V tokratni oddaji “V svetu odraslih” sta gostovala Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Nika Erjavec, predsednica sveta stanovalcev. Z gledalci sta delila utrinke iz študentskega življenja v domovih – od vzdušja, zanimivih aktivnosti za prosti čas, do podpore pri kariernem razvoju. Pojasnila sta, kako poteka vpis in podaljšanje bivanja, kakšne prednosti ponujajo študentski […]
V tokraten Pomladnem pogovoru smo gostili Tomaža Barado, uspešnega športnika, trenerja, lastnika športnega centra, predsednika Športne zveze Maribor, in še in še … Kdo je Tomaž Barada? Tomaž Barada je ime, ki ga v Sloveniji skoraj ni treba posebej predstavljati – sinonim za borilne veščine in simbol predanosti športu. Njegova športna pot se ni začela […]
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo se posvetili temi, ki postaja vse bolj aktualna – mladi in podjetništvo. Kako lahko mladi danes pogumno in uspešno stopijo na svojo podjetniško pot? Katere priložnosti so jim na voljo in zakaj je drznost v tem kontekstu prednost? Gostili smo navdihujoča sogovornika. Prvi je bil Urban Lapajne, predstavnik […]
V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je bil tokrat gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi. Izpostavil je, katere dejavnosti izvajajo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, pri tem pa kolikšen del ljubiteljske kulture je zastopan. Kar nekaj društev s področja kulture ima namreč ta […]
Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, v sredo, 23. aprila 2025, so na univerzi Alma Mater Europaea v sodelovanju z Dramo SNG Maribor pripravili Minuto za poezijo. Dramski igralci so brali pesmi.
Gre za spremljevalni dogodek ob Slovenskih dnevih knjige, katerih letošnja rdeča nit je navdihnjena z začetnim verzom Kocbekove pesmi Na polju: »Drevo, beseda in človek«. Avtorica zasnove dogodka je dramaturginja Tanja Lužar iz Drame SNG Maribor, projekt pa je nastal v sodelovanju z MKC Maribor, festivalom Slovenski dnevi knjige in Univerzo Alma Mater Europaea.
Obiskovalci so tako lahko v Veliki dvorani prisluhnili tematsko obarvanemu izboru poezije slovenskih pesnic in pesnikov, ki so jih interpretirali priznani umetniki in sodelavci mariborske Drame: Matevž Biber, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Žan Koprivnik, Eva Kraš, Liza Marijina, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Mirjana Šajinović, Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec in Gorazd Žilavec.
Dramska igralka Mirjana Šajinović je ob koncu povedala, kaj ji pomeni poezija. Na prvem mestu, da bi si vzel za poezijo še več minut. Ob tem pa, da bi lahko vsi pisali poezijo, saj gre za izpovedi.
Dramski igralec Matevž Biber se je razveselil, da so ljudje prišli prisluhniti poeziji in da še vedno berejo knjige.
Špela Pokeržnik, vodja promocije znanosti na univerzi Alma Mater Europaea, pa je poudarila, da se na univerzi zavedajo, da brez kulture ni družbe, zato jo podpirajo, hkrati pa so bili veseli povabila mariborske Drame za sodelovanje.
Unesco je 23. april izbral za svetovni dan knjige, na ta dan sta umrla dva literarna velikana – William Shakespeare in Miguel de Cervantes.
V oddaji Kulturni izziv na BK TV je bil gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi, ki je v intervjuju zaupal, kakšne izzive ima ta hram, v katerem se dopolnjuje več vrst in oblik kulture.
Izhaja se iz ljubiteljske dejavnosti, a predstavlja veliko več
V Hramu kulture Arnolda Tovornika imajo ponudbo vrhunske, profesionalne in ljubiteljske kulture. Miha Kranjčevič, direktor tega hrama pravi, da se kulture med sabo dopolnjujejo. “Na nek način vse izhajajo iz ljubiteljske dejavnosti, je pa res, da je hram kulture lociran v manjši lokalni skupnosti, kjer je to na nek način tudi nujno,” pravi Kranjčevič in dodaja: “Hram kulture je bil zgrajen pred desetimi leti. Po tehnični opremljenosti ponuja vse, da lahko zagotovimo visokoproračunske, profesionalne dogodke, kot to, kar na nek način od nas ljubiteljska kultura pričakuje. Se pravi, da jim omogočimo na vsebinski in tehnični izvedbenosti dogodek, ki ga prej v starem domu ni bilo mogoče.”
Sodelovanje z aktivnimi lokalnimi društvi
Hram kulture sodeluje z raznimi društvi, npr. s KD Pavza, s KUD Arnolda Tovornika, pa se da ugotoviti, kakšnih dogodkov je več? Kranjčevič pravi, da je na letni ravni približno 600 dogodkov, če se upošteva še vse tiste dogodke, ki so na primer prodani termini za razne plesne vaje, vaje glasbenikov in podobno, seveda ob petkih in sobotah se načeloma zgodijo uradni dogodki za različne javnosti. “Velik del prispeva naša ljubiteljska dejavnost. Sploh KD Pavza s svojimi sedmimi sekcijami, ki delujejo na visokem ljubiteljskem nivoju. Pri nekaterih produkcijskih delih bi lahko rekli, da so že skoraj na pol profesionalnem nivoju. In seveda nam je to zelo pomembno. Zato ker pri obiskovalci pri nas v hramu kulture imamo za lokalne dogodke zelo velik odziv.”
Pravi, da so zadovoljni tako z obiskom kot s tem, da lokalna društva proizvajajo program in da jim v hramu omogočamo čim boljšo izvedbo.
Katere vrste prireditev pa so bolj obiskane?
“Mora biti zanimiva vsebina, organizacija dobra in reklamiranje dobro. Kar pomeni, da so to večji komercialni projekti – Dnevi Arnolda Tovornika, gledališki dogodki, večji koncerti, to so dogodki, pri katerih rečemo, da delamo na masi. Z vsemi medijskimi pokrovitelji, z vsemi načini reklamiranja, z družbenimi omrežji in vsem. Tu se potem zgodi do 750 ljudi na eno prireditev, ki je kak večji koncert, npr. Petar Grašo.” Pravi, da si vsebine sledijo, od lažjih vsebin, komedij do težjih vsebin. “Kar pomeni, če imaš ti nek literarni večer relativno mladega, neznanega avtorja ali mlade umetnice, je obisk slabši,” pravi in poudarja:
“Namen hrama kulture ni, da bi – ali na sploh kulture, da bi merili uspešnost nekega dogodka zgolj in izključno po številu obiskovalcev, ker ne moremo primerjati teh stvari.”
“Vse te stvari pašejo v hram kulture.”
Hram kulture Arnolda Tovornika tako omogoča veliko vrst dogodkov, tudi takih, ki jih ne moremo dati med kulturo. Med drugim imajo tudi športne dogodke, npr. karateisti imajo gala prireditev, na kateri predstavijo športniki svoje usvojeno znanje. “Ves preplet vsebinske ponudbe, ki je toliko raznolika, da vsak lahko najde nekaj zase, je nuja v hramu kot javnemu zavodu, katerega osnovna naloga je – vsaj jaz tako doživljam javne zavode, da omogočajo relativno poceni dostop do vsebin kulturnega značaja. A različnih vsebin! To pomeni, da imaš in glasbo in gledališče in alternativno umetnost. Vse te stvari pašejo v hram kulture. Jaz mislim, da je to neka formula, ki deluje na način, da lahko rečemo, da je objekt kot tak uspešen.”
Pokrovitelje imaš, če greš ven iz pisarne, na teren, na obisk in jim kaj ponudiš
Pr izzivih financiranja pa Kranjčevič izpostavlja: “Politika je tista, ki v lokalnem okolju omogoča, pa ne samo v lokalnem okolju, ampak na splošno, na nek način odreja neke količine denarja. Politika je generalno gledano povsod po svetu, nočem izpostavljati naše lokalne zgodbe, je povsod na nek način, lahko rečemo, enako neumna. Ker nekateri ljudje, ki za neko stvar živijo, čez čas, ko je uspešna, želijo zamenjati z nekom drugim, ki bi rad od tega živel. V kulturi to ne gre! Na avtocestnem kraku mogoče gre, na državnih bankah ter podobnih stvareh ta stvar funkcionira, v kulturi pa to ni možno. Jaz nimam negativnih izkušenj ne v času, ko sem bil direktor v Rušah, ne danes kot direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer jaz lahko rečem, da ne bi imel nobene težave porabiti programski denar, če bi ga bilo več. Ampak jaz nisem bil nikoli direktor kot umetniški vodja, ampak sem pravzaprav vedno menedžersko k temu pristopal. Denar se da na področju kulture zaslužiti tudi v javnem zavodu. Mi zaenkrat s tem težav nimamo.” Sam že 20 let dela s pokrovitelji celo leto. “Da se, ampak moraš ven iz pisarne in malo naokrog.”
Delal je tako v Rušah kot v Selnici
Sam je, kot je sam tudi poudaril, deloval tako v Rušah kot v Selnici ob Dravi. “Nekoč, ko smo tržili festival Letni oder Ruše, ki je bistveno večji projekt, kot so Dnevi Arnolda Tovornika, jaz – no, današnje primerjave ne želim dajati, ker je niti ne poznam, na kak način se danes tam organizira, je zdaj stvar druge občine – tako da direktne primerjave ni, a jaz sam sem približno enake pokrovitelje, kot sem ji imel takrat, v tistem času, imam tudi zdaj tukaj. Samo cifre so na nek način malo nižje. Ker je seveda tam prostor za 1.200 ljudi, tu je za 400. Finančni obseg je malo drugačen.”
“Vsak posel gradiš na osebnem nivoju.”
In še enkrat poudarja, da je treba biti na terenu: “Najhuje je poslati nek mail in pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ker ta podjetja dobijo toliko in toliko mailov na dan. In če ti ne prideš do njih, ne predstaviš projekta, če na nek način ne poveš tudi, kaj ti ponudiš podjetju, ker nobeno podjetje ni samo po sebi dolžno dajati denarja. Tako kot vsak posel ti gradiš na osebnem nivoju.”
“Za vsakega se je treba malo potruditi.”
Z obiskom je zadovoljen, a pravi, da mora biti vsebina zanimiva, pri tem pa poudarja: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav. Je pa res, da ne pričakujemo, da bo na vsako prireditev, ki ne bo lokalnega pomena, prišlo 80 ljudi. Mislim, da je treba ogromno truda vložiti, danes pa sploh v komunikaciji tudi ena na ena. Mi nimamo neodgovorjenega klica, tudi če nas ni. Obvezno je treba poklicati nazaj. Za vsakega se je treba malo potruditi. In jaz moram reči sploh za odziv lokalne skupnosti, kot je naša mala občina, da smo zelo, zelo zadovoljni z obiskom.”
V hramu tudi knjižnica, informacijska pisarna …
Povedati je še treba, da je sama zgradba Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zasnovana tako, da so v njej še druge dejavnosti, ne samo prireditve. “Zgradba kot taka je koncipirana kot kulturno-informacijski-turistični s Knjižnico Selnica ob Dravi. To je delovno ime, ki je v formalnih papirjih ostalo. Poudarek je na kulturnem delu, znotraj je ena lepših enot Mariborske knjižnice, ki spada pod javni zavod Mariborska knjižnica, zraven pa je tudi naša turistična pisarna, kjer je v glavnem prodajno mesto za naše prireditve oziroma prodajni sistem mojekarte.si. In del informacij, če seveda kogarkoli kaj zanima.”
Celoten pogovor z Miho Kranjčevičem, direktorjem Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, lahko pogledate spodaj:
Turistično društvo Vurberk tudi letos vabi na že 32. srečanje pevskih zborov “Štajerska poje 2025”, ki bo v soboto, 31. maja 2025, na grajskem dvorišču na Vurberku. Prijave zborov sprejemajo do petka, 9. maja 2025.
Največje zborovsko srečanje na Štajerskem
Srečanje je namenjeno ženskim, moškim in mešanim pevskim zborom, ki bodo vsak izvedli dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in zaključku pa bo vse zbrane zapele tudi skupna pesem. Besedila in notni zapisi bodo zborom poslani po prejemu prijave. Gre za največje zborovsko srečanje na Štajerskem, ki že vrsto let združuje ljubezen do slovenskega petja, tradicije in druženja.
Prijave za sodelovanje preko prijavnice
Vsak zbor bo na prireditvi „Štajerska poje 2025“ zapel dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in ob koncu prireditve pa vsi zbori skupaj, eno pesem (naslove z besedili in notnim zapisom jim bodo poslali po prejemu prijave). Pevske zbore, tako ženske, moške kot mešane, vabijo, da se udeležijo največjega srečanja pevcev na Štajerskem. Prijave sprejemajo do petka, 9. maja 2025 na prijavnici, ki je dostopna tudi na spletni strani Turističnega društva Vurberk TUKAJ. Izpolnjeno prijavnico naj zbori pošljejo na naslov: Turistično društvo Vurberk, Vurberk 85, 2241 Sp. Duplek. Lahko pa tudi na elektronski naslov: td-vurberk@gmail.com. Zaintertesirani lahko dobijo še več informacij pri Violeti Vogrinec na telefonski številki 031/885 986 ali pri Bojanu Vogrincu na telefonski številki 031/733-339 ali na enem od elektronskih naslovov tdvurberk@gmail.com, td-vurberk@siol.net.
V prostorih društva Toti DCA Maribor na Gorkega 34 v Mariboru je deveta samostojna razstava Mateje Ogorevc. Razstava ima naslov Čarobnost barv.
Razstavo bodo imeli postavljeno vse do konca tega meseca, do 30. aprila 2025. Med delavniki pa si jo lahko ogledate med 8. in 15. uro.
“Vsaka poteza čopiča prebuja novo doživetje in pripoveduje svojo zgodbo.”
Avtorica Mateja Ogorevc je zapisala: “Moji motivi prepletajo prizore narave in ljudi, ki me navdihujejo. Vsaka slika je delček vesolja, kjer izražam svoja občutja. Ob ustvarjanju novih del odkrivam dimenzije in se prepuščam barvam ter tehnikam, ki so odsev občutkov, svetlobe in zgodb v nas. Vsaka poteza čopiča prebuja novo doživetje in pripoveduje svojo zgodbo.” Dodala je še: “Dragi obiskovalci, želim vam da: žarite, ljubite, sanjate in ob ogledu slik uživate. Bodite vse, kar si sami želite, predvsem pa si dovolite sanjati in slediti svojim sanjam.”
Razstava Mateje Ogorevc. Vir: Toti DCA Maribor
Preplet prizorov iz narave in ljudi
Njeni motivi se prepletajo s prizori iz narave in ljudi, ki jo navdihujejo – vsaka slika je delček vesolja, kjer izraža svoja občutja, naj bodo ta pozitivna ali negativna. Ob ustvarjanju vsakega novega dela odkrivaa nove dimenzije ter se prepušča bogastvu barv in tehnik. “Slikarska umetnost je od nekdaj moja velika ljubezen. Uživam v opazovanju narave, živali, ljudi in vsem kar se da naslikati. Slikanju in tehnikam se predajam z vsem srcem,” pravi Ogorevčeva. Svoje znanje izpopolnjujm v slikarskih tečajih pri akademski slikarki Nataliji Šeruga Golob, kjer se tečajniki učijo različne tehnike slikanja, vse od klasične renesančne risbe do modernistov ter sodobne umetnosti in spoznavanja lastne slikarske govorice. Velik vzornik Ogorevčeve je italijanski renesančni genij in vsestranska osebnost Leonardo da Vinci.
V novi oddaji Kulturni izziv na BK TV je bila gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred svojim odstopom. Spregovorila je o izzivih, ki jih imajo lutkarji in ta kulturna ustanova, ki skrbi še za nekaj prizorišč in dejavnosti v Kulturni četrti Minoriti.
Lutkovno gledališče Maribor na starem naslovu predvsem s prostorskimi izzivi
Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM tudi po tem, ko je vstala z direktorskega stola, spomnila na to, da so lani praznovali 50-letnico obstoja profesionalne lutkovne hiše, na “še vsaj dvakrat tako dolgo pa ljubiteljsko, izjemno bogato podlago, ki je tudi botrovala ustanovitvi Lutkovnega gledališča Maribor leta 1974. Od teh let sem sama že polovico časa v gledališču, se pravi 25 let”. Ta je bilo lokacija na Rotovškem trgu 1 izjemno pomembna, je poudarila. Nanjo jih vežejo nostalgični, lepi spomini, “vendar so bili pogoji delovanja tako za ustvarjalce kot za gledalce precej slabi. Ta dvoranica, sicer ljubka, je bila v prvem nadstropju, brez pravih dostopov za gibalno ovirane. 144 sedežev je sicer imela, vendar je bil oder majhen.” Izzivov pa je bilo veliko. Zaodrja niso imeli. Imeli so samo eno delavnico za ustvarjanje lutk. “Veliko stvari je bilo skrajno utesnjenih,” je izpostavila Klančnik Kocutar in dodala, da niso imeli prostorov za kulturno vzgojne vsebine.
Leto 2010 je prineslo nove izzive s selitvijo v kompleks Minoriti
“Prvič v zgodovini smo se lahko posvetili ustvarjanju v nekem smislu,” se spominja Klančnik Kocutar. Dobili so več prostorov. Ni bilo več treba vsega delati v eni dvorani, od priprav do predstav. “Danes, ko delamo novo predstavo na velikem odru, še vedno teče program v mali dvorani. In obratno. Ali pa v kakšnem drugem prostoru v tem prelepem minoritskem kompleksu,” pravi nekdanja direktorica LGM. Zdaj imajo prostore za kulturno vzgojne vsebine, delavnice so “poštene, tako kot morajo biti”. Ob vsem tem pa lahko vzporedno tečejo še druge vsebine.
Zdaj so del velike Kulturne četrti Minoriti
“Zdaj, ta hip, Lutkovno gledališče Maribor upravlja z minoritskim samostanom, v katerem sta dve dvorani, mala in velika. Z minoritsko cerkvijo, ki je tudi prečudovito prizorišče, v glavnem za glasbene dogodke. S Sodnim stolpom. Z Letnim avditorijem. In majhna hiška na severu tega kompleksa, imenovana Tri babe, tako kot se je lokal v zgodovini nekoč imenoval. Kjer smo pred dvema letoma na podstrešju odprli še lutkovni muzej,” pravi Klančnik Kocutar in dodaja, da imajo še dislocirane depoje, kjer hranijo lutke, scenografije v nekdanji tovarni MTT. In kaj je Kulturna četrt Minoriti? “To je ime za vse druge vsebine, umetniške, ki se v naših prostorih dogajajo. Se pravi, izjemno lepa koncertna dejavnost, filmska dejavnost, tudi razstave, druge uprizoritvene umetnosti. Praviloma v naših prostorih gostuje kar nekaj festivalov,” pravi Klančnik Kocutar in našteva: del Borštnikovega srečanja, festival Platforma, nekaj filmskih festivalov, …
Imajo pa tudi “labirint”. Zanimiv historičen preplet prostorov, na katerega so se morali navaditi in sprejeti izziv, da se v podzemnih hodnikih med več prostori in zgradbami ne izgubijo. Ob tem pa so razvili nekaj vsebin, od ogleda prostorov do lutkovnih predstav, ki govorijo tudi o prostorih, prav tako svetlobno-zvočni projekt, povezan z zgodovino prostora. Izziv je tako sobivanje skupaj z zgodovino, “fizično in v nesnovnem pomenu besede ter s spoštljivostjo pristopati k temu prostoru”.
Lutkovni muzej s sodobnimi pristopi tvori most med preteklostjo in sedanjostjo
Lutkovni muzej je bil nov izziv, ki so ga sprejeli. “Ta naš majhen muzej, fizično majhen, je obogaten z razširjeno resničnostjo. To je projekt, ki smo ga lani zaključili. Preko tablice se na nekih točkah sprožajo posnetki: predstave, animacije kake lutke, Preko sodobnih tehnologij in razširjene resničnosti dobimo nekaj sodobnega občutka, ki je povezan z zgodovino,” pravi Klančnik Kocutar.
Financiranje je nov izziv, vsak evro obrnejo, da bi ga čim bolj izkoristili
“Glavnina programskega financiranja se še vedno zgodi s strani ministrstva za kulturo, ki lutkovni program financira v največjem deležu,” pravi Katarina Klančnik in dodaja: “Del programskega financiranja je prevzela Mestna občina Maribor. Ampak kar lep del pa tudi sami skozi naše programe pridobimo in seveda ves ta del, ki ga dobimo, vložimo nazaj v program.” Pa je zadovoljna? “Saj veste, če bi bilo več, bi se dalo tudi več narediti.” In pravi, da skušajo biti čim bolj ustvarjalni in obračajo evro, da bi ga čim bolj izkoristili.
Lutkovna umetnost je atraktivna, veliko povabil dobijo za gostovanja v tujini
Kaj pa sama lutkovna umetnost v sedanjosti? Katarina Klančnik Kocutar pravi, da je v Sloveniji v redu, saj so tu lutkarji, ki so študirali doma in v tujini. gre za prepih raznih pristopov k tej umetnosti, ki skupaj prinašajo različne predstave. Sami imajo tudi predstave, ki gostujejo tudi v tujini. “Lutkarija je izjemno atraktivna, zanimiva zaradi pogosto manj verbalnega izraza, tudi zaradi tega, ker je bolj fleksibilna. In jo zaradi tega mogoče več vabijo kot druge umetnosti, ki bolj bazirajo na jeziku. Lutkarija pogosto govori preko likovnega izraza. In je včasih v besedi bolj skopa, tako da je super premična,” pravi Klančnik Kocutar. In ja, ni samo za otroke. Predstave so narejene tudi za odrasle. Poseben izziv so lutkovne predstave za odrasle.
Poseben izziv: “V Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke.”
Igralci so večinoma končali AGRFT v Ljubljani ali v tujini. Drugače pa je z izdelovalci lutk. “Pogosto nam pišejo, da bi želeli delati v naši lutkovni delavnici, tu pa je – v bistvu v Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke. To je ena taka žlahtna umetnost in obrt, ki se prenaša iz mojstra na učenca, na vajenca. Tako so se naši kolegi, ki so v delavnici, učili od tistih, ki so pred njimi počeli ali pa še danes pridejo pomagati. Ali pa pri kakih bolj zahtevnih projektih veliko povabimo tudi zunanje sodelavce,” pravi Klančnik Kocutar in poudarja, da gre za specifična znanja.
Izzivi pri ozvočevanju in osvetljevanju na različnih predstavah
Omenja tudi izjemno dragocene tonske mojstre in mojstre svetlobe. Na določenih predstavah se mora na primer ozvočiti mizo ali kak drug predmet, osvetliti določene dele odra ali samo določen predmet. Vse to zahteva znanje in prilagoditve, nove izzive. Uporablja se tudi nove tehnologije. Včasih pa so predstave, ki so narejene “po starem”, ki pa so tudi s svojimi izzivi.
Katarina Klančnik Kocutar je v intervjuju predstavila tudi obnovljen Sodni stolp, ki se z vsako dejavnostjo v njem spreminja in ponuja ogromno. Pravzaprav daje pečat vsemu tistemu, kar se dogaja tam. Kaj vse je še povedala, si lahko ogledate v celotni oddaji Kulturni izziv s Katarino Klančnik Kocutar,
V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred odstopom. Kakšno popotnico daje Lutkovnemu gledališču Maribor in katere izzive vidi v sedanjosti in prihodnosti?
Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM, je odkrito spregoovorila o izzivih, ki jih je LGM nekoč imel, o porstorski stiski, financiranju – pa tudi, kakšno je stanje danes, ko ima LGM v upravljanju ne samo lutkovnega gledališča, ampak skrbi tudi za Kulturno četrt Minoriti, za muzej in Sodni stolp … Kje so izzivi sedanjosti in prhodnosti?
Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
V petek, 11. aprila 2025, ob 11. uri, bo na Prvem odru Prve gimnazije Maribor tradicionalno srečanje klasikov. Posvetili ga bodo spominu na generala Maistra.
Srečanje posvečajo spominu na generala Rudolfa Maistra. Zdaj se obeta zanimivo druženje z gosti – vnuki generalovih sodobnikov: dr. Alenko Šelih, Alenko Verstovšek, Viki Voglar, Borutom Maistrom, dr. Mladenom Dolarjem in Jurijem Leskovarjem. Pogovor z njimi bo vodil ravnatelj Herman Pušnik.
30 let klasične gimnazije
Dogodek je umeščenje v sklop praznovanja klasične gimnazije. Letos bo namreč trideset let od ponovne uvedbe tega izobraževalnega programa. Pozornost namenimo tudi nekdanji mariborski klasični gimnaziji, ki je delovala od leta 1758 do 1959. Konec leta 2023 smo izdali knjigo Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor.
Maister in njegovi so sledili sanjam slovenske poti v prihodnost
Leta 1918 so v Mariboru sprejeli pomembno odločitev in sledili sanjam slovenske poti v prihodnost. Rudolf Maister je prevzel to odgovornost in povečanje slovenskega ozemlja tudi smelo izpeljal. V njegov ožji krog zaupnikov in podpornikov so sodili Anton Dolar, dr. Josip Leskovar, dr. Franjo Rosina, dr. Karel Verstovšek in Franjo Voglar. Prav vsi so bili povezani z mariborsko klasično gimnazijo – nekateri kot dijaki, drugi kot profesorji ali pa kot starši dijakov te pomembne mariborske izobraževalen ustanove.
V Vetrinjskem dvoru so odprli razstavo slik ‘K visokim frekvencam’. Gre za slike, ki jih je ustvarilo 36 ljubiteljskih slikarjev in slikark, ki ustvarjajo v slikarskih delavnicah Natalije Šeruga Golob.
Kar 36 ljubiteljskih slikarjev je na razstavo prineslo po tri svoje slike, ki so jih naredili na delavnicah pri Nataliji Šeruga Golob.
Vetrinjski dvor: razstava K visokim frekvencam. Ena od avtorjev in avtoric: Anica Zafred
Skupno jim je, da ustvarjajo
Avtorji in avtorice so različne starosti, vse od 17 do 85 let. Skupno pa jim je to, da radi ustvarjajo slike. Nekateri so šele začeli, nekateri prihajajo redno na delavnice, nekateri občasno, nekateri že več let, nekateri pa manj. Nekateri avtorji in avtorice prihajajo na delavnice zelo redko, nekateri samo na sobotne, drugi imajo dolgoletni staž rednega obiskovanja delavnic, pri tem pa so različno aktivni.
Slike ustvarjene z različnimi tehnikami in motivi
Njihova mentorica Natalija Šeruga Golob je akademska slikarka, ki ob svojem slikarskem delu že 25 let vodi različne slikarske delavnice. Ob odprtju razstave je poudarila: “Razstavlja 36 zelo različnih avtorjev. Nekateri obiskujejo slikarske delavnice že 20 let, eni pa so šele začeli. Tudi slike so različne. Ene so nastale s klasično tehniko, ene s podslikavami. Ene so narejene po reprodukcijah oziroma po predloi z edinim namenom, da se avtorj učijo. So tudi takšne, da so narejene vse v enem, takoj. Obstajajo pa tudi take slike, ki so nastale med tem, ko ustvarjalec išče svojo pot.”
Akademska slikarka, ki ljubiteljske slikarje že vrsto let uči, je še izpostavila, da gradijo delavnice in ustvarjanje na tem, da se učijo slikarske obrti in da se hkrati podajajo pogumno v novo in neznano. “Tako da manevriramo med tema dvema izhodiščema. Po eni strani učenje slikarske obrti, po drugi strani pa iskanje lastne govorice, opremljene z vso tradicijo,” je pojasnila Šeruga Golob.
Delo v slikarskih delavnicah poteka kot posredovanje slikarskega métjeja, slikarske obrti in seveda iskanje, razvijanje, artikuliranje lastne slikarske govorice. Pri učenju sledijo renesančnim vrednotam, kot so saper vedere (znati videti), imitatore della natura (gledanje, opazovanje, ki je temeljna vrednota), puro (jasno, čisto brez nepotrebnih okraskov), facilita (hitrost in lahkotnost pridobljena z marljivostjo) in seveda obvladovanje prikazovanja prostora. Opremljeni s tradicijo, preko različnih modernizmov in sodobnega slikarstva posamezniki iščejo lastno govorico. Pridobivajo zmožnost ločevanja slike in finega v umetnosti od praznega praskanja in barvanja po površini. Z dihom brez namena se podajajo med barve in na oglede razstav, tako sodobnih kot klasičnih, doma in v tujini.
Sinoči so se v Hramu kulture Arnolda Tovornika iztekli 10. Dnevi Arnolda Tovornika, V dvorani Zinke Zorko je kot zadnja na teh dnevih zaigrala odlična dramska igralka Polona Vetrih v igri “Blagi pokojniki, dragi možje”.
Zadnja predstava pokazala izjemen talent Polone Vetrih
Ta predstava je že konec prejšnjega tisočletja navdušila številno slovensko in tudi tujo publiko, saj je Polona Vetrih v njej igrala monologe, ki jih je za svojo dolgoletno prijateljico, priznano italijansko igralko Paolo Borboni, napisal priznani dramatik Aldo Nicolaj. Ob tem bo Polona Vetrih nastopila skupaj z dvema izvrstnima glasbenikoma, Janezom Dovčem na harmoniki in Goranom Krmacom na tubi, ki bodo predstavi dodali glasbeno noto, saj bo glasba in besedilo prepletena v duhovitem in zabavnem dialogu. V predstavi so lahko obiskovalci spremljali zgodbe štirih vdov, ki so po smrti svojih mož sprejele nove izzive življenja, namesto da bi obsedele v žalosti. Polona Vetrih pa je znova pokazala, kako odlično zna igrati in tudi zapeti, saj je predstava bila kot glasbena komedija, ki na pladnju prinese mešanico humorja, glasbe in človeške iznajdljivosti.
Polona Vetrih nastopila tako na prvih kot desetih dnevih Arnolda Tovornika. Pred devetimi leti, ko so imeli prve Dneve Arnolda Tovornika, je Vetrihova imela predstavo Pijem, ker sem pač žejna. Včeraj pa je nastopila v eni prav tako svojih boljših vlog, v katerih je zaigrala in zapela.
V desetih izdajah Dnevov Arnolda Tovornika postregli z dobro voljo
Deseta izvedba Dnevov Arnolda Tovornika je tako zaokrožila večletni trud ekipe Hrama kulture Arnolda Tovornika, je povedal Miha Kranjčevič, direktor tega hrama. Spomnil se je začetkov, ko so sedeli in razmišljali, kaj in kako bi naredili, kako bi s takimi vsebinami začeli polnit hram kulture. Pravi, da je bila sama odločitev, da bi vsebine povezali z Arnoldom Tovornikom, lahka, saj je Tovornik bil tesno povezan s Selnico ob Dravi. Koncept so zgradili hitro, v vseh letih pa izbirali predstave, ki so sicer humorne, hkrati pa dajo ob svojem koncu vedno gledalcu tudi “nekaj misliti”, včasih tudi družbeno kritičnost.
“Skrbeli smo, da so ljudje, tudi če so prišli nekoliko čemerne volje, vedno odhajali dobre volje,” je dejal Kranjčevič in dodal: “Kot lik Štefa, ki ga je je negoval Arnold Tovornik. To pa je bilo tudi naše osnovno vodilo.”
Vsako leto so Dneve Arnolda Tovornika še oplemenitili, npr. z izdajo knjige. Za naslednje leto pa že pripravljajo dokumentarni film ob 110-letnici rojstva Arnolda Tovornika, izdali pa bodo tudi knjigo o Petru Trnovšku. Film bo temeljil na vsebini knjige Marka Koširja o Arnoldu Tovorniku.
Kot so sporočili iz Univerze v Mariboru, bo v petek, 21. marca 2025, ob 12. uri, pred zgradbo rektorata Univerze v Mariboru potekala že dvanajsta prireditev Poezija povezuje.
Dogodek, ki ga pripravljajo Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica in Založba Pivec, bo obeležil svetovni dan poezije, rojstni dan pesnika Janka Glazerja in začetek pomladi.
Poezija povezuje: Prireditev, ki že od leta 2013 navdušuje Mariborčane
Poezija povezuje je prvič potekala leta 2013 in od takrat se prireditev vsako leto ponovi, razen v letu 2020 zaradi koronskih razmer. V tej posebni prireditvi bodo znani Mariborčani interpretirali pesmi po lastnem izboru.
Vabljeni so tako redni obiskovalci prireditev kot tudi naključni mimoidoči, saj dogodek poteka na prostem pred rektoratom Univerze v Mariboru, na Slomškovem trgu.
Poezijo bodo brali ugledni Mariborčani in Mariborčanke
Letošnjo prireditev bodo obogatili različni posamezniki, ki bodo izbrali in interpretirali pesmi. Med njimi bodo pravljičarka in pesnica Zdenka Gajser, bibliotekarka Gabrijela Kolbič, pevka Zala Kralj, gledališki režiser Rene Maurin, zgodovinar in filolog dr. Aleš Maver. Pa tudi zdravnik in pisatelj dr. Franjo Naji, igralka Mateja Pucko, novinar Dejan Pušenjak, upokojena profesorica mag. Majda Rižnar, igralec Simon Šerbinek in igralka Vesna Vončina.
Glasbeni gost in povezovalka dogodka
Dogodek bo popestril glasbeni gost, kantavtor Leon Ašenberger – Aši. Aši bo prispeval svoj glasbeni nastop. Prireditev bo tudi letos povezovala ambasadorka branja, Zora A. Jurič.
Premik na arkade Univerzitetne knjižnice Maribor v primeru slabega vremena
Če bo vreme slabo, bo dogodek potekal pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor, vendar upajo, da bo le-to omogočilo prijetno zunanjo izvedbo. Organizatorji pričakujejo obisk širšega občinstva, ki se je v preteklih letih vedno večalo. Dogodek nagovori tako stalno publiko kot tudi naključne mimoidoče, ki se ustavijo na tem edinstvenem kulturnem dogodku.
V Kulturnem domu v Lovrencu na Pohorju so sinoči imeli prisrčen koncert na gregorjevo, prazniku zaljubljencev. Nastopila sta Mešani pevski zbor Rosika in Mladinski pevski zbor OŠ Lovrenc na Pohorju ter se z izbranimi pesmimi poklonila ljubezni.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god svetega Gregorja. Običaji na ta dan segajo že v predkrščansko dobo, pri ljudeh pa se je uveljavilo prepričanje, da s tem praznikom, ko se ptički ženijo, prihaja pomlad. Po starem koledarju je ta datum tudi veljal za prvi spomladanski dan. Dan, ko se ptički ženijo, pa je nato postal dan zaljubljencev.
Pesmi, posvečene ljubezni
Na koncertu pa sta se oba zbora, tako MePZ Rosika kot tudi Mladinski pevski zbor OŠ Lovrenc na Pohorju posvetila ne samo ljubezni med zaljubljencema, ampak vsem ljubeznim. Tako so pevci in pevki počastili ljubezen in jo predali naprej. Ob tem pa so se tudi poslovili od zime in pozdravili pomlad. Najprej je nastopil MePZ Rosika, ki je presenetil marsikoga, saj so se pevci in pevke razporedili sprva tako po odru kot tudi po dvorani in prepevali občinstvu s treh strani. Nato pa so odšli na oder in prepevali eno pesem za drugo.
Nato pa so oder prepustili še Mladinskemu pevskemu zboru OŠ Lovrenc na Pohorju. Dekleta so ubrano zapela več pesmi in ponesla dobro razpoloženje do vseh v dvorani in pokazala, da petje živi tudi med mladimi. Ne nazadnje imajo na tej šoli dolgo tradicijo pevskih zborov.
Leto je naokoli, pomlad pred vrati in spet je prišel čas za sprehode. Festival sprehodov pozdravlja prebujanje narave letos že osmič.
“Med 21. in 29. marcem nas čaka devet festivalskih dni, na katerih pa se ne bomo sprehajali zgolj po našem mestu. Letos bomo obiskali tudi Ormož, Trate, Poljčane, Jarenino, Lovrenc na Pohorju, Laško in Ravne na Koroškem,” sporoča Vid Kmetič, programski urednik Festivala sprehodov. Festival sprehodov so sprva organizirali v Mariboru, zdaj pa se vse bolj širi.
“Tako kot lansko leto smo tudi v letošnji festivalski program vključili projekt DEDI:KUL, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo in ki aktivno vključuje ter mreži raznolike medsektorske deležnike na področju dediščine in kulture ter prenaša znanje o interdisciplinarnih metodah interpretacije dediščine,” še dodaja Kmetič.
Poleg sprehodov bo tudi okrogla miza
Sprehajali pa bodo tudi misli, napoveduje Kmetič. Organizirali bodo namreč okroglo mizo z naslovom Medvrstniško nasilje – pandemija moderne družbe, na kateri se bodo lotili te vse bolj pereče problematike današnjega časa.
Festivalske nagrade
Podelili bodo tudi tradicionalne festivalske nagrade, Rajzefirbčni šuh, Rajzefirbčni šniranc in Rajzebirbčni špancirštok.
V torek, 11. marca 2025, zvečer bo v Kulturni četrti Židovska v Mariboru dvojno umetniško doživetje, dve razstavi bodo odprli eno za drugo.
Ob 18. uri odpirajo v Galeriji DLUM razstavo, na kateri se bo s slikarskimi deli predstavila umetnica Milenka Houška Pavlin. Ob 19. uri pa vabijo vse navdušence nad različnimi zvrstmi umetnosti še v Fotogalerijo Stopl, kjer se bodo v treh nivojih z izbranimi avtorskimi projekti predstavili trije mednarodni fotografi: Luciana Demichelis, Andrés Pérez in Marcel Top.
Razstava Kolektivni nadzor
Razstava ponuja tri izbrane avtorske projekte fotografov Luciane Demichelis (AR), Andrés Pérez (VE) in Marcela Topa (BE), s katerimi so se v okviru ožjega izbora predstavili lani (2024) na Kranj Foto Festu. Na prvi pogled izmuzljiva povezovalna lastnost treh medsebojno različnih fotografskih zgodb se gledalcu prikaže šele po temeljitem razmisleku. Ta je namreč tisti, ki privede do razširjenega vida v okolje družbeno-političnih problematik, bodisi lokalno specifičnega ali vsesplošnega sodobnega sveta. V treh nivojih se gledalec, tako v prostorskem kot tudi v avtorsko specifičnem smislu, sooča s tematiko kolektivnega nadzora.
Luciana Demichelis
Luciana Demichelis (Zemlja je Lunin satelit) ga kritično izpostavlja v domači Argentini. V zastavljenem projektu gre za vizualno raziskovanje argentinskih satelitov, politične domišljije in uresničevanja kolektivnih sanj. Skozi uporabo fikcije, prilaščanja podob in ironije, projekt primerja tehnološko zanesljivost nekaterih držav in prispeva k razpravi o koloniziranju neba. Andrés Pérez (Mrtva družina) prek raziskovanja družinskih albumov kot binarnih zgodovinskih dokumentov, ki utrjujejo naracijo o neobstoju raznolikosti, predstavi lastno, a hkrati kolektivno izkušnjo oseb LGBTIQ+ skupnosti. Skozi prizmo globoko zakoreninjene heteronormativnosti ter patriarhalne družbene ureditve, avtor ponudi uvid v intimno sfero notranjega dogajanja posameznika, ki se je tovrstnemu nadzoru primoran podrejati vse od zgodnjih mladostniških let. Marcel Top (Obratni nadzor) na eksplicitni način izpodbija zanesljivost sistema na podlagi leta 2023 sprejetega zakona francoske vlade, ki dovoljuje algoritemski videonadzor kot ukrep za nadzorovanje množic na zborovanjih. Pojavi se izpraševanje namembnosti »obratnega nadzora« s strani najvišjih državnih organov, katerih vloga je sicer skrb za dobrobit lastnega ljudstva, a tukaj s pomočjo nečloveške tehnologije prevzema vlogo ultimativnega fizičnega nadzora, ki privede do vrste neetičnih izidov.
Andrés Pérez
Andrés Pérez (Venezuela, 1993) je nebinarni fotograf in vizualni umetnik iz Bogote v Kolumbiji. Njihovo delo je rezultat združitve med ustvarjalnostjo in političnimi interesi. Njihova vizualna identiteta je mešanica umetniške fotografije in razširjenih dokumentarnih praks. S podobami obravnavajo družbena vprašanja, kot so identiteta, queer spomin in binarno nasilje. Med letoma 2022 in 2024 so predstavili 13 razstav v muzejih, fotografskih centrih in na festivalih, kot je Museum für Kunst & Gewerbe (Hamburg), Trastevere Museum (Rim), Preus Museum (Norveška), Pride Photo (Nizozemska), Photo Saint Germain (Pariz) in Houston Center of Photography.
Marcel Top
Marcel Top (Belgija, 1997) raziskuje teme množičnega nadzora, zasebnosti in zbiranja podatkov. V svoji praksi tradicionalni pristop k dokumentarnemu raziskovanju nadgrajuje z bolj eksperimentalno uporabo novih tehnologij (kot so prepoznavanje obrazov, analiza gibanja in globoki ponaredki). Umetnik te tehnologije uporablja za vizualizacijo in preučevanje scenarijev, v katerih lahko ljudje zaščitijo sebe in svoje pravice tako, da pridobijo znanje in ponovno prevzamejo nadzor nad orodji nadzora. Topovi projekti, ki obravnavajo človekove pravice, napačno ravnanje policije in prepoznavanje obrazov med protesti, so namenjeni nasprotovanju abstraktni naravi algoritemskih mehanizmov, ki stojijo za množičnim nadzorom, in sicer z zagotavljanjem konkretne vizualizacije tega pojava in soočanjem javnosti z obsežno količino nadzora, ki so mu družbe izpostavljene, ter z etičnimi tveganji, ki iz tega izhajajo, na koncu pa ponujajo teoretične rešitve.
Danes so razkrili dobitnike in dobitnice Glazerjevih listin in nagrade za življenjsko delo. Nagrado za življenjsko delo dobi slikarka Anka Krašna.
Mestna občina Maribor že vrsto let podeljuje Glazerjeve nagrade za delo na področju kulture. Poimenovali so jih po pesniku Janku Glazerju, ki je veliko časa preživel in ustvarjal v Mariboru.
Nagrado in listine bodo dobitnikom podelili na prireditvi 20. marca 2025 v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor.
Na današnji novinarski konferenci so predsednik Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Rene Maurin, namestnica predsednika Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Zora A. Jurič in član odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Dejan Pušenjak razkrili dobitnike Glazerjevih nagrad, prav tako tudi Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. Rene Maurin je povedal, da so dobili kar 31 predlogov za podelitev listin in nagrad. Nabor kanidatov in kandidatk je bil po njegovem mnenju zelo kakovosten, do nagrajencev pa so prišli soglasno.
Akademska slikarka Anka Krašna dobi nagrado za življenjsko delo
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo , ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme akademska slikarka in redna profesorica Anka Krašna. V utemeljitvi je strokovna komisija zapisala, da se “refleksija vrhunske avtorice kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti, ko z izjemnim poznavanjem likovnega jezika, njegovih pravil in zahtev na področju slikarske umetnosti in likovne pedagogike ruši tabuje in ko z lastno ikonografsko likovno govorico in z neizprosnim družbeno kritičnim pogledom ter brez strahu kaže na krivice“. Krašna je sicer diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Do zdaj je imela že več kot 100 samostojnih razstav, sodelovala je na več kot 300 skupinskih razstavah. Slike ustvarja tudi v ciklih.
Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek
Pisatelj Avgušt Demšar je eden od dobitnikov Glazerjeve listine za delo na področju kulture oziroma za trilogijo Vodnjaki.
Glazerjevo listino za koncertne nastope v zadnjih dveh letih dobi violinistka in koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor Oksana Pečeny.
Igralec Jurij Drevenšek, ki od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec na področju kulture, prejme Glazerjevo listino za filmske vloge v zadnjih dveh letih.
Jana Ajlec, ki jo v Vuzenici poznajo kot fotografinjo narave, je marsikoga presenetila z odprtjem razstave fotografij aktov, ki jo je poimenovala Žamet.
Svetloba, ki žari iz temnosti
Na razstavi v Kulturno upravnem centru Vuzenica je na ogled 19 fotografij, ki jih je naredila Jana Ajlec. Njena prijateljica in mentorica Maja Šivec, ki je poznana in uveljavljena fotografinja, je izpostavila, da na Janinih fotografijah prihaja do izraza temnost in mala svetloba, ki prav žari ven iz fotografij. “Prikazi lepote človeškega telesa so zelo dobro izraženi, tako da smo zelo veseli, da ima razstavo v Vuzenici. V majhnem kraju, v katerem mogoče ni običajno, da pokažejo fotografije aktov,” je dejala Maja Šivec.
Znana kot fotografinja narave, zdaj tudi aktov
Gre za fotografije, na katerih se vidi ženska in moška telesa, ki izkazujejo erotičen naboj, “mnogo je prikritega, kar je morda še bolj vznemirljivo. Če so namreč fotografije prikrite, burijo našo domišljijo. In prav to je pri Janinih fotografijah zelo izrazito”, je še dejala Šivec. Jana Ajlec, ki ima tokrat samostojno razstavo fotografij aktov, pa je pravzaprav začela pred leti s fotografijami narave Vuzenice in okolice. Postopoma pa je vstopila v svcet fotografije aktov. Šivec ji je svetovala, bila njena mentorica, dejala je še, da so večkrat tudi skupaj fotografirali, na koncu pa je Ajlec fotografirala tudi sama.
Izraža nežnost, čustva in razpoloženja
Jana Ajlec je poudarila, da jo pri fotografiranju aktov, pri katerih izraža sicer nežnost, zanima igra sence in svetlobe. “Svetloba nekaj razkriva, senca pa nekaj skriva. In vsak si naj po svoje, kaj kaže senca, kaj je za njo, kaj se skriva. Kaj pa je sama želela pokazati? Pravi, da lepoto človeštva, obenem pa, da ji je všeč, ker si lahko gledalec sam predstavlja, kaj je želela avtorica pokazati, povedati. S temi fotografijami pa sama izraža čustva in razpoloženje. Na vseh nežnost, na nekaterih tudi žalost. “Nekatere fotografije so zelo temne, namenoma, zato, da se človek lahko ustavi in se vpraša, kaj sploh je. Da pogleda in da dojame fotografijo,” je še dejala Ajlecova.
Lutkovno gledališče Maribor (LGM) bo v četrtek predstavilo novo premiero – predstavo z naslovom #ROBIKAPUCAWASHERE, ki jo je režirala Nika Bezeljak.
Avtorica besedila je priznana dramatičarka Jera Ivanc. Za likovno podobo pa je poskrbela umetnica Samira Kentrić. Na odru bosta nastopili igralki Barbara Jamšek in Vesna Vončina. Predstava je namenjena starejšim od deset let.
Osrednja zgodba predstave spremlja štiri osnovnošolce
Dorotejo, njenega mlajšega brata Marka, sošolca Zorana in nekdanjo sosedo ter prijateljico iz vrtca Almo. Vsi prihajajo iz različnih družbenih okolij, kar vpliva na njihove odzive na dogodke in aktualne novice. Med ključnimi vprašanji, ki jih odpira predstava, so socialne stiske, kot je grožnja izselitve sedemčlanske družine Doroteje in Marka iz dotrajanega najemniškega stanovanja na Lentu, ter identiteta skrivnostnega Robija Kapuce, ki pušča grafite z oznako #robikapucawashere.
Predstava raziskuje konflikte, pretrese in trenutke novih spoznanj. Pri čemer se osredotoča na vprašanje, kako mladi lahko povzdignejo glas proti krivicam. Robi Kapuca, lik, ki simbolizira štajerskega in slovenskega Robin Hooda, združi mlade in jih spodbudi k uporu, s čimer postane metafora za družbeno angažiranost.
Avtorica besedila Jera Ivanc ima bogato ustvarjalno zgodovino
Njeno prvo dramsko delo, Perzej, je bilo uprizorjeno leta 2003. Od takrat pa je napisala številna izvirna besedila in priredbe, ki so doživele premiero na različnih slovenskih odrih. Poleg tega se podpisuje pod več kot trideset dramaturgij, njena komedija Prevare pa je leta 2015 prejela priznanje na Dnevih komedije v Celju.
Za likovno podobo je poskrbela Samira Kentrić, priznana avtorica grafičnih romanov, med katerimi so Balkanalije, Pismo Adni in Adna. S svojimi deli raziskuje družbene in osebne teme, njene ilustracije pa redno prejemajo priznanja, vključno z nagrado za najboljšo naslovnico leta po izboru mednarodnega združenja cestnih časopisov.
Predstava #ROBIKAPUCAWASHERE prinaša aktualno in angažirano zgodbo, ki mlade gledalce spodbuja k razmišljanju o krivicah ter moči solidarnosti in upora.
Letos v selniškem Hramu kulture obeležujejo jubilejne 10. Dneve Arnolda Tovornika, ki tako letos obeležujejo pomemben jubilej.
Letošnja izvedba Dnevov Arnolda Tovornika je še posebej slavnostna, saj obeležujemo pomemben jubilej – desetletje umetniškega ustvarjanja, gledaliških presežkov in nepozabnih trenutkov.
Pred desetimi leti smo zasnovali te dneve z vizijo ustvariti prostor, kjer bi se prepletali umetnost, kultura in dediščina velikega igralca Arnolda Tovornika. Danes lahko z veseljem ugotavljajo, da so Dnevi Arnolda Tovornika postali nepogrešljiv del kulturnega dogajanja, ki vsako leto pritegne številne ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
10. Dnevi Arnolda Tovornika se bodo pričeli v četrtek, 13.3.2025 (na ta dan se je leta 1916 rodil Arnold Tovornik).
Živa dvorišča iz Maribora vabijo vse, ki si želijo sodelovati z ekipo pri oživljanju dvorišč ter iz njih narediti prostore srečanja in ustvarjanja, da se odzovejo na njihov poziv k sodelovanju.
Iščejo ustvarjalce, ki bi nastopali na edinstvenih dvoriščih
Tako iščejo ustvarjalce, ki si želijo nastopiti na enem od mariborskih živih dvorišč z intimnim koncertom, plesno predstavo, predstavitvijo filma ali s kulinaričnim potovanjem. Pravijo, da je meja samo vaša domišljija. “Dragi lokalni ustvarjalci – glasbeniki, umetniki, gledališčniki, obrtniki, plesalci, filmarji in drugi, vabimo vas, da se nam pridružite pri ustvarjanju Živih dvorišč 2025,” so zapisali. Prijave sprejemajo do 16. 2. 2025 preko spletnega obrazca TUKAJ.
Skupnostne akcije za vse leto
Živa dvorišča so celoletni program skupnostnih akcij, ki nastaja in se razvija v specifičnih poljavnih prostorih – mariborskih dvoriščih. Program Živa dvorišča načrtno mestne prostore – dvorišča ponovno oživlja tako, da nanje ob sodelovanju prebivalcev povabi razne kulturne ustvarjalce in kreativne dejavnosti, ki dvorišča ponovno oživijo kot prostor druženja in dobre volje. Končni cilj programa je, da tovrstne aktivnosti zaživijo samostojno v organizaciji prebivalcev samih, dvorišča pa se v vsej svoji lepoti pokažejo in z dodatnim programom pokažejo tudi drugim obiskovalcem v času večjih prireditev ali manjšim skupinam s pomočjo vodenih sprehodov po mestu.
V Selnici ob Dravi je danes potekal edinstven kulturno-rekreativni dogodek, ki je združeval gibanje na svežem zraku in umetniško izražanje. Pohod prešerne volje in poezije je privabil številne ljubitelje hoje in slovenske književnosti.
Udeleženci so se podali na pot, obogatili svoje znanje o velikem slovenskem pesniku Francetu Prešernu ter v dobri družbi preživeli sproščeno dopoldne.
Pohod je bil obogaten z branjem Prešernove poezije
Udeleženci so se zbrali v središču Selnice ob Dravi in se odpravili na pohod po skrbno izbrani poti. Posebna dodana vrednost tega pohoda je bila poezija – na več točkah so pohodniki prisluhnili recitacijam Prešernovih pesmi, ki so jih interpretirali udeleženci sami. Tako so se med hojo prepletali ritmi Prešernove besede in naravna lepota okolice. Posebej zanimiv del dogodka so bile tudi uganke za najmlajše. Organizatorji so poskrbeli, da je bil dogodek primeren za vse generacije.
Bogat kulturni utrip
Veliko zaslug za uspeh dogodka nosijo člani in članice Kulturnega društva Pavza iz Selnice ob Dravi, ki s svojimi dejavnostmi in prireditvami pomembno prispevajo k bogatemu kulturnemu utripu v občini. Tudi tokrat so dokazali, da lahko visoko umetnost, kot so Prešernove poezije, povežejo z dejavnostmi, ki spodbujajo družbenost, gibanje in pozitivno energijo.
Preplet vsega dobrega
Pohod prešerne volje in poezije je tako združeval kulturo, naravo in družbenost ter prinesel nasmehe na obraze vseh udeležencev. Takšni dogodki dokazujejo, da poezija ni le del knjig, temveč lahko živi med ljudmi, v naravi in v vsakdanjih trenutkih, ki jih naredi še bolj posebne.
Danes, 8. februarja 2025, na Prešernov dan, ob 17. uri odpirajo v Fotografskem muzeju Maribor na Koroški cesti 19 razstavo fotografij “Med vojno zakoni molčijo!”. Avtor fotografij je Miha Kacafura, priznani mariborski fotograf in član Fotokluba Maribor.
Kacafura je razstavo ustvaril na podlagi svojih fotografij, nastalih v muzejskem parku uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Njegove fotografije ne prikazujejo zgolj zgodovinskih ostankov, temveč so tudi močan vizualni opomnik na trpljenje in izgubo, ki ju je povzročila druga svetovna vojna. V taborišču Auschwitz-Birkenau je umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov, pa tudi Romov, Poljakov, sovjetskih vojnih ujetnikov in drugih žrtev nacističnega režima.
Pomenljiv naslov razstave
Razstava nosi pomenljiv naslov, ki izhaja iz latinskega reka Inter arma silent leges (Med vojno zakoni molčijo). S tem avtor opozarja na krhkost človekovih pravic in na grozote, ki jih lahko povzroči sistematično kršenje osnovnih vrednot človečnosti. Kacafura, ki je za svoje delo že prejel več nagrad, skozi objektiv beleži sporočilo spomina in opomina – da zgodovina ne bi postala zgolj ponavljajoča se tragedija.
Razstava bo na ogled do 15. marca 2025, vstop pa je prost.
Danes so se mnogi pohodniki odpravili na sprehod po kulturni dediščini, ki jo ponuja Sveti Primož na Pohorju. V tem zaselku občine Vuzenica so nedavno odprli kmečki etnološki muzej, ki so si ga na koncu daljšega sprehoda udeleženci tudi ogledali.
Sprehod mimo starih domačij
Pot so začeli pri domu krajanov, nato pa so se odpravili do kmetije, ki se ji po domače reče Žvirc. Pot jih je vodila še do kmetije p. d. Škrobej. Prav s te kmetije je veliko eksponatov v kmečkem etnografskem muzeju. Žal je del kmetije pred leti pogorel. Kasneje pa je niso obnavljali. A kljub temu je ostalo nekaj kulturne, etnografske dediščine, saj so lastniki veliko predmetov predali za muzej. Pohodniki so raziskovali še naprej in prišli do kmetije p. d. Peruš, ki jo sicer obnavljajo. Pozdravil jih je domačin in jim zaupal nekaj besed o načrtovani obnovi.
Ogled kraja, kjer je bil nekoč rudnik
Lucija Bricman, dolgoletna planinska vodnica Planinskega društva Vuzenica, je vodila sprehod po Svetem Primožu na Pohorju. Povedala je, da so ob začrtani poti naredili še kratek postanek na lokaciji, kjer so nekoč kopali železo.
Ogled kmečkega etnografskega muzeja
Čakala jih je še manjša razdalja do cerkve, pod katero je muzej. Tega so si z zanimanjem tudi ogledali in si predstavljali, kako so nekoč živeli kmetje v Svetem Primožu na Pohorju. Muzej je namreč tako zastavljen, da si lahko obiskovalci ogledajo, kako je bilo nekoč po domačijah na tem predelu Pohorja. Tako so lahko videli kmečko kuhinjo z jedilnico, posteljo in garderobno omaro z nekaj oblačili. Postavili so tudi mizo, na kateri je več orodja iz preteklosti. V muzeju pa so še drugi predmeti, prav tako tudi informativne table z razlago preteklega življenja v Svetem Primožu na Pohorju.
V bližnjem župnišču pa so si po sprehodu in ogledu muzeja udeleženci še nabrali moči. Čakala jih je namreč pogostitev: domača juha, skuhana na pristnem štedilniku, pa seveda sladica in dobra kapljica, Tako da so se lahko okrepčali in odpravili naprej še po svojih poteh.
Osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje bo letos v jubilejni, 60. izvedbi. Med 2. in 15. junijem bo v Mariboru ponovno predstavil izbor 12 slovenskih uprizoritev s premiero v preteklem koledarskem letu, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade. Tokrat je tekmovalni program sestavila Ajda Rooss.
Kot je povedala na današnji razglasitvi uvrščenih v tekmovalni program, uprizoritve sodobnega slovenskega gledališča tudi v letu 2024 ostajajo močna in pronicljiva refleksija perečih družbenih in eksistencialnih vprašanj. “Vendar se v iskanju družbene relevantnosti pogosto ujamejo v pasti zgolj analitičnih, konceptualnih ali provokativnih pristopov,” je navedla.
“Izzvale oz. vznemirile so me tiste umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter se dotaknejo človeka v njegovih najglobljih plasteh intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj. To so predstave, ki segajo onkraj vidnega in otipljivega ter gledalca povežejo z nečim globljim – presežnim, arhetipskim, univerzalnim. Ne le da odsevajo resničnost, temveč jo v njem preoblikujejo, prebujajo nova čutenja in odpirajo prostor za nove pomene,” je še dodala.
Izpostavila je mlajše generacije ustvarjalcev, ki “s svojo bogato asociativno in metaforično izraznostjo na novo preoblikujejo gledališko krajino v prostor raznolikih perspektiv”, ter vlogo igralk in igralcev. “Prav igralski presežki so tudi v preteklem letu predstavljali temeljno vrednost slovenskega gledališča in ponovno potrdili njegov izjemni potencial za dosego najvišjih umetniških standardov,” ocenjuje.
Izbrane predstave bodo prikazane na 60. Festivalu Borštnikovo srečanje
“Pričujoči izbor presega razumevanje gledališča zgolj kot prostora odseva in refleksije – pojmuje ga kot prostor presežnega in transformacije. Toda takšno gledališče zahteva pogum. Pogum gledalcev, da se prepustijo neznanemu, in pogum ustvarjalcev ter snovalcev repertoarnih politik, da prestopajo meje ustaljenih uprizoritvenih konvencij in narativnih modelov,” je še povedala.
Izbor je opravila po ogledu okoli 120 uprizoritev s premiero v preteklem koledarskem letu in jih v tekmovalni program uvrstila najvišje možno število. Izbrane predstave bodo prikazane na 60. Festivalu Borštnikovo srečanje, ki bo poleg tega ponudil še raznolik spremljevalni program.
Po besedah umetniškega direktorja Aleša Novaka ohranjajo vse programske sklope iz preteklih let, tudi mednarodna gostovanja, strokovni program in na novo zasnovan študentski program. “Ponovno uvajamo časovno strnjen pregled izbora uprizoritev, za katere mislimo, da so zanimive, relevantne in imajo potencial tudi v širšem mednarodnem prostoru, t.i. showcase,” je povedal na današnji novinarski konferenci.
Slavnostno odprtje festivala 6. junija
“Pri izvedbi festivala ponovno sodelujemo s številnimi partnerji, z namenom in s skupno zavezo, da Maribor ponovno postane vznemirljivo središče gledališkega vrveža, institucionalnega in sektorskega povezovanja, kulturnih izmenjav in seveda tudi druženja,” še pravi Novak.
Slavnostno odprtje festivala načrtujejo v petek, 6. junija, z mednarodno koprodukcijo Lapis Lazuli v režiji grškega režiserja in performerja Euripida Laskaridisa. Podelitev nagrad bo ob zaključku festivala v nedeljo, 15. junija. Nekaj dogodkov na programu bo tudi zaznamovanih s 60-letnico.
Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo takratnega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka, pod imenom Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku.
Festival ima domicil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor in podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti. Najuglednejša med njimi je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus, ki jo letos prejme dramska igralka. Lani si ga je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.
VIR: STA
V februarju, mesecu kulture, se znova spominjamo našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, in njegovega neprecenljivega prispevka k slovenski kulturni dediščini. Ob tej priložnosti Krajevna skupnost Pekre, Krajevna skupnost Limbuš in Kulturno društvo Toneta Partljiča Pekre-Limbuš vabi na Prešernovo proslavo v čast slovenskega kulturnega praznika, ki bo v soboto, 8. februarja 2025, ob 17. uri v Domu kulture Pekre.
Prva kulturna prireditev v prenovljenem domu
Letošnja Prešernova proslava je še posebej pomembna, saj bo prva kulturna prireditev v prenovljenem Domu kulture Pekre. Ta simbolni začetek novega obdobja kulturnega ustvarjanja želijo obeležiti s pestro vsebino in vrhunskimi gosti.
Poseben gost na proslavi Ervin Fritz
Na odru se bodo predstavili člani Kulturnega društva Toneta Partljiča Pekre-Limbuš z gosti. Slavnostna govornica bo gospa Majda Potrata, poseben gost proslave pa bo pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz. V pogovoru z njim bo večer dodatno obogatil priznani pisatelj in dramatik Tone Partljič.
Vstop je prost
Vstop na prireditev je prost, zato so vsi, ki cenijo kulturo in umetnost, toplo vabljeni, da se jim pridružijo. Skupaj lahko ustvarijo večer, poln navdiha, spoštovanja in praznovanja slovenske kulturne dediščine.
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta na predvečer kulturnega praznika v petek, 7. februarja 2025, v Dvorani Ondine Otta Klasinc uprizorila znamenito Verdijevo opero Otello pod taktirko Roberta Gianole v režiji Guya Montavona.
V glavnih vlogah bodo nastopili Sung Kyu Park, Sabina Cvilak in Luka Brajnik
Uro pred premiero bo v gledališču slavnostna seja Sveta SNG Maribor, na kateri bodo častni naziv ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor podelili Ediju Dežmanu, Viliju Ravnjaku, Simonu Robinsonu in Miru Solmanu.
Ko je Verdi leta 1871 dokončal opero Aida, se je odločil – podobno kot Rossini po komponiranju opere Viljem Tell –, da se tudi uradno upokoji in preneha s skladanjem. Toda velik umetniški in tudi komercialni uspeh, ki ga je bil Verdi deležen zaradi slave svojih preteklih oper, je skladatelja spodbudil, tudi zaradi intenzivnega prepričevanja založnika Giulia Ricordija, da ponovno zagrabi in obrusi svoje glasbeno pero.
Pri iskanju primernega sižeja nove opere je pomembno vlogo odigral prav Ricordi, ki je Verdiju predlagal sodelovanje z nadarjenim piscem Arrigom Boitom.
Izbira ikonične Shakespearove tragedije Otello, ki je po Boitovi nadvse učinkoviti dramaturški prevetritvi in osredotočenosti na kompleksno dinamiko razmerij med Otellom, Desdemono in Jagom dosegla novo raven glasbene sublimnosti prav v italijanski glasbeni drami Otello, je bila zaradi skladateljevih visokih umetniških kriterijev na neki način celo pričakovana.
Priljubljena Verdijeva pozna operna mojstrovina se po skoraj treh desetletjih ponovno vrača na oder mariborske Opere, a tokrat v povsem novi postavitvi režiserja Guya Montavona pod taktirko Roberta Gianole.
Nastopili bodo Sung Kyu Park, Sabina Cvilak (7., 9., 15. 1. 2025), Andreja Zakonjšek Krt (11., 13. 1. 2025), Luka Brajnik, Irena Petkova, Bože Jurić Pešić, Žiga Lakner, Luka Ortar, Sebastijan Čelofiga, Tomaž Planinc in baletni ansambel, operni zbor in simfonični orkester SNG Maribor.
Scenograf, kostumograf in oblikovalec svetlobe je Wolfgang von Zoubek, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, koreografinja Cleopatra Purice, asistent režije Tim Ribič, asistent scenografije Matic Kašnik, asistentki kostumografije Simona Toš in Suzana Rengeo.
Po petkovi premieri bo Otello na sporedu še 9., 11., 13. in 15. februarja.
Po petkovi premieri bo Otello na sporedu še 9., 11., 13. in 15. februarja.
V Fotogaleriji Stolp bo v torek, 29. 1. 2025, ob 18. uri odprtje fotografske razstave Melanin je spomin. Gre za portrtete žensk Južne Afrike, ki jih je naredila Tjaša Gnezda.
Črno-beli portreti
Fotografska razstava portretov žensk Južne Afrike ujete za hip vsem danega življenja – svobodnega, enakopravnega, močnega in še močnejšega. Področje, ki ga avtorica raziskuje ima korenine lastnega notranjega sveta z doživljanjem daljnega, z nehvaležne pozicije evrocentričnosti, a nujnim pogledom k svetovnosti. Portreti so ločeni od tega sveta, črno-beli a popolnoma enaki tistim, ki ne vidijo barv, so zapisali na spletni strani Foto kluba Maribor. Neža Pavšič je v spremni besedi še zapisala: “Kot poseben in simboličen fotografski medij si je avtorica izbrala bombaž, fotografije so tako še bolj organske in naravne. Bombažna tkanina na katerih so tiskane fotografije so spomini zasužnjenih polj. Barva njihovega sodobnega življenja je skupaj v tem spominu še vedno črno (kot koža) – bela (kot bombaž). Sodobnost in preteklost se imata v razstavljenih fotografijah možnost najti v uporu močnih žensk z željo po svetlenju vseh barv življenja. Strastnost življenja pod ekvatorjem, njihovo doživljanje sveta je namreč popolnoma drugačno od našega, z vidika nenehnega boja in vzpostavljanja pravic.” Več na spletni strani Foto kluba Maribor.
Razstava bo na ogled od 29. januarja do 8. marca 2025.
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravil na gostovanje v Italijo, kjer bo z baletom Adolpha Adama Giselle v koreografiji Rafaela Avnikjana nocoj v soboto, 25. januarja 2025, nastopil v Teatru Amilcare Ponchielli v Cremoni.
V naslovni vlogi bo nastopila Catarina de Meneses, Ionut Dinita bo upodobil princa Albrechta, v vlogi Hilariona bo nastopil Iona Breachta, kot Myrta pa Tetiana Svetlična.
Pripoveduje o tragični usodi dekleta
Zgodba baleta, ki črpa navdih v eni od Heinejevih pesmi, pripoveduje o tragični usodi dekleta, ki se ji je zaradi prevare v ljubezni zmešalo, nato pa ji je odpovedalo srce. Legenda pripoveduje, da je zaradi svojega veselja do plesa, predvsem pa zato, ker je umrla kot neporočena devica, postala ena od vil, ki s plesom do smrti utrudijo svoje nesojene ljubimce. Bajeslovni svet vil, ki se očarljivo dopolnjuje z idilo srednjeveškega podeželja – v pravljični scenografiji Juana Guillerma Nove in razkošnih kostumih v kreaciji Luce Dall’ Alpija, v koreografiji Rafaela Avnikjana, ki sledi perfekcionistični estetiki klasičnega baleta in Petipajevi tradiciji –, so plesalke in plesalci mariborskega Baleta premierno uprizorili 5. novembra 2010.
Gostovanje v Cremoni je že peta turneja mariborskega Baleta z Giselle po Italiji. Leta 2014 so gostovali v Parmi, dve leti kasneje v Pordenonu, Brescii in Piacenzi, leta 2017 so Giselle kar šestkrat odplesali v gledališču Teatro Lirico Giuseppe Verdi v Trstu. Leta 2020 je Balet SNG Maribor nastopil z Giselle v Vidmu (Udine) in Modeni.
Cremona – rojstni kraj sodobne violine
Cremona ima poseben kulturni pomen, saj je rojstni kraj moderne violine, katere razvoj je v 17. stoletju zaznamoval legendarni izdelovalec violin Antonius Stradivari. Mesto je danes znano kot svetovna prestolnica izdelovanja violin in s svojo bogato glasbeno tradicijo pritegne ljubitelje umetnosti z vsega sveta.
Balet SNG Maribor je v Cremoni nastopil že dvakrat, leta 2008 z Radio and Juliet in leta 2013 z Watching Others, obe v koreografiji Edwarda Cluga.
Rajzefiber zbira prijave tematskih sprehodov za Festival sprehodov 2025.
Festival sprehodov bo letos potekal že osmič, in sicer od 21. do 29. marca 2025. Prijave zbirajo na elektronski naslov info@rajzefiber.si do 24. februarja. Tisti, ki bi radi sprehod predstavili na Festivalu sprehodov, naj pišejo in povedo več o samem sprehodu, temi in poti.
Že nekaj let pri Rajzefibru niso omejeni samo na Maribor, zato vabijo sprehajalce od drugod, da prijavijo sprehod, na katerem bodo skupaj spoznavali njihov kraj.
Kaj je treba oddati ob prijavi?
– Kratek opis (z do 800 znaki s presledki) v slovenskem jeziku. Če pa bo sprehod izveden v katerem od drugih jezikov, pa naj bo opis tudi v tistem jeziku.
– Fotografijo, ki predstavlja sprehod.
– Okvirni termin, v katerem bi radi izvedli tematski sprehod.
– In seveda kontaktne podatke.
Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo drevi izvedel božično-novoletni koncert pod taktirko Simona Krečiča. Na koncertu bosta kot operna solista predstavila sopranistka Sabina Cvilak in tenorist Deniz Leone.
Kot so sporočili iz SNG Maribor, tudi letošnji božično-novoletni koncert prinaša raznolik mozaik zvočnih podob, ki bodo popestrile praznično atmosfero, saj bodo gledalce popeljale skozi različne pokrajine čustev in strasti.
Prvi del koncertnega programa prinaša odlomke iz klasičnih glasbenogledaliških mojstrovin Wolfganga Amadeusa Mozarta ter najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev Gaetana Donizettija, Giuseppeja Verdija in Giacoma Puccinija.
Nekoliko več žanrske raznolikosti se zrcali v glasbenih točkah iz drugega dela koncerta. Na sporedu bodo med drugim Rossinijeva uvertura k Pepelki, slovita Tonieva arija Ah, mes amis! iz komične opere Hči polka, ki se prišteva med najzahtevnejše tenorske arije.
Prisluhniti bo mogoče uverturi k Verdijevi Traviati, k prazničnemu večeru se poda tudi nekaj plesne gracioznosti, zajete v melodiji Cvetličnega valčka Čajkovskega, ki je plesnost te samostojne točke iz baleta Hrestač ogrnil v ritmično eleganco in prefinjeno orkestrsko paleto, so zapisali organizatorji.
Kot gostujoči solist se bo predstavil Deniz Leon
Arija Di quella pira iz Verdijeve opere Trubadur bo obiskovalce s svojo junaško izpovedjo in odločnostjo dokončno prebudila iz lagodnega prazničnega dremeža, Luisina romanca iz Chapijeve zarzuele Zebedejevi hčeri bo očarala predvsem z ritmično razigranostjo in strastjo, za konec pa organizatorji napovedujejo še vrhunec – napitnico iz Traviate, ki prinaša pravo eksplozijo energije in živahnosti.
Kot gostujoči solist se bo predstavil Deniz Leone, ki je študij petja zaključil pri legendarnem tenoristu Lucianu Pavarottiju v Modeni ter pri Stelli Silva in Mauriziu Areni na beneškem Konservatoriju Benedetto Marcello.
VIR: STA
Danes, 18. decembra 2024, ob 18. uri odpirajo letno pregledno razstavo članic in članov Fotokluba Maribor v Fotogaleriji Stolp.
Spodbuda h globljemu razmišljanju
Predsednik Fotokluba Maribor Miha Kacafura je zapisal: “Namen tokratne fotografske razstave ni samo prikazati ustvarjalnost in napredek fotografov Fotokluba Maribor, temveč jih spodbuiti h globljemu razmišljanju, kako z eno samo samcato fotografijo narediti zgodbo tako, da v gledalcu vzbudi čustven premik.”
Široke možnosti razmišljanja in posledično kreativnosti
Kacafura je še pojasnil: “Naziv razpisa V njeni koži pušča široke možnosti razmišljanja in posledično kreativnosti. Pa naj si bo to prikaz, kako se ženske počutijo v trenutnem sistemu, ali pa zgodbe, ki se odvijajo za zaprtimi vrati in javnosti niso znane; morda nasmejan obraz in sreča v očeh, ko stisne svojega otroka k prsim … Vsekakor pa je namen razstave prikazati nekaj, kar v vsakdanjem hitenju sodobnega sveta ne vidimo, ne želimo videti ali pa sploh ne opazimo, če pa že, potem samo zamahnemo z roko in vse je s tem zaključeno.”
Na razstavi sodelujejo: Bosiljka Ambrož, Gero Angleitner, Mihael Brunčko, Anja Cigala Rus, Janja Cizelj, Dušan Gajšek, Tomaž Galič, Bojan Hajdu, Miha Kacafura, Anita Kirbiš, Daniel Kodrič, Zdravko Kokanović Koki,
Branko Koniček, Igor Koren, Matjaž Malenšek, Jože Marinič, Maja Mekina, Maja Modrinjak, Breda Prešern, Branimir Ritonja, Bojan Šenet, Maja Šivec, Rudi Uran, Teodor Veingerl, Rasta Vrečko.
V torek, 17. decembra 2024, bodo ulice Maribora zavzeli koledniki in kolednice, ki nas bodo s petjem zazibali v čarobnost prazničnih dni.
Prvo otroško koledovanje in deseto Koledovanje Mariborsko
Nastopilo bo več skupin. Koledniki in kolednice pa bodo pripravili 1. otroško koledovanje in 10. Koledovanje Mariborsko. Otroško koledovanje bo potekalo med 10. in 11. uro., nastopili bodo otroški zbori. Deseto Koledovanje Mariborsko pa bo med 18.30 in 20. uro.
Nastopi v centru Maribora
Nastopi desetega Koledovanja Mariborskega se bodo zvrstili na Gosposki 11, 17, 26 in 6, na Križišču Jurčičeve in Vetrinjske ulice ter na Jurčičevi ulici 5.
Več nastopajočih skupin
Nastopilo bo več skupin kolednikov in kolednic: Mešani mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije AMS, Dekliški pevski zbor III. Gimnazije Maribor, Otroški pevski zbor OŠ Toneta Čufarja Maribor, Ženski pevski zbor Nove KBM, Ženski pevski zbor KUD Arnolda Tovornika, Mešani pevski zbor KUD Angel Besednjak, Zbor Glasbena matica Maribor, Mešani pevski zbor Medicinske fakultete UM, Mešani pevski zbor KUD Coda, Vokalna skupina Allegro, skupnost vrtcev Maribor.
Skupaj bodo zapeli Sveto noč
Kot je že tradicionalno, bodo na koncu vsi zbori združeni skupaj s publiko zapeli Sveto noč. Po koledovanju pa vabijo v Vetrinjc – Bar Coda na prav posebne koledniške karaoke, kjer bodo ob dobri družbi in pijači zapeli priljubljene hite.
Koledovanje Mariborsko prirejata društvo Hiša! in Zavod za turizem Maribor ter je del programa Čarobni Maribor 2024.
