Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Včeraj se je začel Festival Lent, ki ponovno prinaša obilico dogodkov za vse generacije v Maribor. Že dolgo ne samo na Lent, ampak na mnoga prizorišča, razporejena po mestu. Kako je bilo prvi dan in kaj še sledi, sta z nami spregovorila Mateja Meh iz Narodnega doma Maribor in Vladimir Šega, producent Večerovega Jurčkovega odra.
Glavni oder tudi letos z odličnimi glasbenimi zvezdami
Na glavnem odru Festivala Lent, ki je tudi letos na Trgu Leona Štuklja, je bilo izjemno že večer pred uradnim začetkom. “Začeli smo s Simfoničnim stampedom, v bistvu je bil en tak mehek uvod v Festival Lent. SNG Maribor, skupaj z Louis Cage Percussion, ena taka klasična glasba z mešanico moderne glasbe,” je povedala Mateja Meh in opisala, kaj se je dogajalo, nato pa prešla na prvi dan Festivala Lent. In izrednim koncertom skupine Dubioza Kolektiv, zaradi katere se je prav med pogovorom z novinarko počasi polnil Trg Leona Štuklja.
Nenazadnje moramo tudi reči: tudi v naslednjih dneh se bo na glavnem odru odvijalo veliko, poleg koncertov tudi Folkart in še mnogo drugega. Meh je tako napovedala današnji koncert skupine Laibach, ki predstavlja svoj nov album. V nedeljo sledi Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič, nato še Magnifico in skupina Mi2. In kasneje še Morcheeba.
Polno dogajanja še na drugih prizoriščih, tudi čez dan
Opozorila je še na vsa ostala prizorišča, kjer se bo vse do konca Festivala Lent izvedlo veliko dogodkov, ki bodo pisani na kožo marsikaterega. Namenjeni so različnim generacijam in ljudem, ki jih združuje ljubezen do glasbe, standupa, animacij, gledališča in še mnogo drugega, četudi imajo različne okuse. Maribor je včeraj ponovno zaživel v barvah Festivala Lent in tako bo vse do njegovega izteka. Kaj vse je povedala Mateja Meh, lahko prisluhnete na posnetku pogovora:
Zanimivo tudi na Jurčkovem Večerovem odru
Med koncertom Yugeneracije na Jurčkovem Večerovem odru ob Vodnem stolpu pa smo ujeli še Vladimirja Šego, ki je več povedal tako o dogajanju na tem odru kot tudi o Festivalu Lent. “Jaz sem še vedno pristaš tega, da naj bo to strnjena prireditev, ker ravno pri taki strnjeni prireditvi si lahko privoščimo tudi tiste res lepe postranske zadeve, kot je park, kot je ulično gledališče, stand-upi in vse to,” je dejal Šega.
Šega je še izpostavil nekaj koncertov na odru, ki se bohoti ob Vodnem stolpu: “Vsekakor priporočam Elevatorse in Soul Fingers v četrtek in nenazadnje Repetitor, za katere se že kar nekaj časa trudimo. To sta nekako vrhunska. Vredno ogleda pa je vse. Predvsem tisto, kar ne poznate.” Sam je še vedno z dušo in srcem za Jurčkov Večerov oder in sam festival, čeprav je napovedal, da je to njegov zadnji Festival Lent, na katerem je producent. “Lent mi je v teh 33 letih, ko sem jaz zraven, prvo leto me ni bilo, prirasel k duši in k srcu, in to je bil mene verjetno zadnji moj Lent, ampak vsekakor ne pa zadnji na tej, drugi strani,” je dejal in pokazal na stran, kjer je bilo občinstvo. Ja, še bo hodil na Festival Lent.
Na gradu Vurberk se ta vikend v okviru Dupleškega tedna predstavlja skupina Gledališkega društva Vurberk. Zaigrala bo komedijo Na kmetih avtorja Vinka Moderndorferja.
Kar oba dneva, tako v soboto, 27. 6., kot tudi v nedeljo, 28. 6. 2026, bodo ob 20. uri začeli predstavo. Režiser je Branko Polanec.
Gre za komedijo, v kateri se kaj kmalu izkaže, da kmečki turizem ni povsem običajen kmečki turizem, saj se tam znajdejo ljudje, ki imajo povsem drugačne načrte, kot pa zgolj uživati na kmetih. Mama in hči vodita kmetijo, a gostje so tisti, ki kaj hitro začnejo izstopati iz vsakdana. Ti imajo namreč tajni sestanek, na katerem kujejo načrte, povezane s kriminalom. Načrte jim prekrižata predstavnika policije. A vse ne poteka gladko.
V kulturnem domu v Dvorjanah je dupleški slikar Rajko Ferk odprl razstavo del, ki so jih ustvarili udeleženci mednarodne likovne kolonije Duplek Art 17.
Po več letih organiziranja tovrstnih kolonij se je Ferk odločil, da je to zadnja kolonija, slikarji, ki so prišli iz mnogih držav so bili ob tem še posebej ganjeni. Rajko Ferk pa je napovedal še odprtja razstav v Koreni, Mariboru, Kamniku.
Na Festivalu Lent bo v četrtek, 25. junija 2026, ob 21. uri na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja izjemen Simfonični stampedo.
Pred Simfonični orkester SNG Maribor bo stopilo šest vrhunskih tolkalcev zasedbe Louie’s Cage Percussion: Sara Chakarova, Krištof Hrastnik, Florian Klinger, Alessandro Petri, Lucas Salaun, Maximilian Thummerer. In potem se bo zgodil pravi Simfonični stampedo. Režijsko taktirko bo imel v rokah Richard Schmetterer, dirigentsko taktirko pa Simon Krečič.
Udarni ritmi in simfonični zvok – kombinacija, ki ponuja več kot koncert
Narodni dom Maribor tako napoveduje pravi simfonični potres in pretres, saj bodo udarni ritmi razburkali pregovorno razkošni simfonični zvok. In še nekaj je ob tem pomembno za vse tiste, ki mogoče mislijo, da orkestrski koncerti niso zanje. To bo namreč več kot koncert. Obljubljajo namreč pravi cunami dobre volje, močne energije, vrhunec odrskega dogajanja, pri katerem pa bo do izraza prišel tufi marsikateri glasbeni zasuk in obrat.
Richard Schmetterer je poskrbel za duhovito režijo, tolkalci se bodo razdajali, prav tako tudi glasbeniki iz simfoničnega orkestra. Sproščeno bo, zabavno bo, hkrati pa vrhunsko in kakovostno. Člani zasedbe Louie’s Cage Percussion so razvili nastop skupaj s slovitim orkestrom Tonkünstler, ki v svetu velja za enega najuglednejših predstavnikov avstrijske simfonične tradicije, z drznimi sporedi pa dokazuje, da je orkestrska glasba še kako vznemirljiva, sodobna in namenjena najširšemu občinstvu.
Tako se na Glavnem odru Festivala Lent obeta v četrtek, 25. junija 2026, ob 21. uri, edinstvena festivalska izkušnja. Tolkala bodo dvignila energijo, orkester jo o poglobil, skupaj bo nastalo nekaj nepozabnega.
Simfonični stampedo bo v vsakem vremenu
Iz Narodnega doma Maribor sporočajo, da bo prireditev izvedena v vsakem vremenu: “Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila,” še pravijo za vsak slučaj. Torej, tisti, ki bodo prišli, naj bodo pripravljeni na vse. na dobro ali slabo vreme, predvsem pa na koncert, ki bo marsikoga ponesel v višave.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila vodjo Plesno-rekreativnega kluba Harmonija Tatjano Sušek, ki je pred več leti prišla iz tujine v Slovenijo. Kaj kmalu je postala plesna učiteljica, profesionalna plesalka in koreografinja. V Vuzenici je ustanovila 17. maja 2007 PRK Harmonija. V iskrenem pogovoru v oddaji Kulturni izziv pa je povedala, kakšna je bila njena pot, polna izzivov, prilagajanja in sprejemanja v Sloveniji, kako je postopoma razvila klub, v katerem predvsem dekleta trenirajo ritmično gimnastiko in različne plese. Povezala je namreč kulturo, umetnost in šport v celoto.
Tatjana Sušek je prišla v Slovenijo študirati, nato pa je spoznala svojo ljubezen in ostala. Kar nekaj izzivov je imela na začetku svoje poti. “Prišla sem v novo okolje, nisem bila navajena malih krajev, ker sem iz malo večjega mesta. In kot prvo mi je bilo zanimiv prvi stik z ljudmi. Na začetku sem delala samo v dveh šolah, v Vuzenici in v Radljah ob Dravi. Z leti smo se začeli širiti in seveda potem je to šlo na celo Koroško, na Dravsko dolino smo se razširili.”
Začelo se je z eno skupino, nato postopoma vse več
“Na začetku je bila taka homogena skupina. Otroci od 1. do 5. razreda, v Vuzenici je bila prva ena starejša skupina in ena mlajša. Tako da, saj pravim, dokler niso spoznali naše dejavnosti … Potem je bilo lažje iz leta v leto vpisovati otroke,” se je spomnila začetkov. In kaj je otroke takrat učila? “Ob prihodu v Slovenijo sem se spoznala v mariborskem klubu Branik s strokovno trenerko kluba Svetlano Lozanovo. Navdušila me je še za ritmično gimnastiko. Šport sem delala v študijskih letih v Mariboru in kot učiteljica baleta,” se je še spomnila začetkov. Opravljala je trenersko delo. “In ko je prišel čas, razdalja med Mariborom in Vuzenico je postala predolga, zaradi malega otroka in seveda potem vse večjega obsega dela v Vuzenici, sem se potem sama odločila za svoj klub, ta PRK Harmonija v Vuzenici. In od takrat delam samo tam.”
Dodatna mentorica se je javila sama
Opravljala je in še vedno opravlja specifično delo v plesu, v športu. Sama meni, da je npr. v Ljubljani in v Mariboru lažje dobiti strokovni kader, v Vuzenici pa je bilo težje. “Imam dolgoletno prijateljico in sodelavko, ki je dejansko vpisala otroka v našo dejavnost in potem sama želela bolj tesno sodelovati. Veselil jo je ples, veselila jo je gimnastika, Potem po opravljenih strokovnih izpitih tudi že 16 let pomaga v klubu,” je razložila Sušek in dodala, da Mojčina hčerka uči v klubu še jazz in hip hop.
Od plesa, športa do gibalne in plesne terapije …
PRK Harmonija se razvija. Z njo tudi plesne skupine. Gre za počasen razvoj, pri katerem so včasih kaj vzeli, kaj dodali, odvisno je od povpraševanja. “Z leti smo tudi začeli razvijati gibalno in plesno terapijo za odrasle, torej sodelujemo tudi z več odraslimi društvi. In torej to, pač naš trend gibanja, harmonije, povezovanja telesa in uma, peljemo naprej,” pravi vodja PRK Harmonija in razlaga: “Imamo začetno in nadaljevalno skupino hip-hopa, potem imamo skupino jazz. V okviru našega društva deluje tudi plesna skupina Lady Dance, to so starejša dekleta, katera obiskujejo tam od 6., 7., 8. razreda naprej. In potem program “Ritmika in ples”, ki je namenjen predšolskim otrokom …”
Talent se vidi, a pomembno je veselje
Večinoma učijo skupinsko in ločeno po starosti, torej po starostnih skupinah. Pri otrocih opaža veselje do plesa, do umetnosti, do izražanja s telesom. In tudi talent: “Imamo zelo veliko talentiranih otrok. Čeprav otroke ne delimo na talent ali netalent. Se mi zdi, da ima vsak otrok talent, ampak pač ta talent je treba razvijati,” pravi Tatjana Sušek. Zanjo je pomembno, da ima otrok željo: “Željo po gibanju, željo do glasbe, gibanja po glasbi. In potem s temi rednimi treningi, seveda, z različnimi programi, z osvajanjem različnih tehnik, potem se pokaže talent.”
Povezovanje športa in umetnosti
In vse od začetka povezuje šport, ritmično gimnastiko s plesom, umetnostjo plesa. “Se mi zdi, da je tudi ritmična gimnastika kot šport, balet kot umetnost in ples na splošno, se dopolnjujejo drug drugega. Ker iz osnove gremo, iz klasičnega baleta. Torej temelj plesa je klasičen balet, torej postavitev telesa, pravilna drža, pozicije rok, nog. Potem pa dodamo športne. Pri ritmični gimnastiki dodajamo z različnimi gibljivostmi, valovitostmi, torej elastičnost telesa. In potem seveda to povežemo. Tako da naše športnice tudi, bi rekla, da malo boljše športnice v plesnem smislu, da v zadnjem času v ritmični gimnastiki dosti dodajo plesnih korakov. In to jim pomaga, da na tem področju pač je malo boljše.”
Oblačila za kostume so od PRK Harmonija
Povedala je še več, kako potekajo vaje, treningi. Kaj vse je treba ponavljati, da se pride do želenega rezultata. Pa tudi, kako imajo urejen fundus oblačil, kostumov za nastope, tekmovanja. “Že na samem začetku smo se pač v društvu odločili, da bomo imeli svoj fond oziroma svoj fundus. Ne tako kot v drugih društvih. Da s tem ne obremenjujemo starše. Pač na leto nabavimo neke kostime, veliko tudi šivamo sami, in potem z leti se nabere, ker otroci rastejo, otroci grejo pač naprej po velikostih, mlajši pridejo potem do tega kostima. Različne dodatke dodajamo, tako da lahko en kostum porabimo za več vlog, tako da z različnimi načini poskusimo s čim manjšim vložkom priti do estetsko lepega kostuma ali izgleda.” Nimajo pa baletnih copatk, ampak “špičke”.
Vsako leto naredijo tudi zaključno produkcijo, na kateri pokažejo, kaj so se naučili, kaj znajo. Tatjana Sušek je povedala več o tem pa tudi o tekmovanjih, na katere hodijo. Celotnemu pogovoru z vodjo PRK Harmonija lahko prisluhnete na spodnji povezavi.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija.
Njegove slike nastajajo na svojevrsten način
A na prvem mestu sta Rajko Ferk in voditeljica govorila o njegovem slikanju. Vrsto let že namreč slika in to na prav poseben način. Zaupal je, kdo je bil njegov mentor. Sam je bil tudi galerist in pripravil izjemno veliko razstav. Najprej pa je začel z vedutami Maribora. Mentor mu je povedal, da je osvojil vse, kar je pri tem, tako da se je lotil nato še drugačnega slikanja. Njegova tehnika je svojevrstna, posebna. Celo učiti so se želeli od njega, a čisto vsega ni izdal. Zanimivo je, da čopiča ne uporablja več.
Tik pred zadnjo mednarodno likovno kolonijo Duplek Art
Ob tem, kateri izzivi ga čakajo pri organizacije mednarodne likovne kolonije Duplek Art, za katero bo prve goste – slikarje in slikarje sprejel v petek, 29. 5. 2026, nato pa bodo v soboto in nedeljo slikali vsi skupaj, tudi udeleženci iz Slovenije, je najprej povedal, da bo to njegova zadnja. Leta tečejo, zdravje mu ne dopušča več, da bi po cele dneve stal, a to še ne pomeni, da se bo predal. Te dni bo namreč v Dupleku, kjer bodo ustvarjalci in ustvarjalke delali, polno dogajanja.
Od logistike, prehrane in pijače, spanja, ustvarjanja, zabave in ogledov
Eden večjih izzivov je logistika. Pri tem mu je v veliko pomoč žena Irena Ferk, ki opravi veliko skritega, nevidnega dela. Povezan je tudi z Občino Duplek in županom Mitjo Horvatom. V petek bosta Rajko in Irena sprejela tuje udeležence in udeleženke. V soboto bodo prišli še vsi ostali. Skupaj bodo šli na lokacijo, kjer že več let ustvarjajo. Zvečer bodo imeli sprejem in druženje, Ferk in župan pa bosta podelila priznanja. Nedelja bo deloma še delovna, deloma družabna. Nekateri se bodo še tisti dan odpravili domov, ostali naslednji dan. Ferk je povedal za vsak dan posebej, kaj vse bodo delali.
Prve kolonije so bile drugačne, a hkrati polne izzivov
Spomnil se je tudi na to, kakšne so bile prve kolonije, prav tako, kako je bilo na kolonijah, ki so bile pred tem še v drgih krajih in na katerih je sodeloval.
Sporazumevanje ni bilo težava, vedno se znajdejo
Prav tako, da nikoli niso imeli težave s sporazumevanjem, čeprav so bili udeleženci in udeleženke iz več kot 20 držav. Zdaj bo tako ena večjih kolonij, saj bo kar 44 udeležencev, tudi letos iz veliko držav.
Veliko spominov in veliko anekdot pri ogledih Maribora
Velike izzive je v vseh letih pripravljanja likovnih kolonij imel Ferk tudi z organizacijo ogledov Maribora, Dupleka in še katerega kraja. Namreč njegove kolonije niso bile nikoli vezane samo na to, da se slika in včasih tudi kipari, ampak je vedno poskrbel tudi za druženje, izlete, hrano in pijačo, zabavo. Na marsikatero podrobnost in anekdoto se je spomnil med intervjujem. Tudi na to, da je imel pomočnike, ki so mu pomagali veliko skupino “držati skupaj”, da se niso izgubili ali odtavali v mariborskem parku. Tistim, ki poznajo park, se to zdi skoraj nemogoče, a upoštevati je treba, da so udeleženci bili prvič tam, da parka niso poznali in tudi niso znali slovenskega jezika.
Razni izzivi pri različnih kulturah
Zaupal je še več podrobnosti, tako iz načrta za letošnjo kolonijo kot tudi spomine na prejšnje kolonije. Tudi od kod vse pridejo udeleženci. In kako mora tudi pri tem upoštevati, kaj kdo je, česa ne sme ali noče, na kaj je navajen, kaj mu zapoveduje vera in še kaj. Med njimi se je spletla posebna vez, nastala je prava skupnost. Nekateri so prišli na vsako kolonijo, nekateri občasno, nekateri manjkrat. Ferk je v pogovoru odkril, po kakšnem ključu jih izbira, namreč sami ne morejo priti kar tako, ampak zgolj na njegovo povabilo. Pravi še, da se je na vseh teh kolonijah sam tudi veliko naučil, prav tako tudi drugi. Veliko kultur je skupaj, velik presek navad in običajev se naredi, veliko se pogovarjajo in ugotavljajo, kaj velja pri enih, kaj pri drugih.
Finance so razred zase
Kar nekaj izzivov ima tudi s financiranjem kolonij. Nekaj dobi od Občine Duplek, ostalo mora spraviti sam skupaj. Nekoč je bilo več podpornikov, zdaj jih je manj. A še lahko spravi skupaj. In je hvaležen vsakemu, ki pomaga.
Več razstav, na katerih pokaže njihove umetnije
Zaupal je še, da vsako leto njihova dela tudi razstavi in kje. Ne samo v občini Duplek, tudi v Mariboru, celo na Gorenjskem.
Celoten pogovor z Rajkom Ferkom, ki je odkrito in iskreno spregovoril o izzivih, ki jih ima pri organiziranju mednarodnih likovnih kolonij, zakaj je tokratna njegova zadnja, ali še slika in kako vidi prihodnost, si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Na Muti se je odvilo šesto mednarodno glasbeno tekmovanje Bolero. Otroci in najstniki iz enajstih držav so pokazali svoje znanje in talent, združena v nastopih pred žirijo, sestavljeno iz samih strokovnjakov in pedagogov.
Andraž Likar, vodja Mednarodnega glasbenega tekmovanja Bolero in tudi ravnatelj Zasebne glasbene šole Muta, je povedal, da je to tekmovanje namenjno pihalcem, trobilcem in tolkalcem – do 15. leta starosti. Letos je že šesto po vrsti. Na Muti so gostili 485 tekmovalcev in tekmovalk skupaj z njihovimi mentorji in korepetitorji. Preko 900 glasbenikov iz enajstih držav, letos prvič tudi iz Azije.
Ni šlo samo za tekmovanje, ampak tudi ustvarjanje prostora, v katerem so se spoznavali, se učili drug od drugega …
Tekmovanje je bilo razdeljeno po kategorijah. Najprej so začeli z otroki, starimi osem in devet let. Nato pa po dve leti naprej vse do tretje kategorije tekmovalcev, ki so na tem tekmovanju stari 15 let. LIkar pravi, da so tekmovalci bili iz 90 različnih glasbenih šol oziroma izobraževalnih ustanov. Nekateri se med sabo že poznajo.“Sicer pa je eden naših ciljev, da ustvarimo prostor, kjer se glasbeniki dobro počutijo, se spoznavajo, učijo drug od drugega in nazadnje dobijo dragocene izkušnje za njihovo nadaljni razvoj,” pravi Likar.
Mednarodno glasbeno tekmovanje Bolero 2026 na Muti. FOTO: Studio ZIMA
Spremljajo tudi njihov razvoj
Ob tem pa spremljajo tudi sami njihov razvoj. “Zelo veseli smo, da ko pogledamo šest let nazaj na prve tekmovalce in sedaj, ko te tekmovalce videvamo na večjih odrih ali pa na akademiji za glasbo ter vidimo, da so zelo uspešni,” pravi Likar ob razmišljanju o tem, da se vidi, kako se razvijajo in kakšen talent imajo.
Mednarodno glasbeno tekmovanje Bolero 2026 na Muti. FOTO: Studio ZIMA
Ker je šlo za tekmovanje, so imeli tudi žirijo, ki pa je bila prav tako mednarodna. “Žirijo našega tekmovanja predstavlja 12 mednarodno uveljavljenih pedagogov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije. S svojim znanjem in izkušnjami zelo pomembno pripomorejo k visokemu nivoju na našem tekmovanju. Pri tem bi izpostavil dva Korošca. To sta trobentač Jure Gradišnik, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in pa domačinka, flavtistka dr. Karolina Šantl Zupan, aktualna dekanja Akademije za glasbo v Ljubljani,” je še povedal Likar.
Rajko Ferk že vrsto let organizira mednarodne likovne kolonije Duplek Art. Napovedal je, da bo letošnja zadnja. Zadnji vikend maja, v soboto, 30. 5., in nedeljo, 31. 5. 2026, bo glavno dogajanje.
Dupleški slikar Rajko Ferk in njegova žena Irena Ferk bosta tudi letos poskrbela za dobrodošlico vseh udeležencev in udeleženk kolonije Duplek Art 17, prav tako tudi za organizacijo kolonije in vseh spremljevalnih dogodkov. Po besedah Ferka bo letos Občina Duplek uredila v Kulturnem domu Korena v dvorani še razstavni prostor za galerijo in bo tako kot v Domu kulture Dvorjane, kjer Ferk že 10 let skrbi, da so zidovi oživeli z likovnimi deli.
Nekajdnevno dinamično dogajanje
Veliko slikarjev in slikark iz tujine bo prišlo že v petek, ostali se bodo pridružili v soboto, ko se bo začelo glavno dogajanje, ki se bo nadaljevalo še v nedeljo. V ponedeljek pa bo sledilo še slovo. V soboto bodo umetniki in umetnice ustvarjali, zvečer pa jim bosta Ferk in župan občine Duplek Mitja Horvat podelila priznanja in spominska darila. Dan se še ne bo končal, saj bodo imeli še skupno večerjo in druženje pozno v noč. V nedeljo bodo nadaljevali ustvarjanje, po kosilu pa bo Ferk del ekipe odpeljal v Wakepark Dooplek, zvečer bodo imeli večerjo z zaključno zabavo. Nekaj umetnikov in umetnic se bo takrat poslovilo, nekaj pa v ponedeljek.
36 umetnikov in umetnic, nekateri že večkrat na kolonijah
Sodelovalo bo 36 umetnikov, tokrat prvič akademski slikar iz Sarajeva Alen Podgorica, je povedal Ferk. Posebno nagrado bosta prejeli Snežana Petrović Sudarić iz Kopra in Janja Jozelj Gotlih iz Maribora, ki sta bili udeleženi na vseh likovnih kolonijah Duplek Art in tudi na nekaterih drugih, za katere je pred tem že skrbel Ferk.
Razstave njihovih del
V začetku junija bo Ferk pripravil tudi razstavo ustvarjenih del v Domu kulture Dvorjane, naslednje razstave bodo v Supernovi Kamnik, v dvorani v Zgornji Koreni, na Ptuju, v Mariboru …
Pokrajinski muzej Maribor bo tudi letos gostil tradicionalni Mesec mode v muzeju, ki bo med 14. in 28. majem 2026 v mariborski grad prinesel razstave, modne revije, ustvarjalne delavnice in sejem klobukov. Letošnja izvedba poteka pod naslovom Moda na glavi in v ospredje postavlja pokrivala kot pomemben del kulturne dediščine ter sodobnega modnega oblikovanja.
Najprej otvoritvena slovesnost
Dogajanje se bo začelo v četrtek, 14. maja, ob 19. uri v Viteški dvorani mariborskega gradu z otvoritveno svečanostjo in odprtjem štirih občasnih razstav. Razstava V svetu pokrival bo predstavila naglavna okrasja iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor, razstava Zgodbe o pokrivalih pa bo povezala predmete iz osmih slovenskih muzejev ter poudarila pomen sodelovanja pri ohranjanju dediščine. Sodobni pogled na klobučarstvo bosta ponudili razstavi Senca elegance in Moda na vrhu, na katerih bodo svoja dela predstavili priznani ustvarjalci in mladi oblikovalci. Razstave bodo na ogled do 1. septembra 2026.
Celodnevni program ob mednarodnem dnevu muzejev
Pestro bo tudi v nedeljo, 18. maja, ko bodo ob mednarodnem dnevu muzejev pripravili celodnevni program. Med 10. in 18. uro bo na grajskem dvorišču potekal Muzejski bazar pod klobuki, kjer se bodo predstavili slovenski mojstri klobučarstva. Najmlajši obiskovalci bodo lahko dopoldne prisluhnili Pravljicam iz klobuka, popoldne pa bo sledil Modni pogovor o sodobnem klobučarstvu in položaju obrti danes. Dan bo zaključila ustvarjalna delavnica Naredimo kapo s ščitnikom!, namenjena otrokom in družinam.
Modna revija Moda in mladi
Istega dne ob 18. uri bo na dvorišču mariborskega gradu še modna revija Moda in mladi, na kateri bodo svoje kreacije predstavili dijaki in študenti modnih ter oblikovalskih smeri iz Maribora, Ljubljane in Celja. Mladi ustvarjalci bodo skozi pokrivala raziskovali sodobne modne izraze in nove oblikovalske pristope.
Zaključna modna revija uveljavljenih slovenskih oblikovalcev,
Vrhunec letošnjega dogajanja bo zaključna modna revija uveljavljenih slovenskih oblikovalcev, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 20. uri na loži mariborskega gradu. Obiskovalci bodo lahko videli kolekcije številnih modnih ustvarjalcev in klobučarskih mojstric, večer pa bodo dopolnile še dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor s plesno-glasbenim programom.
Obiskovalci bodo sodelovali pri nastajanju nove muzejske razstave
Po zaključni modni reviji bodo obiskovalci lahko sodelovali tudi pri nastajanju nove muzejske razstave, ki jo Pokrajinski muzej Maribor pripravlja za december 2026. V fotografskem studiu jih bo fotografiral priznani fotograf Rudi Uran.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor?
Primarna ciljna skupina MKC Maribor so mladi, a prav tako so na njihovih dogodkih in festivalih prisotni tudi starejši. Nekoč je deloval na Orožnovi, zdaj je na drugi lokaciji že vrsto let. V vmesnem času pa so bili pravzaprav še kje. Ves čas pa so razvijali tudi programe, tako da niso vsi isti, kot so jih imeli na začetku. Starejše generacije so na prvem mestu spomnijo na MKC po klubu, ki je deloval na Orožnovi ulici v Mariboru, v stavbi sedanjega rektorata. Mlajše generacije pa MKC Maribor poznajo po sedanjih programih.
Pred leti so MKC Maribor skoraj dali v Sodni stolp
“Če govoriva o starem MKC-ju, to še ni bil javni zavod. Javni zavod se je ustanovil leta 1993. In javni zavod naj bi nekako nadaljeval te mladinsko kulturne projekte, ki so imeli začetke v klubu mladih. Kot javni zavod smo najprej med leti 1993 in 1995 delovali še na Orožnovi, kar marsikdo ne ve. In leta 2023, ko smo praznovali 30-letnico, smo brali arhivske članke in smo videli, da je bila ena izmed lokacij, kamor bi se lahko nov javni zavod MKC preselil, tudi Sodni stolp. In nas je to zelo presenetilo, ja. V bistvu prav narejeni načrti, kako bi sodni stolp zgledal kot nek klub mladih, torej da bi se ohranil ta klubski prostor, po katerem je bil najbolj znan. To se ni zgodilo,” je povedala Marja Guček.
Selitev na Ljubljansko in spremembe programov
Leta 1995 se je MKC Maribor preselil na Ljubljansko, kjer so imeli pisarniške prostore. In takrat se je spremenilo delovanje. Prej je bil bolj poznan po klubskem dogajanju, po subkulturi, po alternativni kulturi. Potem je to zelo zamrlo, pravi Guček in dodaja, da so se začele razvijati druge vsebine. In nato je razložila, kaj vse se je dodajalo, razvilo.
Prihod v Kulturni center Pekarna, kjer so poleg kulture razvili še turizem
Novo programsko spremembe pa je MKC Maribor doživel, ko se je selil v Kulturni center Pekarna, kjer je še zdaj. To je bilo leta 2011. Prijavili so se na razpis, po katerem so se lahko mladinski kulturni centri lahko nadgradili z nočitvenimi kapacitetami. Tako so poleg kulture razvijali tudi turistične programe in vsebine. Mladi, ki so potovali z nahrbtniki, so bili med prvimi, ki so prišli kot turisti v njihove prostore. Zdaj pa prihajajo zelo različni gostje.
Galerija, ki je nekoč imela odprtja razstav ob polnoči
Direktorica MKC Maribor je zaupala še, kako je z njimi bila povezana Galerija Media Nox, v kateri so kar nekaj časa imeli odprtja razstav ob polnoči. Tudi sekcija MKC Črka ima svoje korenine na MKC-ju na Orožnovi. Najdaljšo tradicijo pa ima Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU).
V vseh letih delovanja so ustvarili več festivalov, kar nekaj jih še vedno deluje
MKC Maribor pravzaprav pripravlja več festivalov. Vsakega posebej je direktorica tudi omenila ter opisala njihov namen in cilje, predvsem pa izzive. To so Mednarodni festival računalniških umetnosti, Slovenski dnevi knjige, ki bo konec maja in velja za enega največjih literarnih festivalov v regiji. “Letos smo zelo ponosni, da bo osrednja gostja festivala Dora Kapralova. To je češka pisateljica, ki je v letu 2024 gostovala v Mariboru,” je poudarila Guček. Ta pisateljica je napisala roman o Mariboru – Mariborska hipnoza, ki je pred dnevi ravno dobil veliko češko nagrado. Tretji, prav tako znan festival pod okriljem MKC Maribor pa je festival Mladi Maribor, ki je dediščina Evropske prestolnice kulture. Znamko je razvila Mestna občina Maribor, ki je nato festival predala v upravljanje mladinskemu kulturnemu centru. Posebej imajo na MKC Maribor razvita dva festivala, povezana z glasbo. Tako so najprej naredili Jazz ‘ma mlade, nato pa še Rock ‘ma mlade. Govorili sta tudi o občinstvu, ki je na vseh festivalih in prireditvah različno, vsaj po starosti. Prednjačijo še vedno mladi. Tako je tudi na festivalu Mladi Maribor, na katerem se prav vidi, da mladi niso samo opazovalci, ampak želijo biti aktivno vključeni v dogajanje.
Izzivi prostorov, kjer izvajajo vaje, delavnice in druge dejavnosti
MKC Maribor ima že vrsto let Kulturni inkubator na Koroški cesti. “In smo zelo veseli, da zelo v redu sodelujemo z okoliškimi stanovalci, da razumejo, čemu je prostor namenjen. Je pa res, da vsak, ki tam gostuje, … ga tudi opozorimo, glej, nad prostorom so stanovalci, ki imajo po deseti uri pač radi svoj mir, ne. Tako da seveda vadi, samo dajmo pa nekje do desetih s tem zaključiti,” je slikovito razložila Guček. In tu se vidi, kako mlajši in starejši sodelujejo, se razumejo in spoštujejo.
MKC Črka z več dejavnostmi, povezanimi z literaturo
MKC Črka pa je spet drugačen program, sekcija, pri kateri dajejo priložnost, tudi oder še neuveljavljenim literatom, po drugi strani pa predstavljajo tudi dela že uveljavljenih literatov, najboljše na način, da sta obe ciljni skupini povezani, pravi Guček. Najbolj je znana po Ožuljenem jeziku, po slamovski poeziji, ki jo predstavljajo na njihovih dogodkih. Povezani so tako s Slam zverinami kot tudi z Bando Ferdamano. Guček je ob tem povedala še več.
Rezidence, na katere si želijo povabiti umetnike iz pobratenih mest Maribora
Razvili so tudi rezidenčni program. Posamezne umetnike povabijo v svoje prostore za nekaj časa, velikokrat za mesec dni, “da pri nas nekaj ustvari v času bivanja pri nas. In dostikrat potem to delo predstavimo lokalni skupnosti ali pa ga avtor kasneje predstavi, če gre za nekaj, da večji, širši opus. Rezidence niso naš redni program, se jih zelo projektno lotevamo. Smo pa imeli že likovne rezidence, kar pomeni, da so ustvarjalci na Židovskem trgu ustvarjali nekaj. V rezidenci smo imeli že prevajalce,” pravi Guček in dodaja: “Ena smer, ki pa bi si jo zelo želeli razvijati, pa je rezidenca z umetniki iz Maribora pobratenih mest. Bi se nam zdela zelo lepa povezava.” In se je spomnila na primer češke pisateljice Dore Kapralove, ki je zanjo vzorčni primer rezidence umetnice. Ob tem, da nek umetnik ali umetnica v Mariboru ustvarja, se zgodi še “prenos znanj in izkušenj, ki se zgodi med umetniki. Ker mi vedno poskušamo poskrbeti za to, da oseba, ki je pri nas na rezidenci, spozna lokalne umetnike, naveže neke stike. Torej, da se ti stiki obojestransko stkejo in to so vse povezave, ki potem čez nekaj let vzniknejo v neke nove projekte.”
Zeleni semafor za kulturo
Imajo še Zeleni semafor za kulturo, ki pravzaprav ni njihov redni program, ampak projekt, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. “Dobili smo sredstva, da se lahko dve leti bolj pospešeno ukvarjamo s trajnostjo in pa z zelenimi vsebinami. V okviru tega smo razvili orodje, s katerim si bomo lahko javni zavodi na področju kulture izmerili ogljični odtis.” Z nekaj zelenimi vsebinami so se ukvarjali že prejšnja leta, npr. v Hostlu Pekarna, prav tako na festivalu Mladi Maribor. Zdaj se ukvarjajo še bolj ciljno, naredili so anketo med javnimi zavodi, da vidijo, kakšno je stanje.
V samem pogovoru sta se dotaknili tudi tega, katere dogodke, festivale, prireditve obiskujejo predvsem mladi, koliko jih je v primerjavi s prejšnjimi leti, kako se vključujejo, koliko so dejavni. Marja Guček je tudi zaupala, kako sama gleda na mlade in njihovo udejstvovanje, sodelovanje, ustvarjanje. Vse to in še več lahko izveste na posnetku celotnega pogovora v oddaji Kulturni izziv.
Sinoči so v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi odprli razstavo ilustracij gledaliških predstav, ki jih je naredil Oto Vogrin. Slike so več kot pregled gledaliških del, ki so jih v zadnjem času uprizorili v tem hramu, saj odražajo zraven še pogled Ota Vogrina, z njimi pa je pokazal tudi vseprisotnost Arnolda Tovornika.
Oto Vogrin je naslikal v metih od 2023 do 2025 kar 18 gledaliških del, tem pa je v letošnjem letu dodal še pet novih. Zadnjo je pravzaprav ustvaril tako rekoč pred odprtjem razstave.
Na njegovih slikah ne gre za dobesedno ilustracijo dogajanja na odru, ampak je naredil precej več kot zgolj posnemal drugo vrsto umetnosti. Izrazil je namreč svoja videnja. Prav na vsaki se vidi Arnolda Tovornika, ki kot da bi bil okvir odrskega dogajanja. Na samih slikah so človeške podobe, nekatere celo spominjajo na koga, ki ga pravzaprav ni bilo v predstavi, pa vendar skupaj s celoti kažejo na vsebino predstave. V letošnjih ilustracijah je Vogrin dodal vendarle tudi figure, ki so del Selnice ob Dravi. Opazi se lahko Žigo Hrena, prejemnika Prešernove študentske nagrade, in tudi Tino Vrbnjak, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za igro.
Zagotovo pa je na ilustracijah opazen stol, ki simbolizira v tem času veliko več kot pa samo stol, na katerega se usede gledalec ali pa igralec med igro. Spominja namreč tudi na čas kabareta, ko je bil stol skorajda obvezen element scene. In tega so igralci in pevci tudi uporabljali.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Ilko Riedl iz Turistično-kulturnega društva Pekre, v katerem že 22 let pripravljajo Festival komedije Pekre. Prav v tem mesecu se ob vikendih v pekrskem kulturnem domu uprizarjajo predstave letošnjega festivala.
Izjemno selektorsko delo za vsak festival posebej
Ilka Riedl je uvodoma povedala, da je največ dela za letošnji festival, vsaj kar ser tiče organizacijskega, že za društvom. Hkrati pa se je zahvalila Radu Pavalecu, selektorju predstav, saj ima največ dela prav on, ob tem pa je povedala, da je že vseh 22 let z njimi. »On je izbral, tako kot vsako leto, osem po svoji presoji nekje najboljše predstave, katere so se začele odvijati tako, kot ste povedali, 6. marca. In se bo nadaljevalo vsak vikend, vsak petek, soboto, v naši prekrasni dvorani v Pekrah, v Domu kulture. In sicer za zaključek festivala pa je pa potem nedelja, 29. marca, ko bomo podelili vsa priznanja in pohvale. Letos s koncertom. Adija Smolarja smo letos povabili na naš oder in se je z veseljem odzval.«
Povedala je še, da je od prvega festivala izpred 22 let do zdaj nastal velik preskok v kvaliteti teh ljubiteljskih gledaliških skupin: »Namreč, marsikatera gledališka skupina povabi medse kvalitetnega režiserja, profesionalca, da jih nauči marsikaj takega, kar niso vajeni glede odra, glede govora, glede kaj jaz vem, glasbe in tako dalje.«
Festival ima vseskozi tudi tekmovalno noto
»Imamo dve žiriji, strokovno žirijo, ki ocenjuje najboljšo predstavo in najboljšo režijo. Potem ima možnost izbrati po svoji presoji, nagraditi recimo predstavo v smislu glasbe ali govorav ali dialekta recimo. Potem pa izbere tudi komedijanta in komedijantko festivala,« je povedala Ilka Riedl in dodala, da imajo tudi žirijo občinstva, ki prav tako oceni, katera predstava je najboljša.
Gledalci prihajajo od blizu in daleč
Naštela je tudi vse gledališke skupine s predstavi za letošnji festival. In te so zelo raznolike. In privabljajo tako kot prejšnja leta gledalce od blizu in daleč. Pripeljejo se namreč iz Maribora, Ptuja, Lenarta, Radelj ob Dravi in še iz mnogih drugih občin. »Gledališke liste pokupijo večinoma ljudje, ki so vajeni hoditi v Pekre. Poznam po obrazih že kar dosti ljudi, ki prihajajo, in vsako leto, ko je zaključek festivala, rečejo: “No, naslednje leto nasvidenje.” To nas veseli,« je še izpostavila.
Vse pa se je začelo leta 2005
»Začelo se je leta 2005. To je že zelo daleč nazaj. Ampak spomini so ostali, kajti nekako smo se pogovarjali, da naša dvorana v Pekrah bi morala malo zaživeti. Ker je zelo lepa dvorana, zgrajena leta 1953, ima svojo dušo, ima lep oder, to je bivša kinodvorana z naklonom, v kateri se čisto nič drugega ne dogaja, kot same take prireditve in te stvari. In smo rekli: “Zdaj pa nekaj bi morali začeti.” In smo rekli, da z dramami ne bomo. To jih imamo več ali manj skoraj vsi doma. Ali pa pred televizijskimi sprejemniki in tako dalje. Dajmo ljudem nekaj lahkotnega, nekaj v tem konceptu. In smo se dogovorili. V Celju imajo profesionalno komedijo, smo rekli: “Mi pa dajmo predstaviti vsa ta ljubiteljska društva, da se vidijo, da se srečajo.” In poanta vsega med drugim je bila tudi ta, ker vemo, da vsa ljubiteljska gledališča in vsi ti, ki tam igrajo, ogromno svojega časa porabijo, ogromno vloženega dela in vsega tega, naj si začnejo širiti oder,« se je z veseljem spomnila na začetke in dodala, da jim je uspelo privabiti gledališke skupine, ki prihajajo iz vse Slovenije, celo zamejci pridejo.
V vseh 22 letih se je festival izboljševal, prav tako tudi predstave. In kaj pravzaprav ta festival pomeni za njihovo društvo?
»Dela je ogromno. Želela bi poudariti, da je to ena ekipa, ki je stara že 22 let, z malimi vmesnimi spremembami. Ampak vsi delajo to prostovoljno. In z veseljem. Namreč, veseli vse te naše ljudi, ki grejo recimo malo naokoli, kakšne počitnice, karkoli in se jih ljudje spomnijo,« je dejala Ilka Riedl in dodala, da so Pekre pristale na zemljevidu kulturnega dogajanja.
Kultura z roko v roki s turizmom
»Kultura gre z roko v roki s turizmom. In s tem, da smo izdali na YouTubu predstavitev turističnega društva z glasbo v ozadju Ota Vrhovnika, znanega saksofonista,« se je spomnila in dodala, da imajo letos že 35. pohod s spominom na Pekrske dogodke. »Tako da nismo poznani samo še po Pekrskih dogodkih, tudi po kulturi. V tem konceptu. Imamo razna predavanja, od kulinarike, do znamenitosti raznoraznih dežel, ki jih obiskujejo naši člani. In seveda med drugim je bistvo vsega tudi, da se družimo. Družimo se ob naši trti, ki smo jo zasadili ob vstopu Slovenije v NATO in EU. Tako da imamo eno malo trgatev in se malo podružimo potem iz tega naredimo en tak spominski liker. Ki ga z veseljem podarimo, če nas kdo pride obiskati. In seveda vse za vse te naše neumorne člane, gremo tudi vsako leto na en izlet, en tak strokovni izlet, ki nam ga pripravijo in rekla bi, da smo lani bili v Celju, ki je zelo lepo mesto postalo. In ima kaj pokazati.«
Društvo sodeluje tudi z drugimi lokalnimi društvi
»V našem društvu je nekje okoli 100 članov. Vemo, da so nekateri že starejši, da se pridružijo nam samo ob določenih akcijah in tako dalje. Vemo, da v vsakem društvu dela potem ena sredina, enih 30 odstotkov recimo, 40 odstotkov teh članov, tako da v glavnem sodelujemo s krajevno skupnostjo in z vsemi društvi. Prav posebej bi pa poudarila s prostovoljnim gasilskim društvom v Pekrah. Vemo, da brez njih v kraju nikogar ni, nič. Vedno nam priskočijo na pomoč, karkoli potrebujemo in tudi mi smo njim na razpolago,« je še razložila in dodala, da skupaj organizirajo božičkovanje, pustovanje in še kaj.
V Pekrah in bližnjem Limbušu je tudi ljubiteljska gledališka skupina
Vsekakor pa ne gre brez sodelovanja z ljubiteljsko gledališko skupino iz Peker. Riedl je povedala, da imajo Kulturno društvo Toneta Partljiča, ki pokriva tako Pekre kot Limbuš. Po njenih besedah imajo vsako leto novo predstavo. In igrajo tudi v istem Kulturnem domu Pekre, kjer se ta mesec odvija Festival komedije Pekre. Riedl pravi, da imajo tam res odlično dvorano. In da to povedo tudi vsa društva, skupina, ki pridejo igrati na festival.
Še veliko dela pri samem Festivala komedije Pekre
Tako sta se vrnili v pogovoru na Festival komedije Pekre, na katerega se dobro pripravijo vsako leto. Običajno prvi pogovori za nov festival stečejo avgusta, takrat se pomenijo. Nato pa se začne pripravljati razpis, na katerega se prijavijo skupine. In potem nastopi delo za Rada Pavaleca, ki izbere predstave. In si jih ogleda. Tudi preko posnetkov. In Riedl je dejala, da on prav dobro ve, kaj lahko potem pričakuje na odru, čeprav posnetki niso profesionalni.
Spregovorili sta tudi o izzivih, ki jih še vidi, prav tako tudi, kaj bi se dalo še izboljšati. Delajo vse: od vsebinskega dela do parkiranja in deljenja zahval. Prav vsega. In pravi, da takrat, ko so predstave, ne manjka noben od tistih, ki so zadolženi za katero koli delo.
Celoten pogovor v oddaji Kulturni izziv, ki je bila na BK TV, si lahko ogledate spodaj.
V Fotografskem muzeju Maribor na Koroški cesti je prav posebna razstava Ženske Maribora 3. Fotografije oči Mariborčank, ki jih je fotografirala priznana fotografinja Maja Modrinjak prav vsake oči pa pripovedujejo posebno zgodbo.
Maja Modrinjak tako nadaljuje svoj cikel Ženske Maribora. Po prvi in drugi razstavi, ki ju je pokazala v prejšnjih letih ob dnevu žena, se je tokrat lotila projekta drugače. Takrat je predstavila ženske in njihovo delo s portreti, na katerih je ujela Mariborčanke v podobi njihovega dela in poklica. Letos pa se je odločila narediti razstavo bolj osebno, osredotočeno na oči žensk in na prelomne, posebne, mogoče celo usodne trenutke njihovega življenja. Če že ne trenutke, pa na neko obdobje, ki jih je zaznamovalo, spremenilo ali pa jih oblikovalo v to, kar so danes.
Zgodbe, ki se odražajo v očeh, v zrcalu duše
»Oči so zrcalo duše,« pravi Maja Modrinjak in dodaja: »Skozi njih lahko razberemo različne zgodbe. Zgodbe, ki so nas zaznamovale v življenju in v nas pustile določene sledi, določene spomine, izkušnje, vzorce, nam celo spremenile življenje na tak ali drugačen način.« Fotografinja kaže tudi na obrazno mimiko, obrvi, gubice okrog oči – vse to govori zgodbo ženske. Žalost, smeh, veselje, vse se nalaga v kotičkih oči in okoli njih, še pravi: »Gre za izredno dragocene poteze, ki so kot dnevnik našega življenja in v svojem zapisu varujejo vse naše trenutke, ki smo jih doživeli. Zato je vsak obraz, vsako oko, vsaka poteza tako posebna.”
»Ko si dovolimo iz vsakega dogodka povzeti tisto, kar je za nas najboljše, …”
Na željo izkušene fotografinje si je vsaka ženska izbrala svojo zgodbo, svoj trenutek v času in ji ga zaupala. Med pogovorom pa je nato v objektiv ujela čustva in razpoloženja, ki so se odkrivala v očeh vsake sogovornice. »Ko si dovolimo iz vsakega dogodka povzeti tisto, kar je za nas najboljše, takrat smo lahko močnejše, sposobnejše, boljše,« pravi Modrinjak. In poudarja, ravno zaradi vsega, kar smo doživele, stojimo močne. »In brez strahu ali pa tudi s strahom sprejemamo, kar nas še čaka.«
Tako je Maja Modrinjak ponovno naredila več kot razstavo fotografij žensk ob dnevu žena. S prefinjenim občutkom, z znanjem in sočutjem se je poklonila ženskam Maribora.
Od veselih do žalostnih, tragičnih in navdihujočih zgodb
Zgodbe, ki jih govorijo oči Mariborčank, zbranih na razstavi, so vesele, žalostne, navdihujoče, tragične … »Vsaka ima svojo preteklost, življenjske izkušnje, tako pozitivne kot negativne. In vsaka se je odločila podeliti eno zgodbo, ki jo je v določenem obdobju zaznamovala,« še pravi. In na odprtju razstave se je videlo tudi to, da se je marsikatera obiskovalka, teh je bilo nekoliko več kot moških, s kakšno zgodbo poistovetila ali pa z njo sočustvovala.
Oči in besedilo se dopolnjujejo
Maja Modrinjak je z vsako sodelujočo delala samostojno. Najprej sta se dobili v ateljeju, fotografinja je predstavila svoj projekt, svojo idejo. Nato je sodelujoča razmislila in sama izbrala, o čem bi govorila, katero zgodbo bi predstavila. Pred samim objektivom je nato vstopila v tisti trenutek, v zgodbo iz njene preteklosti. In to zgodbo so nato pripovedovale njene oči. Maja pa jih je fotografirala. Na koncu je vsaka sodelujoča še zapisala besedilo, s katero je predstavila svojo zgodbo s svojimi besedami. In to besedilo spremlja in dopolnjuje fotografijo njenih oči in ji daje dodatno sporočilno vrednost.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec skupaj s predsednico Kulturnega društva Studenci Maribor Rozalijo Ogorevc predstavila to društvo, ki ima veliko članic in članov, hkrati pa tudi veliko izzivov pri ustvarjanju.
Več kot sto članic in članov
»Večina je žensk, drugače pa nas je 100, 102, 110, odvisno. Saj veste, eni prekinejo ali odidejo, kakorkoli, tako se pa vedno še kdo pride zraven, tako vedno je celotno društvo nas je čez 100 članov,« je uvodoma povedala Rozalija Ogorevc. Več jih je dejavnih na več projektih ali programih, je še povedala predsednica društva. Niso pa vključeni samo Studenčani, ampak prihajajo tudi iz drugih naselij in tudi iz drugih občin. »V glavnem, mi smo v prostorih Mestne četrti Studenci,« je še povedala in dodala, da delujejo tam tudi druga društva. Veliko delajo doma, tako slikajo, pišejo pesmi, pa vendar imajo na sedežu društva tudi manjše skladišče.
Različne likovne skupine
V društvu deluje več likovnih sekcij, v katerih so slikarji, kiparji, grafiki. Po skupinah imajo tudi mentorje in mentorice. Zaupala je, da imajo tudi skupno kolonijo za vse skupine, pridejo pa tisti, ki se prijavijo. Izberejo si temo, kaj bodo slikali in »na osnovi tega pač nastanejo dela in ko so dela končana, naredimo običajno razstavo«. Posebej je opisala vsako skupino in kaj delajo. Večinoma gre za starejše člane in članice.
Večinoma starejši, težje najdejo mlade, da bi sodelovali z njimi
Med izzivi jim je zagotovo eden še poseben. Glede na to, da so večinoma starejši člani in članice, težko naredijo znotraj društva medgeneracijsko sodelovanje, otroci so namreč po njenem najprej v vrtcu in potem v šoli že zelo dejavni. Pravi, da dopoldan otroci ne morejo priti k njim, popoldan pa imajo druge dejavnosti.
Bogato sodelovanje z drugimi društvi, razstave po mnogih krajih
KD Studenci Maribor pa zelo sodeluje z raznimi drugimi društvi in ima razstave tudi v drugih krajih. Te so samostojne ali pa v povezavi z drugimi. Tako se jih najde v Sveti Trojici na nekaj razstavah, prav tako v Kungoti, kjer sodelujejo s Kungoškimi detli. Pa tudi v Račah in Slovenski Bistrici ter seveda v Mariboru. »Potem še sodelujemo zadnji dve leti tudi z župnijo na Studencih, cerkev svetega Jožefa sem povprašala, če imajo tudi oni kakšen prostor,« pravi Rozalija Ogorelc in dodaja, da so se zmenili, da imajo razstavo v župnijskem domu. Povrh vsega so pred leti naredili že dobrodelno dražbo svojih izdelkov in sodelovali z drugimi. Tudiz Osnovno šolo Janka Padežnika, kjer tudi pokažejo svoje izdelke.
Pišejo pesmi, prozo, recitirajo, izdajajo knjige …
Poskrbeli so tudi za knjige. Ne samo, da so že izdali pesmi in besedila svojih članov in članic, ampak so ob stoletnici izdali prav posebno knjigo – zbornik. V katerem je predgovor, nato pa je opisano društvo in delovanje tega društva. Knjig je še več, nekatere so napisali. Hkrati pa jih tudi berejo, saj so naredili bralno skupino, njeni člani in članice pa vsak mesec preberejo eno knjigo, nato pa se o njej pogovarjajo.
Imajo tudi recitacijsko skupino. »Ja, tudi ta skupina je nekaj posebnega, sicer je sestavljena iz članov in članic skupine, bralne in literarne, tako da oni nastopajo ali z recitali ali z recitacijami,« pravi Rozalija Ogorevc in dodaja, da nastopajo na različnih dogodkih, prireditvah.
Vstopili so tudi v svet lutk
Zanimivo je, da imajo tudi lutkovno skupino, ki je precej dejavna. »Ja, lutkovna skupina je nastala pred štirimi leti, smo se pač dogovorili, da bi mogoče tudi lutke igrali,« pravi in dodaja, da so se povezali z mentorico in se dogovorili, kdo bo izdelal lutke, kdo kulise, kdo bo igral in še marsikaj. Mentorica Breda Varl pa jim je že na prvem sestanku pokazala različne lutke. V tej skupini pa sodelujejo tudi z mlajšimi. Tako imajo likovnika, literata, režiserja in igralca. Pa tudi fanta, ki skrbi za ozvočenje in ostalo tehniko. Skupaj so že prišli tudi do priznanja na tekmovanju.
V KD Studenci Maribor se dogaja še veliko več. Kaj vse, kako in kje je povedala Rozalija Ogorevc v oddaji Kulturni izziv. Spodaj ji lahko prisluhnete.
Na današnji dan, 5. marca, ob spominu na Manco Košir, intelektualko, publicistko, literarno ustvarjalko in ambasadorko branja, se prvič v Sloveniji obeležuje nacionalni dan branja, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila v njeno čast in spomin. In ob tem dnevu je Univerzitetna knjižnica Maribor poklonila več knjig Študentskim domovom Univerze v Mariboru. Namenjena so stanovalcem, ki si jih bodo lahko izposodili v čitalnici in izmenjevalnicah knjig.
Študentski domovi Univerze v Mariboru so tako skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor naredili izjemno gesto ob nacionalnem dnevu branja. Univerzitetna knjižnica Maribor je namreč priskrbela kar 50 knjig avtorjev slovenskega leposlovja. 25 knjig je v slovenščini, 25 pa je prevodov v tuje jezike.
Študentski domovi Univerze v Mariboru bodo te knjige dali v Čitalnico v Dom 1 in po knjigobežnicah v vseh njhovih naseljih.
Danes je zaradi tega odprta vse od 8. do 22. ure tudi soba Zen v Domu 1, kjer lahko stanovalci v mirnem in sproščenem ambientu prebirajo knjige in se družijo.
V Pokrajinskem muzeju bo v okviru Muzejskega kluba v četrtek, 5. marca 2026, ob 18. uri ob boku nove odprte razstave Nove pridobitve oglednega depoja stekla razprava s poznavalcema pohorskega steklarstva.
Pogovor o pohorskem steklu
Po več kot sto letih, od kar je z obratovanjem prenehala zadnja steklarna na Pohorju, je zanimanje do izdelkov pohorskih glažut še vedno zelo živo, prav tako tudi naklonjenost. Ob boku novo odprte razstave Nove pridobitve oglednega depoja se bo v četrtek ob 18. uri s poznavalcema pohorskega steklarstva pogovarjala avtorica razstave dr. Valentina Bevc Varl. Pogovor bodo imeli v Grajski kavarni.
Razstava Floralis Atilem
V istem tednu pa bo tudi odprtje občasne razstave Floralis Atilem. To bo v v soboto, 7. marca 2026, ob 17. uri. v Grajski kavarni. Ob mednarodnem dnevu žena odpirajo namreč gostujočo razstavo likovne šole Atilem, na kateri se bodo ustvarjalci različnih generacij predstavili z likovnimi deli, na katerih raziskujejo simboliko cvetja kot poklon ženski energiji. Večer bo popestril bogat spremljevalni program.
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …« – v instrumentalni izvedbi harmonike so v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor otvorili prireditev ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku.
Prešernov dan ni le spomin na največjega slovenskega pesnika, temveč praznik, ki presega čas in prostor
Je dan, ko slavimo slovensko kulturo, slovensko besedo in ustvarjalni duh naroda. France Prešeren je s svojimi deli slovenskemu jeziku dal veljavo, samozavest in moč izraza, slovenskemu narodu pa glas, ki ga je slišal tudi svet. Njegove pesmi še danes ostajajo žive, saj v sebi nosijo univerzalna sporočila o svobodi, dostojanstvu, miru in upanju.
Avtor: URSIKS
Prav zato je bil letošnji kulturni dogodek v zavodu zasnovan z jasno željo: v praznovanje vključiti čim več zaprtih oseb, tudi tistih, ki prihajajo iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Udeleženci so imeli edinstveno priložnost, da so sedmo kitico Zdravljice – slovenske himne – slišali kar v desetih različnih tujih jezikih, in to iz ust večinoma originalnih govorcev. Nekateri so se besedilo naučili celo na pamet. Sporočilo Prešernove pesmi je tako ponovno zaživelo kot nekaj brezčasnega in univerzalnega – kot poziv k sožitju in spoštovanju med narodi.
Avtor: URSIKS
V nadaljevanju programa so udeleženci prisluhnili prispevku o življenju in delu dr. Franceta Prešerna. Posebno noto je prireditvi dodal tudi Tečaj slovenskega jezika za tujce, saj so udeleženci tečaja skupaj prebrali celotno baladno pesnitev Povodni mož, ki so jo predhodno vadili pod vodstvom učiteljice slovenskega jezika. Branje je bilo hkrati jezikovni dosežek in dokaz, da je učenje jezika pomemben del vključevanja in osebnega napredka.
Ker pa kultura ni le tradicija, temveč tudi sodobna ustvarjalnost, so udeleženci prisluhnili tudi poeziji »Prosto po Prešernu«, nato pa še zanimivi interpretaciji misli v raperski obliki, ki je pokazala, kako se lahko klasična sporočila umetnosti prenesejo v sodobne izraze.
Avtor: URSIKS
V kratkem, a vsebinsko bogatem programu je 43 obsojencev ter nekaj zaposlenih prejelo posebno pesniško in glasbeno izkušnjo, ki je poudarila, da kultura tudi v zaporskem okolju ostaja prostor povezovanja in ustvarjalnosti.
Že tretje leto zapored je na slovenski kulturni praznik v Vuzenici potekalo praznovanje s sprehodom po kulturni dediščini. Na ta poseben dan so se udeleženci podali na pot skozi enega izmed vaških zaselkov. Letos so izbrali slikoviti Šentjanž nad Dravčami in Dravče.
Pohodniki so se skozi zaselke podali iskati kulturne bisere, ki jih to območje ponuja. Na poti so si ogledali nekaj dragocenih primerov slovenske kulturne dediščine.
Bograč in druženje
Ko so prišli na zbirališče, jih je pričakal topel in srčen sprejem, postregli so jim tudi bograč. Okrepčilo je bilo popoln uvod v sproščeno druženje, kjer so se mešali smeh, klepet in deljenje utrinkov s pohoda.
Koranti popestrili praznovanje
A to še ni bilo vse. Tradicionalnemu pohodu so se pridružili tudi koranti iz Rogoznice, ki so s svojo pisano opravo in plesom poskrbeli za pravo predpustno vzdušje.
Pomembnost praznovanja
Prešernov dan v Vuzenici je dan, ko ljudi povezuje pomembnost ohranjanja in slavljenja kulturne dediščine. Pohod, kulturno izročilo in koranti – vse to je bila popolna kulturna mešanica, ki je prikazala bogastvo slovenske kulture.
Danes, v nedeljo, 8. februarja 2026, je bil pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru recital Povezija – poezija povezuje, ki je ob slovenskem kulturnem prazniku združil tehniko, literaturo, akademsko skupnost in univerzitetno mesto.
Na recitalu so poezijo brali zaposleni in študenti sodelujočih članic Univerze v Mariboru: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Fakultete za strojništvo (FS), Pedagoške fakultete (PEF) in Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), so sporočili s Fakultete za strojništvo.
Recital Povezija – Poezija povezuje. Vir: Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru
Dogodek je povezovala profesorica Dragica Haramija. V okviru programa so udeležence nagovorili tudi profesor Matej Vesenjak, pobudnik recitala Povezija in dekan Fakultete za strojništvo, profesorica Milena Ivanuš Grmek, dekanica Pedagoške fakultete, in profesor Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, ki so v svojih nagovorih poudarili pomen povezovanja znanja, kulture in človeških vrednot v sodobni družbi ter vlogo univerze kot odprtega prostora dialoga.
Recital Povezija – Poezija povezuje. Vir: Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru
Dogodek je simbolno in vsebinsko poudaril, da tehnika ni zgolj tehnična disciplina, temveč prostor ustvarjalnosti, domišljije in človeškega izraza, so poudarili v sporočilu za javnost in dodali: “Skozi povezijo so se prepletali umetnost, kultura in znanstvena misel ter dejstvo, da je v naravi in življenju vse neizbežno povezano – subtilno in hkrati silno. Tako kot pesnik s peresom tudi inženir z orodjem stopa v svet ustvarjalnosti, čustev, idej in strasti. Ti se zlivajo v poezijo življenja, ki v svojem bistvu vedno povezuje – ljudi, znanja in na videz nepovezljiva področja.”
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta Občina Muta in KUD Muta pripravila slovesno prireditev v dvorani Kienhofen, ki je v enem večeru združila spomin na preteklost in zaupanje v prihodnost slovenske kulture.
Bogat kulturni program
Na odru so se zvrstili številni nastopajoči: Ženski pevski zbor Klasje, Literarna skupina Utrip, Ansambel Diaton, Otroški pevski zbor OŠ Muta, Glasbena šola Melodija ter solistka Anika Vrhnjak. Vsak nastop je bil svojevrsten poklon kulturni umetnosti in ljubezni do slovenske besede, glasbe in ustvarjanja. Dogodek sta povezovala Luka Špegelj in Zoja Repnik, posebna gostja večera pa je bila Zala Črešnik.
Prešeren, kultura in spomini na otroštvo
Rdeča nit so bili citati poezije Franceta Prešerna, ob katerih so obiskovalci razmišljali o pomenu kulture in jezika za našo narodno identiteto. Ganljive trenutke so pričarale tudi deklamacije o otroštvu iz začetka 20. stoletja in slikoviti opisi, kako drugačno je bilo življenje nekoč.
Priznanje za življenjsko delo
Vrhunec večera je bila podelitev priznanja za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, ki ga je KUD Muta namenil Jožefu Uršniku. Njegov izjemno širok življenjski opus je pustil neizbrisen pečat v lokalnem kulturnem prostoru.
Muta – občina kulture in ljudi
Zaključni nagovor je imela županja Občine Muta, Angelca Mrak, ki je poudarila, da Muta veliko daje na kulturo in predvsem na ljudi, ki jo s svojo predanostjo ohranjajo živo. Njene besede so lepo zaokrožile večer, posvečen skupnim vrednotam, ustvarjalnosti in ponosu na slovensko kulturo.
Na današnji dan bodo tudi v Mariboru mnoge kulturne ustanove odprle vrata obiskovalcem. Ti si bodo lahko med drugim ogledali tudi nekaj razstav, npr. v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer bodo tudi brali poezijo, v Galeriji DLUM in v Vetrinjskem dvoru, kjer bo danes odprtje razstave Šole umetnosti in galerije Atilem.
V Vetrinjskem dvoru danes ob 11. uri odprtje razstave Ko čopič bere knjigo
Danes ob 11. uri bo odprtje razstave Ko čopič bere knjigo, ki ni zgolj razstave ni zgolj priložnost za ogled likovnih del, temveč predvsem dejanje podpore mladim ustvarjalcem. Z obiskom jim pošiljamo jasno sporočilo, da je njihov trud opažen, njihova ustvarjalnost pomembna in da ima umetniški glas mladih svoje mesto v kulturnem prostoru. Takšna podpora jih opolnomoči in jim pogosto pomeni tudi ključen zagon za nadaljnje ustvarjanje. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar predstavlja izbor ilustriranih naslovnic knjig po lastnem izboru mladih avtorjev, ki so nastajale skozi raziskovanje odnosa med literaturo, domišljijo in barvno atmosfero modrine. Izhodišče so bili literarni motivi, ki so jih mladi interpretirali na oseben način ter jih prelili v likovni izraz – od risbe do akrila in mešanih tehnik. Vsako delo nosi svoj ritem, razpoloženje in zgodbo ter vzpostavlja samosvoj dialog med besedo in podobo.
Razstava Ko čopič bere knjigo v Vetrinjskem dvoru. Vir: Šola umetnosti in galerija Atilem
“Vabljeni na otvoritev razstave, saj s svojo prisotnostjo neposredno podpirate razvoj in ustvarjalnost mladih umetnikov v našem mestu. Pomembno je, da mladi začutijo, da je njihovo delo vidno, slišano in cenjeno,” poudarja mentorica razstave Melita Ragolič. V Šoli umetnosti in galeriji Atilem mladi ustvarjalci v ustvarjalnem procesu dobijo prostor, kjer se ideje lahko razvijajo premišljeno in samozavestno. Ob strokovnem mentorstvu nastajajo dela, ki niso zgolj vaja v tehniki, temveč tudi raziskovanje lastnega izraza, pozornosti do vsebine ter poguma za interpretacijo. Tako se postopoma »dvigujejo krila« umetniški domišljiji – na način, ki spodbuja ustvarjalnost, hkrati pa ohranja spoštovanje do avtorskega glasu vsakega posameznika. Atilem deluje v središču Maribora že od leta 2009 in sistematično spremlja ter podpira mlade na njihovi ustvarjalni poti. Skozi učno in mentorsko okolje spodbuja razvoj likovnega jezika, samostojnost pri ustvarjanju ter povezovanje z javnostjo prek razstav in projektov. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar je zato tudi povabilo k srečanju z mladimi talenti, ki šele stopajo na svojo umetniško pot, a jo že oblikujejo z odločnostjo, občutljivostjo in svežino. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2026.
Na slovenski kulturni praznik v Pokrajinskem muzeju Maribor odprtje razstave stekla in branje poezije
Pokrajinski muzej Maribor, ki je letošnje praznovanje Prešernovega dne razširil na celoten konec tedna, bo v čast slovenskega kulturnega praznika odprl novo razstavo stekla v Grajski kavarni in organiziral branje poezije. Omogočil bo brezplačen ogled stalnih razstav in vodene oglede, tudi prilagojene za družine.
Včeraj so v Grajski kavarni odprli novo razstavo z naslovom Odprti depo stekla – nove pridobitve. Pohorsko steklo iz steklarn, ki so na Pohorju in njegovi okolici delovale več kot dve stoletji, je med lokalnim prebivalstvom še vedno zelo priljubljeno. V steklarnah so izdelovali velike količine namiznega stekla za vsakdanjo uporabo, od enostavnega do graviranega in brušenega, na evropski trg pa so pošiljale tudi luksuzne, umetniško dodelane dekorirane steklene izdelke. Na novi razstavi bo na ogled postavljeno pohorsko in štajersko steklo iz zbirk muzeja, dopolnjeno z najnovejšimi pridobitvami.
Obiskovalci na stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor. Foto: POMUM
Osrednji slovenski kulturni in državni praznik bo v Pokrajinskem muzeju Maribor v znamenju poezije. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 17.00 v Grajski kavarni Prešernovanje, javno branje poezije. Z avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, možnost javnega branja poezije pa bodo imeli tudi ljubiteljski ustvarjalci in oboževalci pisanih verzov.
V prazničnem koncu tedna izvajajo v tem tednu več javnih vodstev po stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor, na katerih je kronološko predstavljen razvoj širšega mariborskega območja od prvih naselitev v pradavnini do gospodarskega razcveta Maribora v 19. stoletju. Po sobotnih vodenih ogledih razstav sledijo danes, v nedeljo, ob 12. uri, družinam z otroki prilagojena vodstva pa bodo ob 10.00.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, praznujejo tudi v Galeriji DLUM
V Galeriji DLUM si lahko danes ogledate aktualno razstavo med 10. in 18. uro, voden ogled razstave pa bo ob 12. uri. Gre za vodstvo po razstavi “Majhni premiki – izmenjalna razstava s HDLU Rijeka” s kuratorko razstave Saro Nušo Golob Grabner. Na večmedijski razstavi se predstavlja 17 avtoric in avtorjev. Izmenjalna razstava s Hrvaškim društvom likovnih umetnikov iz Reke je nastala prek odprtega poziva in kuriranega izbora razstavljenih del.
Razstavljajo: Ivna Bruck, Lea Čeč, Ana Grubić, Carry-Lee Hent, Jadranka Hodanić, Silvana Konjevoda, Nina Lekić, Tatjana Masterl, Ivo Matošić, Tea Paškov Vukojević, Dajana Radoš, Silvija Sikavica, Damir Šegota, Miljenka Šepić, Celestina Vičević, Nevena Živić, Istog Duško Žorž.
V sredo, 14. januarja 2026, bo v Galeriji Media Nox v Mariboru ob 18. uri odprtje razstave Dialog med objektivom in čopičem – serija Slikarji Stojana Kerblerja, ki sta jo pripravili Patricija Patik in Lina Tašner, študentki Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
V Talumu, tovarni aluminija v Kidričevem, so desetletja sodelovali z umetniki in med letoma 1992 in 2002 organizirali likovne kolonije, ki jih je fotografsko dokumentiral Stojan Kerbler. Iz nastalih portretnih fotografij je mojster izbral vizualno najprepričljivejše posnetke in uredil serijo Slikarji.
Umetniška fotografija, hkrati pa dokumentarna
Razstavljen izbor fotografij odraža razvoj odnosov med slikarji in fotografom. Barvni portreti izkazujejo Kerblerjeve značilne likovne poteze kot so občutljivo delo s svetlobo, premišljena kompozicija, pozornost do detajlov in subtilno ujetje izraza posameznika. Zaradi teh značilnosti jih obravnavamo kot umetniško fotografijo, hkrati pa jih uvrščamo v okvir njegovega dokumentarno-umetniškega dela.
Letak za razstavo Dialog med objektivom in čopičem – serija Slikarji Stojana Kerblerja. Vir: MKC Maribor
Razstava nastala v okviru projekta Mladi kustos
Razstavo bo v sredo, 14. januarja 2026, ob 18. uri odprl dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Darko Friš, pozdravni nagovor pa bo imela Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor. Razstava je nastala v okviru projekta Mladi kustos Mladinskega kulturnega centra Maribor in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Galerijo mesta Ptuj. Na ogled bo do 10. februarja 2026.
Na Muti bo jutri, v nedeljo, 18. januarja 2026, ljubitelje gledališča razveselila gledališka predstava Škornica. Ob 18. uri se bo v dvorani Kienhofen odvila predstava v ribniškem narečju, ki prinaša obilo pristnega humorja in domače besede.
Predstavo uprizarja KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju, avtor besedila in režiser pa je Alojzij Klančnik. Vstop je prost, zato je večer primeren za vse generacije in vse, ki si želijo sproščenega kulturnega druženja.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.
Pokrivajo območje kar 34 občin
Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.
V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno
Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.
V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor
Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.
Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu
Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte. Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.
Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.
Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov
Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”
Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavila več izzivov Teatra Magdalena ter predstave Viktor ali otroci na oblasti kostumografka in scenografka Nina Šulin. Gledališče je v alternativnem centru Pekarna in ponuja unikaten izziv postavljanja odra in prostora za gledalce, sama predstava Viktor ali otroci na oblasti pa se je rodila prav v tem gledališču. Izzivov pa imajo vsekakor še več.
Teater Magdalena je nastal na skoraj obnovljenem podstrešju
Viktor ali otroci na oblasti je prav posebna gledališka drama, ki so jo uprizorili gledališčniki Teatra Magdalena. To gledališče je nastalo pred kratkim nad MC Pekarna v Centru Pekarna. “Teater Magdalena je na podstrešju MC-ja,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Začetna faza prenove podstrešja je za nami. Teater deluje prvo sezono. In imel je prvo uradno premiero. Viktor ali otroci na oblasti. Gre pa za en poseben prostor, saj večina pozna MC iz pritličnih delov. Gospod Ramiz Derlić, ki vodi MC že mnoga leta, pa se je odločil, da bo dal MC-ju še eno priložnost. In na podstrešju dal možnost še drugim vrstam ustvarjalcev, da lahko delamo.” In pot na podstrešje vodijo pravzaprav požarne stopnice.
Podstrešje je pravzaprav zelo prostorno, kar sicer najprej gledalci ne opazijo, saj ob vhodu vstopijo v prostor, kjer so sedeži za gledalce, takoj nato pa je oder, ki je del prostora. In to je pravzaprav tudi že prvi izziv, s katerim so se spopadli režiser, igralci, scenografka in vsi drugi sodelujoči. In nekaj, kar deluje stisnjeno, dobro izkoristili kot prednost pri predstavi.
Igralci morajo biti skoncentrirani zaradi nadrealističnega besedila in ker stojijo tudi čisto ob gledalcih
Zasedbo za gledališko predstavo je režiser iskal na različnih mestih, nekaj pa na avdiciji. Zaradi same postavitve scene pa morajo biti vsi dobro skoncentrirani. Del igre se namreč odvije tik pred prvo vrsto sedežev pa tudi ob strani, dober meter od gledalcev. Nina Šulin je spregovorila tudi o besedilu, ki je zelo zahtevno: “Gre za zelo nadrealističen tekst. To besedilo zahteva od igralca izjemno koncentracijo. Ker ima ogromne količine besedila. In govori ravno tisto, kar ne počne. Na odru je akcija, nepovezana z besedilom.” Po eni strani je nadrealistično, po drugi strani pa resnično – kot je zdaj v resničnem svetu. Igralci in igralke pokažejo izredna čustvena stanja, skozi besede, skozi pojavnost, skozi kostume … Gre za družinsko dramo, pri kateri dva otroka pokažeta ogledalo vsem odraslim in prerasteta svoje učitelje, torej starejše. Na glas povesta vse, kar sta videla, kar sta slišala in vse to povežeta, da se vidi.
Koncept režiserja je bil, da igralca vplete v občinstvo, hkrati pa gledalec ni vpleten. In tako je morala Nina Šulin tudi postaviti sceno: “Že sam vstop v teater simulira, da se bo nekaj zgodilo v občinstvu. Kot gledalci vstopimo v stanovanje. Vseskozi smo v njihovi hiši.” In to je lahko kar tvegano, velik izziv. In ko so igrali na drugih odrih, so morali tam postaviti sceno in gledalce tako, da so dobili isti vtis. Zato so na primer v Postojni imeli gledalce kar na odru.
Kostumi, kot da bi bili potegnjeni iz skrinje na podstrešju
Kostumi so prav tako posebna zgodba. “Meni se je tu zdelo pomembno, pri tej predstavi, da so oblačila hkrati na nek način starinska, kot da so potegnjena iz neke druge zgodbe, kot da smo jih našli na podstrešju v neki skrinji. In kot da so jih ljudje oblekli ne vedoč, kaj se jim bo zgodilo s temi oblekami. In kot da je prah še vedno v teh oblekah,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Ta ideja zaprašenosti in odtujenosti se mi je zdela zelo primerna.” A vseeno so kostumi gibljivi, igralci se lahko v njih gibljejo, plešejo.
Celoten pogovor z Nino Šulin, v katerem razkriva še več izzivov, tudi pri igralcih in igralkah, igri, drami, psiholoških, čustvenih transformacijah, nagradah, ki so jih osvojili, in vsem drugem, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Tudi to, da je na videz drama, ki predstavlja družini iz preteklosti, v resnici ogledalo sodobne družbe in ekstrem, do katerega lahko pripeljejo naša dejanja.
V oddaji Kulturni izziv je Mirjana Jesenek Mori predstavila voditeljici Uršuli Godec izzive, ki jih je imelo in jih ima Kulturno društvo Pavza iz Selnice ob Dravi.
Najprej je bil zbor, nato se je razvilo društvo in rodile sekcije
Mirjana Jesenek Mori je predstavila Kulturno društvo Pavza, katerega začetki segajo k ustanovitvi Obrtniškega moškega pevskega zbora. Pevski zbor je leta 2022 praznovalo že 40 let obstoja, društvo pa je lani praznovalo 25-letnico. Najprej je bil tako pevski zbor, nato pa so se postopoma razvile še druge sekcije. Kulturno društvo Pavza pomeni, da naše društvo nikoli nima pavze, je nekoliko za šalo dejala Mirjana Jesenek Mori. Ime so pravzaprav dali ustanovitelji društva, za postavitev temeljev pa so jim še zdaj hvaležni.
Želijo več podmladka
Kako pa je zdaj? Imajo dovolj članov in članic, tako starejših kot mlajših? Jesenek Mori pravi: “Mi smo ljubiteljsko društvo. Delujemo na prostovoljni bazi. Velikokrat poudarjam, da so ljudje tisti, ki delujejo v našem društvu – poleg službe, ki jo imajo, opravljajo še zelo dobro kulturno delo. In ni to malo truda in poguma, da se nekaj takega opravi. S podmladkom pa je tako – mladi so v drugačnem svetu. Živijo v drugi dobi digitalizacije. Se trudimo, sploh pri kakšnih aktivnostih, ki jih naredimo sploh z namenom. da jih spodbudimo, da sodelujejo, ampak je pa tu nek manko, za katerega pa se bomo morali močno potruditi.”
Od ljubezni, denarja, do tega, da človek ima v sebi to, da nekaj naredi za lokalno skupnost
Z voditeljico se je strinjala, da je pri delovanju društva oziroma pri ljubiteljski kulturi potrebno veliko ljubezni. Pa tudi veliko vztrajnosti, ko je človek po službi utrujen, ko bi mogoče raje počival, a gre na vaje, predstave, nastope. “Tako. In jaz pravim, veliko društev daje na prvo mesto seznama, da sploh obstaja društvo, finance. Ampak niso samo finance, ampak je tudi preprosto, ali človek ima to ali ne – da naredi nekaj za lokalno skupnost. In to skupaj z ostalimi člani društva in v posameznih sekcijah.”
V celotnem pogovoru se dotakneta več tem
Kako se sicer preživijo, kdo jim pri denarju priskoči na pomoč, kako so pravzaprav organizirane sekcije in kako sodelujejo, kaj vse pripravljajo – od tradicionalnih koncertov, prireditev, nastopov do izrednih in rednih dogodkov ter povezovanja v lokalni skupnosti in izven, pa lahko prisluhnite v celotnem pogovoru z Mirjano Jesenek Mori na spodnji povezavi:
V soboto, 13. decembra 2025, so se ob 17. uri v prostorih GT22 odprla vrata Božične razstave tečajnikov Šole umetnosti Atilem in Galerije Atile, ki delujeta pod mentorstvom Melite Ragolič.
Razstava predstavlja pregled ustvarjalnega dela tečajnikov in tečajnic različnih generacij, od najmlajših otrok, starih štiri leta in več, do mladostnikov in odraslih. Na ogled je pester izbor likovnih del, nastalih v okviru celoletnega ustvarjalnega procesa, v katerem udeleženci spoznavajo in raziskujejo raznolike likovne tehnike, razvijajo lasten umetniški izraz ter skozi ustvarjanje interpretirajo božični čas. Razstava tako ne ponuja le estetskega doživetja, temveč razkriva tudi razvoj, radovednost in predanost posameznikov, ki soustvarjajo likovno skupnost.
Božična razstava tečajnikov Šole umetnosti in Galerije Atile. FOTO: Sara Karin Bedenik
Poseben poudarek je namenjen skupnosti, ki se oblikuje skozi redna srečanja, učenje in izmenjavo izkušenj med udeleženci različnih starosti. Prav ta preplet generacij in pogledov bogati ustvarjalni proces ter daje razstavi dodatno vrednost.
Dogodek je pritegnil več kot 200 obiskovalcev, kar priča o velikem zanimanju in močni podpori lokalne skupnosti. Praznično obarvano vzdušje je omogočilo sproščeno druženje ter neposreden stik obiskovalcev z ustvarjalci in njihovimi zgodbami, ki stojijo za razstavljenimi deli.
Fotoklub Maribor v letu 2025 predstavlja svojo letno pregledno razstavo z naslovom Fotografija pripoveduje zgodbo, ki v Fotogalerijo Stolp prinaša raznolik in vsebinsko bogat izbor fotografij članic in članov kluba. Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra 2025, ob 18. uri v Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici 6 v Mariboru.
Razstava ponuja vpogled v sodobne fotografske pristope, osebne poetike ter različne načine, kako fotografija zabeleži, interpretira in pripoveduje zgodbe iz vsakdanjega in izjemnega.
Na razstavi sodelujejo: Bosiljka Ambrož, Gero Angleitner, Mihael Brunčko, Anja Cigala Rus, Janja Cizelj, Dušan Gajšek, Leon Gobec, Mihael Kacafura, Anita Kirbiš, Daniel Kodrič, Zdravko Koki Kokanović, Branko Koniček, Antonio Kordić, Igor Koren, Brane P. Kos, Marjan Laznik, Dragica Marinič, Jože Marinič, Maja Modrinjak, Vinci Oblak, Matej Predikaka, Breda Prešern, Branimir Ritonja, Ivo Rode, Gregor Salobir, Bojan Sobočan, Miran Stergulec, Bojan Šenet, Rudi Uran, Ivo Usar, Teodor Veingerl in Aleš Žiberna.
Vsak avtor k skupni razstavi prispeva svoj pogled, svojo zgodbo in svoj vizualni jezik – od intimnih trenutkov in portretov do urbanih prizorov, krajinskih motivov in dokumentarnih zapisov. Razstava kot celota tako deluje kot vizualni mozaik, v katerem se prepletajo različne izkušnje, občutja in razmisleki o svetu okoli nas.
Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra 2025, ob 18. uri v Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici 6 v Mariboru. Razstava bo na ogled v odpiralnem času galerije: od torka do petka med 15. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro.
Letna pregledna razstava Fotokluba Maribor znova potrjuje, da fotografija ni le vizualni zapis, temveč predvsem pripoved – osebna, družbena in umetniška.
Pokrajinski muzej Maribor ima v Kinu Partizan odpira gostujočo razstavo Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Predmeti veselja.
Od nevestine omarice, porcelanastih figurin in srednjeveškega lonca do zgodovinskih bankovcev
Razstava Predmeti veselja s pomočjo izbranih muzejskih predmetov raziskuje povezavo med veseljem in materialno kulturno dediščino ter odstira naš čustven odnos do snovnega sveta. Razstavljeni so predmeti iz arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske in etnološke zbirke Pomurskega muzeja, od nevestine omarice, porcelanastih figurin in srednjeveškega lonca do zgodovinskih bankovcev.
Povezuje jih odnos, ki so ga ljudje imeli do predmetov
Razstava v Kinu Partizan je dopolnjena z muzealijami iz zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor. Čeprav predmeti na prvi pogled med seboj nimajo skoraj nič skupnega, jih povezuje odnos, ki so ga ljudje imeli do njih, in pogosto je bilo to ravno veselje.
Sodelovali tudi učenci
Avtorica razstave Predmeti veselja Mateja Huber, kustodinja pedagoginja Pomurskega muzeja Murska Sobota, je v ustvarjalni proces nastajanja razstave vključila tudi lokalno skupnost. Tako so sedmošolci OŠ I Murska Sobota v okviru pedagoškega programa Mali kustos za izbrane muzejske predmete pripravili opise in podali sveže, otroške poglede na dediščino in materialne zbirke. Poseben del razstave predstavlja sodobne osebne predmete, ki so last obiskovalcev in so povezani z njihovo izkušnjo veselja.
Razstava dobila Valvasorjev nagelj
Vrednost in pomen participativnega pristopa je prepoznala tudi komisija za podeljevanje Valvasorjevih odličij, ki je razstavo Predmeti veselja v letošnjem letu nagradila z Valvasorjevim nagljem.
Gostujoča razstava Predmeti veselja bo na ogled v Kinu Partizan do 15. septembra 2026.
