnerji v projektu z osnovno šolo iz Srbije. Dan dejavnosti so poimenovali Pot okoli sveta.
Nekaj skupnih dejavnosti so imeli v zgodnjih dopoldanskih urah, imeli so nekaj gostov, poslušali so predavanja, potopise po različnih deželah, nato pa so se učenke in učenci razdelili po skupinah.
Na teh delavnicah po razredih pa so počeli marsikaj. Skupina učencev in učenk je tako kuhala in pekla jedi, ki so znane v drugih državah. Druga skupina je izdelovala kuliso avtobusa, s katerim bodo na zaključni prireditvi “potovali” po različnih državah. Prav na vsaki postaji jih čaka zgodba in predstavitev nove države.
Mlajši učenci in učenke so izdelali kipce živali, ki živijo v Afriki, nekaj živali so tudi naslikali in pobarvali. Starejši učenci so se učili plesati italijanski ples tarantela. Prav tako starejši učenci so lahko več izvedeli tudi o dogajanju in politiki v tujih državah. Ena skupina je tudi pela in plesala ob bobnih.
Delavnic je bilo še več, prav tako tudi aktivnosti, učenci in učenke pa so bili na njih glede na svojo izbiro.
