V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025.
The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V sredo, 14. januarja 2026, bo v Galeriji Media Nox v Mariboru ob 18. uri odprtje razstave Dialog med objektivom in čopičem – serija Slikarji Stojana Kerblerja, ki sta jo pripravili Patricija Patik in Lina Tašner, študentki Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
V Talumu, tovarni aluminija v Kidričevem, so desetletja sodelovali z umetniki in med letoma 1992 in 2002 organizirali likovne kolonije, ki jih je fotografsko dokumentiral Stojan Kerbler. Iz nastalih portretnih fotografij je mojster izbral vizualno najprepričljivejše posnetke in uredil serijo Slikarji.
Umetniška fotografija, hkrati pa dokumentarna
Razstavljen izbor fotografij odraža razvoj odnosov med slikarji in fotografom. Barvni portreti izkazujejo Kerblerjeve značilne likovne poteze kot so občutljivo delo s svetlobo, premišljena kompozicija, pozornost do detajlov in subtilno ujetje izraza posameznika. Zaradi teh značilnosti jih obravnavamo kot umetniško fotografijo, hkrati pa jih uvrščamo v okvir njegovega dokumentarno-umetniškega dela.
Letak za razstavo Dialog med objektivom in čopičem – serija Slikarji Stojana Kerblerja. Vir: MKC Maribor
Razstava nastala v okviru projekta Mladi kustos
Razstavo bo v sredo, 14. januarja 2026, ob 18. uri odprl dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Darko Friš, pozdravni nagovor pa bo imela Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor. Razstava je nastala v okviru projekta Mladi kustos Mladinskega kulturnega centra Maribor in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Galerijo mesta Ptuj. Na ogled bo do 10. februarja 2026.
Na Muti bo jutri, v nedeljo, 18. januarja 2026, ljubitelje gledališča razveselila gledališka predstava Škornica. Ob 18. uri se bo v dvorani Kienhofen odvila predstava v ribniškem narečju, ki prinaša obilo pristnega humorja in domače besede.
Predstavo uprizarja KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju, avtor besedila in režiser pa je Alojzij Klančnik. Vstop je prost, zato je večer primeren za vse generacije in vse, ki si želijo sproščenega kulturnega druženja.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.
Pokrivajo območje kar 34 občin
Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.
V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno
Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.
V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor
Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.
Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu
Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte. Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.
Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.
Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov
Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”
Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavila več izzivov Teatra Magdalena ter predstave Viktor ali otroci na oblasti kostumografka in scenografka Nina Šulin. Gledališče je v alternativnem centru Pekarna in ponuja unikaten izziv postavljanja odra in prostora za gledalce, sama predstava Viktor ali otroci na oblasti pa se je rodila prav v tem gledališču. Izzivov pa imajo vsekakor še več.
Teater Magdalena je nastal na skoraj obnovljenem podstrešju
Viktor ali otroci na oblasti je prav posebna gledališka drama, ki so jo uprizorili gledališčniki Teatra Magdalena. To gledališče je nastalo pred kratkim nad MC Pekarna v Centru Pekarna. “Teater Magdalena je na podstrešju MC-ja,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Začetna faza prenove podstrešja je za nami. Teater deluje prvo sezono. In imel je prvo uradno premiero. Viktor ali otroci na oblasti. Gre pa za en poseben prostor, saj večina pozna MC iz pritličnih delov. Gospod Ramiz Derlić, ki vodi MC že mnoga leta, pa se je odločil, da bo dal MC-ju še eno priložnost. In na podstrešju dal možnost še drugim vrstam ustvarjalcev, da lahko delamo.” In pot na podstrešje vodijo pravzaprav požarne stopnice.
Podstrešje je pravzaprav zelo prostorno, kar sicer najprej gledalci ne opazijo, saj ob vhodu vstopijo v prostor, kjer so sedeži za gledalce, takoj nato pa je oder, ki je del prostora. In to je pravzaprav tudi že prvi izziv, s katerim so se spopadli režiser, igralci, scenografka in vsi drugi sodelujoči. In nekaj, kar deluje stisnjeno, dobro izkoristili kot prednost pri predstavi.
Igralci morajo biti skoncentrirani zaradi nadrealističnega besedila in ker stojijo tudi čisto ob gledalcih
Zasedbo za gledališko predstavo je režiser iskal na različnih mestih, nekaj pa na avdiciji. Zaradi same postavitve scene pa morajo biti vsi dobro skoncentrirani. Del igre se namreč odvije tik pred prvo vrsto sedežev pa tudi ob strani, dober meter od gledalcev. Nina Šulin je spregovorila tudi o besedilu, ki je zelo zahtevno: “Gre za zelo nadrealističen tekst. To besedilo zahteva od igralca izjemno koncentracijo. Ker ima ogromne količine besedila. In govori ravno tisto, kar ne počne. Na odru je akcija, nepovezana z besedilom.” Po eni strani je nadrealistično, po drugi strani pa resnično – kot je zdaj v resničnem svetu. Igralci in igralke pokažejo izredna čustvena stanja, skozi besede, skozi pojavnost, skozi kostume … Gre za družinsko dramo, pri kateri dva otroka pokažeta ogledalo vsem odraslim in prerasteta svoje učitelje, torej starejše. Na glas povesta vse, kar sta videla, kar sta slišala in vse to povežeta, da se vidi.
Koncept režiserja je bil, da igralca vplete v občinstvo, hkrati pa gledalec ni vpleten. In tako je morala Nina Šulin tudi postaviti sceno: “Že sam vstop v teater simulira, da se bo nekaj zgodilo v občinstvu. Kot gledalci vstopimo v stanovanje. Vseskozi smo v njihovi hiši.” In to je lahko kar tvegano, velik izziv. In ko so igrali na drugih odrih, so morali tam postaviti sceno in gledalce tako, da so dobili isti vtis. Zato so na primer v Postojni imeli gledalce kar na odru.
Kostumi, kot da bi bili potegnjeni iz skrinje na podstrešju
Kostumi so prav tako posebna zgodba. “Meni se je tu zdelo pomembno, pri tej predstavi, da so oblačila hkrati na nek način starinska, kot da so potegnjena iz neke druge zgodbe, kot da smo jih našli na podstrešju v neki skrinji. In kot da so jih ljudje oblekli ne vedoč, kaj se jim bo zgodilo s temi oblekami. In kot da je prah še vedno v teh oblekah,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Ta ideja zaprašenosti in odtujenosti se mi je zdela zelo primerna.” A vseeno so kostumi gibljivi, igralci se lahko v njih gibljejo, plešejo.
Celoten pogovor z Nino Šulin, v katerem razkriva še več izzivov, tudi pri igralcih in igralkah, igri, drami, psiholoških, čustvenih transformacijah, nagradah, ki so jih osvojili, in vsem drugem, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Tudi to, da je na videz drama, ki predstavlja družini iz preteklosti, v resnici ogledalo sodobne družbe in ekstrem, do katerega lahko pripeljejo naša dejanja.
V oddaji Kulturni izziv je Mirjana Jesenek Mori predstavila voditeljici Uršuli Godec izzive, ki jih je imelo in jih ima Kulturno društvo Pavza iz Selnice ob Dravi.
Najprej je bil zbor, nato se je razvilo društvo in rodile sekcije
Mirjana Jesenek Mori je predstavila Kulturno društvo Pavza, katerega začetki segajo k ustanovitvi Obrtniškega moškega pevskega zbora. Pevski zbor je leta 2022 praznovalo že 40 let obstoja, društvo pa je lani praznovalo 25-letnico. Najprej je bil tako pevski zbor, nato pa so se postopoma razvile še druge sekcije. Kulturno društvo Pavza pomeni, da naše društvo nikoli nima pavze, je nekoliko za šalo dejala Mirjana Jesenek Mori. Ime so pravzaprav dali ustanovitelji društva, za postavitev temeljev pa so jim še zdaj hvaležni.
Želijo več podmladka
Kako pa je zdaj? Imajo dovolj članov in članic, tako starejših kot mlajših? Jesenek Mori pravi: “Mi smo ljubiteljsko društvo. Delujemo na prostovoljni bazi. Velikokrat poudarjam, da so ljudje tisti, ki delujejo v našem društvu – poleg službe, ki jo imajo, opravljajo še zelo dobro kulturno delo. In ni to malo truda in poguma, da se nekaj takega opravi. S podmladkom pa je tako – mladi so v drugačnem svetu. Živijo v drugi dobi digitalizacije. Se trudimo, sploh pri kakšnih aktivnostih, ki jih naredimo sploh z namenom. da jih spodbudimo, da sodelujejo, ampak je pa tu nek manko, za katerega pa se bomo morali močno potruditi.”
Od ljubezni, denarja, do tega, da človek ima v sebi to, da nekaj naredi za lokalno skupnost
Z voditeljico se je strinjala, da je pri delovanju društva oziroma pri ljubiteljski kulturi potrebno veliko ljubezni. Pa tudi veliko vztrajnosti, ko je človek po službi utrujen, ko bi mogoče raje počival, a gre na vaje, predstave, nastope. “Tako. In jaz pravim, veliko društev daje na prvo mesto seznama, da sploh obstaja društvo, finance. Ampak niso samo finance, ampak je tudi preprosto, ali človek ima to ali ne – da naredi nekaj za lokalno skupnost. In to skupaj z ostalimi člani društva in v posameznih sekcijah.”
V celotnem pogovoru se dotakneta več tem
Kako se sicer preživijo, kdo jim pri denarju priskoči na pomoč, kako so pravzaprav organizirane sekcije in kako sodelujejo, kaj vse pripravljajo – od tradicionalnih koncertov, prireditev, nastopov do izrednih in rednih dogodkov ter povezovanja v lokalni skupnosti in izven, pa lahko prisluhnite v celotnem pogovoru z Mirjano Jesenek Mori na spodnji povezavi:
V soboto, 13. decembra 2025, so se ob 17. uri v prostorih GT22 odprla vrata Božične razstave tečajnikov Šole umetnosti Atilem in Galerije Atile, ki delujeta pod mentorstvom Melite Ragolič.
Razstava predstavlja pregled ustvarjalnega dela tečajnikov in tečajnic različnih generacij, od najmlajših otrok, starih štiri leta in več, do mladostnikov in odraslih. Na ogled je pester izbor likovnih del, nastalih v okviru celoletnega ustvarjalnega procesa, v katerem udeleženci spoznavajo in raziskujejo raznolike likovne tehnike, razvijajo lasten umetniški izraz ter skozi ustvarjanje interpretirajo božični čas. Razstava tako ne ponuja le estetskega doživetja, temveč razkriva tudi razvoj, radovednost in predanost posameznikov, ki soustvarjajo likovno skupnost.
Božična razstava tečajnikov Šole umetnosti in Galerije Atile. FOTO: Sara Karin Bedenik
Poseben poudarek je namenjen skupnosti, ki se oblikuje skozi redna srečanja, učenje in izmenjavo izkušenj med udeleženci različnih starosti. Prav ta preplet generacij in pogledov bogati ustvarjalni proces ter daje razstavi dodatno vrednost.
Dogodek je pritegnil več kot 200 obiskovalcev, kar priča o velikem zanimanju in močni podpori lokalne skupnosti. Praznično obarvano vzdušje je omogočilo sproščeno druženje ter neposreden stik obiskovalcev z ustvarjalci in njihovimi zgodbami, ki stojijo za razstavljenimi deli.
Fotoklub Maribor v letu 2025 predstavlja svojo letno pregledno razstavo z naslovom Fotografija pripoveduje zgodbo, ki v Fotogalerijo Stolp prinaša raznolik in vsebinsko bogat izbor fotografij članic in članov kluba. Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra 2025, ob 18. uri v Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici 6 v Mariboru.
Razstava ponuja vpogled v sodobne fotografske pristope, osebne poetike ter različne načine, kako fotografija zabeleži, interpretira in pripoveduje zgodbe iz vsakdanjega in izjemnega.
Na razstavi sodelujejo: Bosiljka Ambrož, Gero Angleitner, Mihael Brunčko, Anja Cigala Rus, Janja Cizelj, Dušan Gajšek, Leon Gobec, Mihael Kacafura, Anita Kirbiš, Daniel Kodrič, Zdravko Koki Kokanović, Branko Koniček, Antonio Kordić, Igor Koren, Brane P. Kos, Marjan Laznik, Dragica Marinič, Jože Marinič, Maja Modrinjak, Vinci Oblak, Matej Predikaka, Breda Prešern, Branimir Ritonja, Ivo Rode, Gregor Salobir, Bojan Sobočan, Miran Stergulec, Bojan Šenet, Rudi Uran, Ivo Usar, Teodor Veingerl in Aleš Žiberna.
Vsak avtor k skupni razstavi prispeva svoj pogled, svojo zgodbo in svoj vizualni jezik – od intimnih trenutkov in portretov do urbanih prizorov, krajinskih motivov in dokumentarnih zapisov. Razstava kot celota tako deluje kot vizualni mozaik, v katerem se prepletajo različne izkušnje, občutja in razmisleki o svetu okoli nas.
Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra 2025, ob 18. uri v Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici 6 v Mariboru. Razstava bo na ogled v odpiralnem času galerije: od torka do petka med 15. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro.
Letna pregledna razstava Fotokluba Maribor znova potrjuje, da fotografija ni le vizualni zapis, temveč predvsem pripoved – osebna, družbena in umetniška.
Pokrajinski muzej Maribor ima v Kinu Partizan odpira gostujočo razstavo Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Predmeti veselja.
Od nevestine omarice, porcelanastih figurin in srednjeveškega lonca do zgodovinskih bankovcev
Razstava Predmeti veselja s pomočjo izbranih muzejskih predmetov raziskuje povezavo med veseljem in materialno kulturno dediščino ter odstira naš čustven odnos do snovnega sveta. Razstavljeni so predmeti iz arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske in etnološke zbirke Pomurskega muzeja, od nevestine omarice, porcelanastih figurin in srednjeveškega lonca do zgodovinskih bankovcev.
Povezuje jih odnos, ki so ga ljudje imeli do predmetov
Razstava v Kinu Partizan je dopolnjena z muzealijami iz zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor. Čeprav predmeti na prvi pogled med seboj nimajo skoraj nič skupnega, jih povezuje odnos, ki so ga ljudje imeli do njih, in pogosto je bilo to ravno veselje.
Sodelovali tudi učenci
Avtorica razstave Predmeti veselja Mateja Huber, kustodinja pedagoginja Pomurskega muzeja Murska Sobota, je v ustvarjalni proces nastajanja razstave vključila tudi lokalno skupnost. Tako so sedmošolci OŠ I Murska Sobota v okviru pedagoškega programa Mali kustos za izbrane muzejske predmete pripravili opise in podali sveže, otroške poglede na dediščino in materialne zbirke. Poseben del razstave predstavlja sodobne osebne predmete, ki so last obiskovalcev in so povezani z njihovo izkušnjo veselja.
Razstava dobila Valvasorjev nagelj
Vrednost in pomen participativnega pristopa je prepoznala tudi komisija za podeljevanje Valvasorjevih odličij, ki je razstavo Predmeti veselja v letošnjem letu nagradila z Valvasorjevim nagljem.
Gostujoča razstava Predmeti veselja bo na ogled v Kinu Partizan do 15. septembra 2026.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine.
Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa tudi, kako si izbirajo pesmi za različne tematske koncerte – od svetovnih uspešnic, Abbe do raznih ljudskih pesmi. Zakaj izbirajo še druge pevske zbore za skupne nastope? Kako vadijo, kako izberejo, katera pevka bo pri kateri pesmi imela vodilno vlogo? Kako je peti v cerkvi, v preddverju, manjši ali večji dvorani – in še veliko drugega.
Sedem članic, ki so se našle pred osmimi leti
V vokalni skupini Florentine je sedem članic, ki pojejo skupaj, včasih je ena v ospredju, včasih druga. Prepevajo že več let, za različne nastope pa izbirajo različne pesmi. Mojca Horvat pravi, da imajo članice različne glasbene okuse, pa vendar uspejo izbrati pesmi, ki so vsem vešč. Tako se je pri enem od koncertov začela razvijati ideja o pesmih od skupine Abba, našle so zelo zanimive priredbe. Lani pa so na primer naredile nekaj priredb Avsenikov, lotile so se tudi ljudskih pesmi, slovenskih, balkanskih. Uradno so ustanovile zbor pred osmimi leti, pevke so prej pele v drugih sestavi. Razmišljajo pa že o deseti obletnici.
Kako se odločijo, katera bo vodilna pevka pri petju posameznih pesmi?
Pojejo vse skupaj, včasih prevzame vodilno vlogo ena, včasih druga. “To je podobno kot pri kaki glasbeni skupini, kjer so različni instrumenti. Me večinoma pojemo štiriglasno. Kot da bi bili štirje različni instrumenti,” razlaga Mojca Horvat in pravi, da je kot da bi bili po dve pevki na enem instrumentu, ena pa je sama. Če katera manjka, je težko, pravi, saj je pomembno, da so vse skupaj. Nekaj priredb so naredile same, predvsem vodja Mojca Potrč. Med sabo ne tekmujejo, ampak ugotovijo, katera bi lahko pela vodilno melodijo, katera pa kaj drugega. Pri nekaterih pesmi ša celo prehajajo vodilne vloge od ene do druge. “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” pravi Horvatova.
Sodelujejo z drugimi pevskimi zbori in različnimi društvi
Sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi pevskimi zbori. Imajo namreč samostojne koncerte, kjer pojejo same, včasih pa povabijo koga, da poje z njimi, ali pa gredo same v goste. Tako bodo čez nekaj dni imele v svojem Hramu kulture Arnolda Tovornika goste. Ti jih bodo kasneje povabili še k sebi, na njihov koncert. Kako pa Florentine izbirajo, s kom bodo sodelovale, in kako se dogovorijo za pesmi, ki jih takrat pojejo? Večinoma se dogovorijo, da so ločeno na odru, kako pesem pa zapojejo tudi skupaj. “Prijetno je imeti goste, tudi za poslušalce, da razbijejo morebitno enoličnost. Hkrati pa zelo rade sodelujemo z novimi glasbeniki. Dosti sodelujemo tudi z lokalnimi društvi, ne samo z glasbeniki,” pravi Horvatova.
Celoten pogovor z Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine si lahko ogledate na spodnji povezavi
V ponedeljek, 15. decembra 2025, se bo v Mali dvorani Kulturnega doma Kamnica odvila humanitarna dražba umetniških slik z naslovom »Srce za Sončke«. Dogodek se bo začel ob 17. uri, vstop pa bo mogoč skozi Knjižnico na Vrbanski cesti 97.
Zbiranje sredstev za Društvo Sonček Maribor
Namen dražbe je zbiranje sredstev za Društvo Sonček Maribor, ki deluje na področju pomoči osebam s cerebralno paralizo. Zbrana sredstva bodo namenjena izvedbi zdravstveno-terapevtskih kolonij ter nakupu terapevtskih lutk, s katerimi želijo izboljšati kakovost življenja uporabnikov. Organizatorji ob tem izpostavljajo pomen empatije, družbene odgovornosti in solidarnosti, saj lahko prav s skupnimi močmi nastane bolj vključujoča, srčna in ustvarjalna prihodnost. Vsak prispevek, ne glede na velikost, tako postaja več kot zgolj donacija – postaja del zgodbe pomoči.
Umetniška dela si že lahko ogledate
Vsa umetniška dela, ki bodo na voljo na dražbi, si je že mogoče tudi ogledati. Razstava je na ogled do 12. januarja 2026 v prostorih Knjižnice Kamnica:
ob ponedeljkih in sredah od 12.00 do 18.00,
ob petkih od 10.00 do 15.00.
Za donacije odprt poseben račun
Za vse, ki bi želeli umetniška dela podariti v dobrodelni namen, je za zbiranje donacij odprt tudi poseben račun:
IBAN: SI 56 0417 3000 0739 043
Namen: donacija slike Sonček
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-2025-0012
Za dodatne informacije glede donacij slik je na voljo tudi kontaktna oseba: Mateja Ogorevc, telefon 031 344 988.
Humanitarna dražba »Srce za Sončke« bo tako priložnost, da se s podporo umetnosti prispeva k boljši prihodnosti tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Danes je na Trgu Leona Štuklja osrednje, največje martinovanje na Štajerskem, verjetno kar v Sloveniji. Štajersko novo leto, kot mu radi tudi rečejo, je ponovno privabilo množico ljudi, ki so prišli nazdraviti, proslaviti in se podružiti.
Na Trgu Leona Štuklja je danes veselo. Zvrstilo se bo več nastopajočih: Pihalni orkester Pošta Maribor, Akademska folklorna skupina Študent, Pajdaši, Karneval band, vrhunec večera pa bo nastop legendarnega Ansambla Saša Avsenika.
Tudi letos so poskrbeli za krst oziroma blagoslov mošta.
V sredo, 12. novembra 2025, ob 18. uri bo v Fotogaleriji Stolp Maribor odprtje razstave vizualne umetnice Maruše Štibelj z naslovom Krhka prisotnost minevanja (The fragile presence of passing by). Umetnico in njeno delo bo predstavila kuratorka Klara Zadravec. Razstava bo na ogled do 13. decembra 2025.
Maruša Štibelj v svoji ustvarjalnosti prepleta analogni in digitalni kolaž ter skozi plastenje podob raziskuje človekovo bivanje v času – med spomini, trenutnostjo in občutkom minljivosti. Njena dela iz serij Melanholija pod površjem in Potovanje trenutka gledalca vabijo k razmisleku o osebnih in kolektivnih izkušnjah obstoja, o tistem krhkem prostoru med že doživetim in tistim, kar šele prihaja.
Umetnica živi in ustvarja v Kranju, kjer je tudi pobudnica in umetniška vodja Mednarodnega festivala sodobnega kolaža KAOS. Svoja dela predstavlja doma in v tujini, med drugim v Cukrarni, Celju, Murski Soboti, na Dunaju, v Istanbulu, Parizu in Bruslju, leta 2018 pa je prejela nagrado Pariškega Salona.
Več o razstavi in umetnici je napisano na spletni strani Fotokluba Maribor NA TEJ POVEZAVI.
V galerijskem prostoru GT22 na Glavnem trgu 22 v Mariboru se v začetku novembra odpira samostojna razstava avtorice Maje Pegan, ki občinstvo povabi na edinstven sprehod po osebnih zgodbah prebivalk in prebivalcev mesta. Razstava z naslovom »Zemljevid spominov« odpira vrata v sredo, 5. novembra 2025, ob 18. uri.
Mesto smo ljudje
Gre za razstavo, ki obiskovalca popelje skozi intimne trenutke, spomine, čustva in drobce vsakdana, ki so stkani v skupno pripoved o Mariboru – mestu, kakršnega soustvarjamo ljudje. Avtorica s projektom nežno opozarja, kako dragoceni so ti majhni utrinki, ki pogosto ostanejo spregledani, a nosijo toplino domačnosti, bližine in pristnosti.
“Gre za priložnost, da se spomnimo, da smo mesto predvsem mi – ljudje. Zemljevid spominov nas vabi, da prisluhnemo utrinkom življenj meščank in meščanov Maribora ter da se njihove zgodbe zlijejo z našimi in ustvarimo nov, osebni zemljevid mesta,” pravi avtorica razstave Maja Pegan.
Na razstavo z mobilnim telefonom in slušalkami
Za popolno doživetje razstave naj obiskovalci s seboj prinesejo mobilni telefon z bralcem QR kod ter slušalke, saj razstava ponuja skrite zvočne utrinke, ki pričarajo dodatno dimenzijo pripovedi.
Razstava bo na ogled vsak delovnik med 13.00 in 16.00, vse do 14. novembra 2025.
“Zemljevid spominov” odpira prostor za poslušanje, povezanost in občutek skupnosti – tiste drobne, intimne trenutke, ki v vsakdanjem vrvežu pogosto ostanejo neopaženi.
V Zgornji Koreni bodo tudi letos poskrbeli, da bo god svetega Martina minil v pristnem, domačem in veselo obarvanem vzdušju. Vinogradniško, vinarsko in turistično društvo Trtva v sodelovanju s PGD Korena v soboto, 8. novembra 2025, pripravlja tradicionalno martinovanje na igrišču pod šotorom.
Dogodek vsako leto privabi številne obiskovalce, ki pridejo uživat v kulturnem programu, domačih običajih in dobri družbi.
Od vinske kraljice, pospravljanja klopotca in krsta mošta
Slavje se bo začelo ob 17. uri s pestrim kulturnim programom. Najprej je predviden izbor vinske kraljice Občine Duplek, ki bo v prihodnjem letu ponosno predstavljala vinorodno območje. Ali bo to ostala sedanja, ki se ji podaljša mandat še za eno leto, ali pa bo na prestol stopila nova, bo kaj kmalu znano. Sledilo bo pospravljanje klopotca, vinogradniškega simbola jeseni, ki ga letos ne bodo več potrebovali – grozdje je obrano, mošt pa pripravljen na svojo preobrazbo. Kot se za martinovo spodobi, bo del prireditve tudi krst mošta, obred, ki simbolično zaznamuje prehod mošta v vino.
Veselo vzdušje bodo soustvarjali domači in gostujoči nastopajoči
– Lukasovi frajtonarji,
– Folklorna skupina KUD Breznar Tonček Korena,
– Moški pevski zbor KUD Breznar Tonček Korena,
– Dvorjanski muzikanti.
Zvečer pa še veselica
Ob 19. uri bo sledila velika veselica z ansamblom S.O.S. kvintet, ki bo poskrbel za ples, dobro voljo in druženje pozno v noč.
Martinovanje ima bogato tradicijo
Martinovanje v Koreni je znano po pristnosti, domačnosti, ohranjanju tradicije in prijetnem vzdušju. Vabi vse – domačine, prijatelje od drugod, ljubitelje vinogradniških običajev in tiste, ki si želijo le sproščene sobotne zabave. 8. november v Zgornji Koreni bo tako prav gotovo v znamenju dobrega vina, tradicije in druženja – torej vsega, kar martinovo naredi tako posebno.
V Razvanju tudi ta mesec ponujajo svojim krajanom različne zanimive dogodke, na katere vabijo. Razvanje sicer še vedno praznuje kar 1040-letnico.
Krajevna skupnost Razvanje, ki sicer spada v Mestno občino Maribor, tako vabi na razstavo modularnih železnic, na predstavo “Tri ženske”, na brezplačno lutkovno predstavo za otroke “Mojca Pokraculja”, na koncert KUD Angela Besednjaka. Vsi dogodki bodo v Domu krajanov Razvanje. Vabijo pa družine, otroke, ljubitelje kulture.
Razstava modularnih železnic
Datum: 8. in 9. november 2025
Ura: 9.00 12.00 in 15.00 do 18.00
Organizator: VGC v sodelovanju z Društvom Krilato kolo Maribor
Predstava “Tri ženske”
Datum: petek, 14. november 2025
Ura: 19.00
Izvaja: Gledališka skupina DPD Svoboda
Brezplačna lutkovna predstava za otroke ” Mojca Pokraculja”
Datum: sobota, 15. november 2025
Ura: 16.00
Izvaja: KUD Studenci
Koncert KUD Angel Besednjaka
Datum: sobota, 29. november 2025
Ura: 19.00
Organizator: Društvo upokojencev Razvanje
Novembrski dogodki v Razvanju. Vir: Facebook, Naše Razvanje
Koledovanje znova prihaja v Maribor – Društvo Hiša! vabi pevske zbore k sodelovanju. Rok za prijave že teče.
V decembru se bo v mestno jedro Maribora ponovno vrnila ena najlepših prazničnih tradicij – Koledovanje Mariborsko. Letos bo v torek, 16. decembra 2025, dogodek pa bo obeležil že 11. izvedbo. Organizator dogodka Društvo Hiša! tudi letos vabi otroške, mladinske in odrasle pevske zbore, da se pridružijo prazničnemu glasbenemu sprehodu po mestu.
Kaj je Koledovanje Mariborsko?
Koledovanje Mariborsko je dogodek, ki je v zadnjem desetletju postal stalnica prazničnega programa v mestu. Ideja temelji na tradiciji koledovanja – starodavnega običaja, ko so ljudje v decembrskih dneh hodili od hiše do hiše, prepevali in voščili srečo, zdravje ter blaginjo v prihajajočem letu.
Mariborska različica ohranja bistvo tradicije, a jo prepleta s sodobnim mestnim utripom. Pevski zbori nastopijo na različnih lokacijah po mestnem središču, kjer običajno zapojejo tri do štiri praznične pesmi po lastnem izboru ter tako soustvarijo prijetno, domačno in praznično vzdušje v mestu.
Potek koledovanja
Program je razdeljen glede na starost sodelujočih zborov:
Dopoldanski termin je namenjen nastopom otroških in mladinskih zborov, ki s svojo mladostno energijo navdihujejo mimoidoče in decembrski utrip mesta.
Pozno popoldne pa je rezervirano za odrasle zbore, ki s pesmijo poskrbijo za čarobno vzdušje v soju prazničnih luči.
Sodelovanje pri dogodku je brezplačno in prostovoljno. Organizatorji obljubljajo tudi nekaj prazničnega razvajanja – s toplo pijačo in dobrim vzdušjem.
Prijave odprte do 15. novembra
Društvo Hiša! zbore, ki se želijo pridružiti Koledovanju Mariborskemu, vabi k prijavi. Rok za prijavo je 15. november 2025, zbirajo pa jih na e-naslovu: marketing.hisa@gmail.com.
V soboto, 25. oktobra 2025, ob 17. uri, bo Kulturno umetniško društvo Nareto v sodelovanju s Slaščičarno Ilich odprlo razstavo ‘Pink oktober’. Gre za umetniški dogodek, posvečen ozaveščanju o raku na dojki. Društvo, ki pod svojim okriljem izvaja program Šole umetnosti in Galerije Atilem, tudi letos pripravlja razstavo z močnim sporočilom.
Dogodek združuje umetnost, družbeno odgovornost in osebne zgodbe poguma, ki navdihujejo. Vse razstavljene slike povezuje simbolična roza barva, ki predstavlja solidarnost, moč in upanje. “Projekt so strokovno podprli zdravniki iz Centra za bolezni dojk in Onkološkega oddelka UKC Maribor, kar razstavi daje še dodatno globino in verodostojnost,” sporočajo iz društva pred samim odprtjem razstave.
Organizatorki razstave sta Mira Osvald – Mićović in Melita Ragolič, ki sta se sami v preteklosti soočili z diagnozo raka na dojki. In tudi zato Pink oktober, poudarjajo pri društvu, presega okvir umetniškega dogodka – je izraz preživetja, hvaležnosti in spodbude vsem, ki se soočajo s podobno preizkušnjo.
Pokrajinski arhiv Maribor je ob Dnevu Maribora na Glavnem trgu v Mariboru postavil razstavo z naslovom Maribor v ruševinah – Bombni napadi med drugo svetovno vojno, ki predstavlja arhivsko gradivo iz albuma Maribor v ruševinah, ki ga v Zbirki albumov fotografij in razglednic hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Album vsebuje fotografije iz časa bombardiranja v letih 1944/45 ter pomladi leta 1946, ko je bilo veliko ruševin že očiščenih.
Zbirka je nastala na pobudo predsednika Izvršnega odbora Mestnega ljudskega odbora, gospoda Karla Reberška, slike pa so prispevali Fototisk Slovenija: Pfeifer Marjan in Wiessensteiner Franjo ter mariborski fotografi: Čekada Drago, Cizelj Vlado, Pivka Franjo, inž. Kranjčič Franc, inž. Tomšič Dušan, inž. arh. Vičič Viktor, geod. Vončina Anton ter foto oddelek delavnic državnih železnic. Zbirko je uredil geodet Anton Vončina iz Mestnega gradbenega razdelka. Statistične podatke so pridobili iz Pokrajinskega muzeja Maribor, Mestnega pogrebnega zavoda in Mestnega gradbenega razdelka.
Maribor je bil iz vidika strateškega bombardiranja zaveznikov dvakraten cilj
Tovarna letalskih motorjev na Teznu je bila prvi cilj zavezniške ofenzive, temu pa so sledili napadi na železniško infrastrukturo, saj je edina prava železniška in cestna povezava, ki ni prečkala Alp in vseh težav ob tem, potekala skozi Maribor. Nekdanja Južna železnica, ki je povezovala Dunaj z edinim avstrijskim pristaniščem Trstom, je bila tudi jeseni 1944 edina prometna žila, po kateri so lahko Nemci hitro in učinkovito oskrbovali fronto v Italiji. Zato so bili Glavni, Koroški in Tezenski kolodvor, železniški most čez Dravo in železniško križišče proti Koroški in iz Pragerskega proti Budimpešti od oktobra 1944 do aprila 1945 glavni cilji zavezniških bombnikov.
V 55-ih bombnih napadih je bilo močneje poškodovanih 2.290 oz. 47% stavb. 466 poslopij je bilo popolnoma porušenih, 234 jih je bilo poškodovanih več kot 50%, 1.590 pa do 50%. V obdobju od januarja 1944 do aprila 1945 so zavezniška letala na mesto odvrgla 4.750 ton oz.. 15.795 bomb. v bombardiranju je bilo ubitih 521 prebivalcev mesta in vojakov.
Razstava bo na Glavnem trgu na ogled od 14. do 28. oktobra 2025.
V Selnici ob Dravi bodo v sredo, 8. oktobra 2025, v enoti Mariborske knjižnice ob 17. uri pripravili srečanje Glasno branje – pozitivni učinki.
Člani Društva upokojencev Selnica ob Dravi se enkrat na mesec srečujejo v knjižnici ob glasnem branju, občasno se jim pridružijo tudi učenci Osnovne šole Selnica ob Dravi.
Nacionalni program v knjižnici
Sicer pa od skoraj sredine septembra pa do skoraj sredine oktobra poteka v enotah Mariborske knjižnice Nacionalni mesec skupnega branja. Gre za glasno branje in pripovedovanje. Mariborska knjižnica je v okviru nacionalne akcije promocije branja in bralne kulture pripravila raznolik program.
Dostopnost selniške enote Mariborske knjižnice
V selniški enoti Mariborske knjižnice lahko izveste še več informacij in si seveda izposodite tudi knjige in drugo gradivo v ponedeljek in sredo od 13.00 do 19.00, v petek od 09.00 do 15.00. Knjižnica je v Hramu kulture Arnolda Tovornika.
Oktobra se bosta na Literarni postaji v Mariboru ustavila kar dva zanimiva literarna gosta: v Mariboru rojena pisateljica Nada Gašić in priljubljen bosanski pisatelj Nenad Veličković.
Prihodnjo sredo, 8. oktobra, bo ob 18. uri v Grajski kavarni gostja Mariborske knjižnice Nada Gašić
Nada je letos tudi osrednja gostja Festivala slovanskih književnosti. V Mariboru rojena pisateljica sicer velja za najbolj »zagrebško avtorico«, saj so vsa njena dela pravi mozaik zagrebških ulic, znanih stavb in ljudi. Roman Voda, pajčevina (2010) je njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino, v njem pa se mojstrsko brišejo meje med resničnostjo in fikcijo. Kriminalni roman nas popelje v Zagreb, kjer poplava iz leta 1964 služi kot metafora za spremembe v mestu in življenju njegovih prebivalcev. Pogovor z avtorico bo usmerjala Zora A. Jurič. Odlomke iz romana bo interpretirala Ksenija Mišič.
Naslednjo sredo, 15. oktobra, bo ob 18. uri v Sodnem stolpu literarni večer z Nenadom Veličkovićem
Pisatelj, profesor književnosti na sarajevski Filozofski fakulteti, kolumnist, urednik, in hišni avtor Založbe /*cf. V slovenski jezik so prevedeni številni njegovi romani Gostači, Oče moje hčerke, Sahib, 100 Zmajev in Koncerti za oboo. Piše o Bosni, o vojni in o povojnem obdobju, ko se je življenje poskušalo pokrpati v novonastalih razmerah. Njegova dela zaznamuje izrazit humoren ton, zaradi česar navkljub tragičnosti časa, ki ga opisuje, pusti optimistično sporočilo. Pogovor z avtorjem bo usmerjala Darka Zvonar Predan.
Oba avtorja bo Mariborska knjižnica gostila na ciklu večerov Literarna postaja. Prvi poteka v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur in Pokrajinskim muzejem Maribor, drugi večer v sodelovanju z Založbo /*cf in s Kulturno četrtjo Minoriti.
V soboto, 27. septembra 2025, bo v Amfiteatru II. gimnazije Maribor ob 18. uri koncert “Iz malega zraste veliko«”. Z njim bodo obeležili 15-letnico delovanja otroške folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Študent Maribor.
Bogat plesni program z raznolikimi kostumi
Na koncertu se bodo skupaj sprehodili skozi bogato ustvarjalno pot skupine. Koncert bo zaokrožil izjemno bogat plesni program z raznolikimi kostumi, ki bo prikazal nekatere najodmevnejše koreografije, s katerimi so najmlajši folklorniki navduševali občinstvo doma in v tujini. Obeta se tudi kakšno presenečenje, ki bo večer naredilo še bolj poseben.
Gostovali so celo v Egiptu
Danes v društvu aktivno delujejo kar tri otroške skupine, prepoznavne po kakovostnem programu in izjemnih dosežkih, saj se redno uvrščajo na regijska in državna srečanja otroških folklornih skupin. S svojim ustvarjanjem ohranjajo in bogatijo slovensko ljudsko izročilo, ki ga pogosto predstavljajo tudi čez meje Slovenije. Njihovi najmlajši folklorniki so doslej gostovali že v številnih evropskih državah, lani pa celo na afriški celini, v Egiptu, kjer so se srečali tudi s slovenskim veleposlanikom.
S podelitvijo matičkov in posebnih priznanj se je v soboto, 20. septembra, v Kulturnem domu Postojna končalo 63. Linhartovo srečanje, najpomembnejši festival ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji.
V tekmovalnem sporedu se je zvrstilo sedem predstav, ki jih je ocenjevala tričlanska strokovna žirija v sestavi igralca Tadeja Piška, gledališke režiserka Anđelke Nikolić iz Srbije in igralca SNG Nova Gorica Andreja Zalesjaka, ki je bil tudi predsednik žirije.
Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Viktor ali otroci na oblasti Teatra Magdalena, Društva IndiJanez Maribor.
Skupaj so podelili štiri matičke
Žirija je podelila štiri matičke in tri posebne omembe oziroma diplome, ki so letos šla vse za igralske dosežke.
Za najboljšo žensko vlogo: Anja Garbajs za vlogo Corinne v predstavi Podeželje
Za najboljšo moško vlogo: Janez Ivačič za vlogo Viktor v predstavi Viktor ali otroci na oblasti
Za inovativnost: Labodenje po jezeru, Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin
Za najboljšo predstavo v celoti: Viktor ali otroci na oblasti, Teater Magdalena, Društvo IndiJanez
Posebno priznanje za igro so dobili:
Aleksandra Kmetič – predstava Labodenje po jezeru,
Jan Urbanija – predstava Labodenje po jezeru,
Matej Koren – predstava Tih vdih
Matička za najboljšo predstavo v celoti dobi predstava Viktor ali otroci na oblasti
V utemeljitvi so zapisali: “Predstava Viktor ali otroci na oblasti navduši z izjemnimi igralskimi kreacijami, ki skupaj z dovršeno režijo, estetsko izstopajočo scensko podobo in pogumnim soočanjem z zahtevnim besedilom, ustvarijo celovito in presežno gledališko izkušnjo.” Gre za predstavo Teatra Magdalena, Društvo IndiJanez.
Matička za najboljšo žensko vlogo je prejela Anja Garbajs
In sicer, za vlogo Corinne v predstavi Podeželje. V utemeljitvi pravijo: “Igralka s svojo jezikovno odličnostjo, emotivno razplastenostjo in suvereno prezenco ustvari izjemen odrski lik, ki z rahločutno poglobljeno interpretacijo in močno odrsko prisotnostjo uspe preseči kompleksno dramsko besedilo.”
Matička za najboljšo moško vlogo je dobil Janez Ivačič
In sicer, za vlogo Viktorja v predstavi Viktor ali otroci na oblasti. Zapisali so: “Matička za najboljšo moško vlogo prejme Janez Ivačič, ki je s precizno govorno in gibalno igro ter z izjemnim občutkom za ritem ustvaril globok in pretresljiv lik. Njegovo virtuozno prehajanje med otroškim in odraslim svetom vlogi daje večplastnost in izjemno odrsko moč.”
Matička za inovativnost prejme predstava Labodenje po jezeru
Utemeljili so tako: “Predstava Labodenje po jezeru izstopa z izvirnostjo. S kolektivno usklajenostjo duhovito razgrajuje znani balet, in ga lucidno in domiselno sestavlja v novo avtentično stvaritev. S poigravanjem z različnimi sredstvi ustvarjalci na odru dosežejo osvežujočo lahkotnost, ki gledalca hkrati zabava in osupne. Njegova igra je naravna, preprosta in prepričljiva. S svojo srčnostjo, žlahtnim humorjem in močno odrsko prezenco je povezal vse nastopajoče ter oplemenitil predstavo kot celoto.” Gre za predstavo, ki so jo pripravili Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, režija: Sebastjan Starič
Posebno priznanje za igro je šlo v roke Aleksandre Kmetič
za igro v predstavi Labodenje po jezeru. Zapisali so: “Priznanje prejme igralka, ki navdušuje z izrazito mimiko, izstopajočo natančnostjo in popolnim obvladovanjem odrskega giba, s čimer oblikuje markantno in humorno dovršeno vlogo.”
Posebno priznanje za igro je dobil Jan Urbanija
za igro v predstavi Labodenje po jezeru. Utemeljili so: “Priznanje Jan Urbanija prejme za vlogo v kateri navdušuje s svojo duhovito in živahno igro, izjemno prezenco in natančnostjo.”
Posebno priznanje za igro je prejel tudi Matej Koren
za vlogo Marjana v predstavi Tih vdih iz Gledališča Mozirsko, KD Mozirje. Utemeljitev se glasi: “Njegova igra je naravna, preprosta in prepričljiva. S svojo srčnostjo, žlahtnim humorjem in močno odrsko prezenco je povezal vse nastopajoče ter oplemenitil predstavo kot celoto.”
Mestna četrt Studenci tudi letos pripravlja tradicionalno prireditev Studenčani Studenčanom, ki bo v soboto, 27. septembra, na Erjavčevi ulici 43. Dogodek se bo začel opoldne in bo obiskovalcem vseh generacij ponudil bogat in raznolik program.
Pestro dogajanje ves dan
Obiskovalci bodo lahko že od 12. ure naprej spoznavali društva, se prepustili pestri gostinski ponudbi in se veselili animacij za otroke. Ob 13. uri bodo na vrsti Studenške igre, ki so primerne za vse starostne skupine, hkrati pa bo zadišalo po kotličkih, saj bo potekalo tudi kuhanje v kotličkih.
Uradno odprtje in koncert
Ob 15. uri bo sledilo uradno odprtje prireditve, ki jo bodo popestrili nastopi lokalnih šol in vrtcev. Vrhunec dneva bo koncert glasbene skupine Akustični orgazem, ki se bo začel ob 16. uri in bo poskrbel za pravo energijo na odru.
Priložnost za druženje
Prireditev je odlična priložnost za druženje, spoznavanje in sproščen začetek jeseni. Vstop je prost, zato so vabljeni prav vsi, ki si želijo preživeti prijetno sobotno popoldne ob dobri družbi, hrani, igrah in glasbi.
Abonma Zmajčka Vurka v Kulturnem domu Korena tudi v sezoni 2025/26 prinaša kakovostne gledališke predstave za otroke in njihove starše.
Tokrat je na seznamu pet predstav, ki skozi igro, glasbo in zgodbe nagovarjajo mlade gledalce in jih uvajajo v svet gledališča.
Jernej Čampelj oblikoval zanimiv program abonmaja Zmajčka Vurka
Abonma Zmajčka Vurka je posebna gledališka zgodba, ki v občino Duplek prinaša kakovostne otroške predstave. Pobudnik abonmaja, igralec, režiser in producent Jernej Čampelj, ga v sodelovanju z Občino Duplek in Zavodom Veliki up oblikuje drugo leto zapored. Predstave so v Kulturnem domu Korena, kjer se domača dvorana za otroke spremeni v čaroben prostor domišljije in igre.
Od tretjega leta starosti naprej
Abonma je namenjen predvsem otrokom od tretjega leta starosti naprej, vendar vedno z mislijo tudi na starše, ki z njimi sedijo v dvorani. Predstave so zasnovane tako, da pritegnejo najmlajše, hkrati pa ponujajo kakovostno vsebino tudi odraslim spremljevalcem. Tako abonma postane skupna družinska izkušnja in priložnost, da otroci gledališče spoznajo kot nekaj prijetnega, zabavnega in dragocenega.
Letak za abonma Zmajčka Vurka. Vir: Občina Duplek
Prvi stik z gledališčem
Abonma Zmajčka Vurka ni le razvedrilo, ampak naložba v otroško domišljijo, ustvarjalnost in občutek za kulturo. Marsikateri otrok bo prav tu prvič vstopil v svet gledališča – in ko je ta prvi stik prijeten in čaroben, je zelo verjetno, da bo gledališče spremljalo njegovo življenje tudi kasneje. Za starše pa abonma pomeni preprost dostop do kakovostnih predstav v domačih krajih, brez iskanja vsebin drugod. Je priložnost za preživljanje skupnega časa, ki krepi vezi in ustvarja spomine.
“Magija gledališča in otroška domišljija sta brezmejni,” pravi Jernej Čampelj – in prav to je srce abonmaja Zmajčka Vurka.
Spored predstav
– 23. oktober 2025 ob 17.00 – Trnuljčica (pravljična zgodba o stoletnem spancu in prebujenju ljubezni)
– 13. november 2025 ob 17.00 – Jaz počepnem, ti poskočiš (burleska v gibu, glasbi in lutkah o prijateljstvu in sreči)
– 11. december 2025 ob 17.00 – Picko in Packo (pustolovščina dveh nerodnežev, ki vsako težavo spremenita v doživetje)
– 22. januar 2026 ob 17.00 – Deklica z vžigalicami (presunljiva zgodba o človeški krhkosti in moči domišljije)
– 19. februar 2026 ob 17.00 – Zgodba o snežaku s srcem (topla pripoved o srčnosti, prijaznosti in notranji lepoti)
Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventim in Pošt Slovenije. Posamezne vstopnice bo mogoče kupiti tudi pred predstavo. Abonma je namenjen otrokom od 3. leta starosti dalje in njihovim staršem.
Jernej Čampelj. Vir: Občina Duplek
Potrditev, da sta izbira predstav in delo dobro opravljena
V intervjuju za dupleške občinske novice je Jernej Čampelj povedal, da predstave, ki jih izbira za abonma, najrajši vidi, preden jih uvrsti v abonma. Če ni izvedljivo, da bi jih videl v živo, si ogleda posnetke. Pri pripravi abonmaja za otroke pa pazi na korelacijo med kakovostjo in ceno. Izbira predstave, ki si jih družine z veseljem ogledajo. Tako, da se želijo tudi vrniti v gledališče oziroma dvorano, da si ogledajo še druge. Meni, da je abonma Zmajčka Vurka tek na dolge proge. In poudarja, da so se abonenti lanske sezone letos vrnili. Kar mu daje potrditev, da je delo bilo dobro opravljeno.
Danes so v Domu krajanov Dvorjane pripravili prireditev ob devetletnici Medgeneracijskega centra Danica Duplek.
Spomnili so se na to, kaj tam počnejo vse od ponedeljka do petka, s kom sodelujejo in katere dejavnosti vse izvajajo. Na odru so se jim poklonili otroci iz Osnovne šole Duplek. Ti so z zanimanjem gledali tudi prizor, ki so ga uprizorili člani gledališke sekcije.
Ti so še posebej nasmejali zbrano občinstvo, saj so pripravili komično zgodbo o tem, kako se dva gosta hotela znajdeta ne samo v isti sobi, ampak tudi v isti postelji. Nastopili pa so še številni drugi, od pevk, plesalcev in plesalk do otrok.
Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek, pa je slikovito povedala zbranim, kaj vse se počne od ponedeljka do petka. Nam pa še posebej poudarila, da mnogi prostovoljci in prostovoljke sodelujejo s centrom, prav tako tudi različna društva.
V dvorani so imeli tudi tri razstave. Na stenah so bile slike z likovne kolonije Duplek ter Rajka in Irene Ferk, zakonskega para, ki skrbi, da se likovna kolonija vsako leto vrne v Duplek. Na eni mizi so bili izdelki članic Društva Melisa Korena. Od raznih krem, tinktur, mazil, vrečk s sivko in še marsikaj drugega. Na drugi mizi pa so bili izdelki, ki jih naredijo v MGC Danica Duplek. Razne torbice, šivani izdelki, pomagala za tiste, ki bi radi krepili ročne spretnosti in hkrati urili igro spomina, razni okraski in mnogo drugega.
Še enkrat znova so v MGC Danica Duplek pokazali, da sodelujejo z občani, s skupnostjo in z društvi za to, da lahko povezujejo generacije in krepijo odnose med njimi ter jim pomagajo krepiti zdravje, lajšati osamljenost in jih spodbujati k družabnosti in ustvarjanju.
Festival Maribor, ki se je začel včeraj, letos poteka pod geslom Zdaj ali nikoli, umetniški vodja Mate Bekavac pa je programsko os usmeril v raziskovanje časa – njegove minljivosti, zgodovinskosti in intimnega doživljanja.
Festival obiskovalcem nastavlja ogledalo samorefleksije in vabi, naj se prepustijo trenutku ob glasbi svetovno priznanih umetnikov.
Otvoritveni koncert je bil včeraj, 11. septembra. Povezal je Mendelssohnov Sen kresne noči s sodobnimi impulzi harmonikarja Marka Hatlaka, Letonja pa je ustvaril preplet sanj in budnosti. Ob že omenjenem Branku Šturbeju s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor sta nastopili sopranistki Valentina Čuden in Leonida Juge Sabo, povezali pa so se s sodobnimi ustvarjalnimi impulzi, ki jih je prispeval harmonikar in skladatelj Marko Hatlak.
Vračajo se gostje festivala
Prvi med gosti je angleški violist Timothy Ridout, eden najbolj iskanih godalcev na svetu, ki bo v Mariboru nastopil na treh koncertih. Navdušila bosta tudi norveški violinist in skladatelj Henning Kraggerud, znan po improvizacijah in spontanih nastopih, ter ameriški violinist William Hagen, ki ga kritiki uvrščajo med najprepričljivejše glasbene osebnosti današnjega časa. Na otvoritvenem koncertu sta se Simfoničnemu orkestru SNG Maribor pridružila tudi dirigent Marko Letonja in igralec Branko Šturbej, vrača se festivalski komorni orkester MB Banda pa tudi irska violinistka Mairéad Hickey.
Različna prizorišča z bogato ponudbo
Festival bo ponudil 14 koncertov na različnih prizoriščih. Ob tradicionalnih prizoriščih (Dvorana Union, Dvorana generala Maistra v Narodnem domu, Dvorana Ondine Otta Klasinc v SNG Maribor in Viteška dvorana Pokrajinskega muzeja Maribor) bo glasba letos zazvenela tudi v gotsko-baročnem ambientu Marijine romarske cerkve na Gorci v Malečniku. Posebno vzdušje obeta koncert Ko čas obmolkne v nekdanji Cesarsko-kraljevi moški kaznilnici, z deli skladateljev, ki so bili sami žrtve represije.
Različni glasbeni svetovi
Programi festivala bodo združevali raznolike glasbene svetove: od Mendelssohna in Mozarta do Vivaldija in Glassa, od slovenskega jazza Marka Črnčeca do pretresljivih del Šostakoviča, Lokšina in Haasa. Skladbe bodo izrisale poti med spomini, preobrazbo in umetniškim pogumom.
Posebno mesto ima tudi program za otroke – Dojenčkov dnevnik bo najmlajše zazibal v svet klasične glasbe, koncerti za družine pa bodo med mladimi poslušalci prepletli domišljijo in glasbo.
Festival Maribor 2025 je torej preplet vrhunskih glasbenikov, intimnih trenutkov in iskanja smisla v času, ki teče – zdaj ali nikoli. Celoten program je dostopen TUKAJ.
V petek, 12. septembra 2025, bo ob 17. uri v Trafiku pri parku odprtje razstave Registrirani/Registered avtorice Maje Modrinjak.
Razstava Registrirani/Registered je del programa Festivala fotografije 2025 v organizaciji Fotokluba Maribor. Maja Modrinjak je ob tem sporočila: “Razstava Registrirani/Registered je registrirala registrirano. Poskuša najti odgovor, zakaj na svoje vozilo pripeti personalizirano registrsko označbo oziroma avtomobilsko “tablico”. Se lastniki posebnih registrskih označb želijo razlikovati od generičnih? Želijo izstopati? Biti vidni? Opaženi? Drugačni? Želijo kaj sporočiti drugim udeležencem v prometu ali le na kovini pustiti svoje navdušenje nad ženo, možem, otrokom?”
Maja Modrinjak (1984) je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani diplomirala na FERI v Mariboru, smer RTV produkcija, nato pa je študij nadaljevala in diplomirala v Sežani na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela, smer fotografija. Članica Fotokluba Maribor je od leta 2015, zadnja leta pa je tudi članica umetniškega sveta, upravnega odbora in vodja Fotogalerije Stolp. S fotografijo se je zaradi očeta, znanega mariborskega fotografa, spoprijateljila že zgodaj, oče je bil tudi njen prvi učitelj, mentor in vzornik. Svoje fotografije je razstavljala tako doma kot v tujini.
Med 13. in 30. septembrom bo po več prizoriščih v Mariboru potekal jubilejni, 10. Festival fotografije Maribor, ki bo kulturno dogajanje v mestu za dva tedna obogatil z razstavami in spremljevalnim programom.
10. jubilejnemu Festivalu fotografije Maribor na pot
“Začelo se je tako, kot se začne vedno: pa dajmo! In smo začeli s število 1, pred desetimi leti. Brez izkušenj, brez sredstev, a z veliko volje. Člani Fotokluba Maribor smo stopili skupaj in konec oktobra smo samo lahko ugotovili: uspeli smo! Pod streho smo spravili, 1. Festival fotografije Maribor, z udeleženci, ki so prihajali iz vrst Fotokluba Maribor. In kot so rekli obiskovalci, ni slabo, mi pa vemo, da bi lahko bilo boljše. Najbolj pa je bilo pomembno to, da smo nabrali dragocene izkušnje, ki smo jih v naslednjih letih nadgrajevali,” je zapisal Miha Kacafura, podpredsednik Foto kluba Maribor na spletni strani Foto kluba Maribor.
“In tako je pred vrati nov festival, repriza prvega. Z razliko, da smo malo starejši in za 10 festivalov bolj izkušeni, da ne rečem modrejši,” ja Kacafura še zapisal.
Seznam sodelujočih na Festivalu fotografije Maribor. Vir: Foto klub Maribor
Zakaj repriza?
“Zato, ker bodo tudi na tem festivalu sodelovali le člani Fotokluba Maribor. Zato, da na ogled postavijo svoja dela, da jih obiskovalci ocenijo, da lahko Mariborčani in seveda tudi drugi vidijo, kakšen je fotografski napredek članov. Upam si zapisati, da je velik, seveda pa sprejemamo tudi kritike, saj vsake oči vidijo drugače, saj so percepcije vsakega gledalca drugačne. Torej kritika, pa naj si bo pozitivna ali negativna je zaželena, saj je le kritika tista, ki spreminja pot za naprej. Želimo si seveda kritike s konkretnim predlogom, kaj bi bilo treba spremeniti, kako je to moč narediti, in kako je »kritik« pripravljen pomagati pri uresničevanju njegovih zamisli,” pojasnjuje Kacafura.
In vabi na vse razstave, “vsaka zase je fotografski učni list. Uživajte v prebiranju le tega”.
Na gradu Vurberk je potekal že 16. Srednjeveški dan, ki je obiskovalce popeljal v čas graščakov, dvornih norčkov, lokostrelcev in srednjeveških iger.
Dogodek je privabil številne obiskovalce vseh generacij. Jelka Rojko, idejna vodja prireditve, je ob tem povedala: “Domačini smo zelo ponosni na ta biser zgodovine. Na ta način ustvarjamo dogodek in ohranjamo kulturno-zgodovinsko dediščino. Podoživimo čas srednjega veka, kar nam omogoča, da bogatimo svojo identiteto in se med seboj povezujemo.”
Posebnost letošnjega srečanja je bila tudi odprta kuhinja, kjer so obiskovalcem postregli z okusnim tradicionalnim golažem, je še dodala Rojko.
Slavnostno odprtje in srednjeveški tabor
Dogajanje se je začelo s slavnostnim odprtjem in dvigom zastave. Postavljen srednjeveški tabor je obiskovalcem predstavil viteze, lokostrelce, najemnike in orožarje. Obiskovalci so si lahko ogledali stojala z orožjem in oklepi, preizkusili lokostrelske veščine ter sodelovali v srednjeveških igrah, kot so met podkev, zbijanje iz hloda in druge. Nastopila je tudi priljubljena skupina Abrakadabra, nad katero so bili najmlajši obiskovalci zelo navdušeni.
Povorka nastopajočih
Posebno atrakcijo je predstavljala povorka nastopajočih, med katerimi so bili podložniki, grajska gospoda, čarovniki, artisti in plesalke. Povorka je obiskovalcem prikazala bogastvo srednjeveškega življenja in običajev.
Stojnice, delavnice in srednjeveška kulinarika
Dogodek je obiskovalcem ponudil tudi številne stojnice in delavnice. Otroci so uživali na otroški stojnici in pri poslikavi obraza, obiskovalci pa so lahko preizkusili srednjeveško kuhinjo na odprtem ognju, obiskali medičarje, zeliščarje in grajsko pekarno. Na voljo so bili tudi usnjeni izdelki, kvačkanje in klekljanje ter ocvrte miške za najmlajše.
Pod umetniškim vodenjem Nike Bezeljak Lutkovno gledališče Maribor začenja novo obdobje, usmerjeno v kreativno rast in odprtost gledališča.
Nika Bezeljak razume Lutkovno gledališče Maribor kot steber inovativne in tradicionalne ustvarjalnosti. “LGM doživljam kot sodoben prostor prepleta žanrov, veščin, znanj in potencialov. Kot Kulturna četrt Minoriti je atraktivno, mogočno in tehtno večgeneracijsko gledališče, poslušališče, ustvarjališče, razstavišče, učilišče in srečališče. S temi pridevniki in na teh križiščih želim graditi njegov program.”
“Gledališče je vselej javni prostor. Javni zavod – kar LGM seveda je – pa deluje v javnem interesu. In prav javno dobro, ki ga razumem kot skupno dobro, je temelj, okrog katerega želim graditi in misliti program: prostore, ki jih gledališče zaseda, zaposlene, ki že sami tvorijo notranjo skupnost, širijo pa jo tudi z ostalimi sodelujočimi, partnerji in obiskovalci. Torej javnostjo.”
LGM je v preteklem polstoletju zraslo v stabilen zavod z mnogimi preboji in presežki
“Pustilo je pomemben pečat. Vplivalo je na odraščanje prebivalcev Maribora in okolice, preoblikovalo osebnosti, izoblikovalo vrhunske ustvarjalce, preselilo in preraslo samega sebe, preživelo več kriz ter sprememb. Na temeljih njegovega ustanovnega poslanstva in preteklih dosežkov ga gre razvijati v odzivno, sodobno in dostopno gledališče.”
“Močan program pomeni zasledovanje visokih strokovnih in umetniških standardov ter povezovanje s strokovnjaki s področja pedagogike, umetnosti, humanistike in drugih znanosti ter obrti, pa tudi z občinstvom. Menim, da je poleg osnovnega poslanstva razvoja lutkovne umetnosti in uvajanja najmlajšega občinstva v svet (uprizoritvene) umetnosti potrebno ohranjati odprt prostor misli, svobodnega dialoga. P tudi kritične obravnave ter motrenja notranjih in zunanjih svetov. Skratka, ustvarjati in ščititi živahen javni prostor,” je med drugim dejala.
