Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Agencija za okolje (Arso) je objavila javno naznanilo o začetku postopka za dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja Messerju, proizvajalcu tehničnih plinov s sedežem v Rušah. Vpogled v dokumentacijo bo mogoč od jutri, 15. januarja, do 14. februarja v prostorih Upravne enote Ruše. Messer je podal vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obrat v Rušah lanskega 1. marca. Ruški Messer je del istoimenske nemške skupine.

Zainteresirana javnost lahko mnenje in pripombe posreduje pisno na naslov agencije ali po elektronski pošti. Na Arsu so pojasnili, da gre pri ruškem obratu za obrat, ki je uvrščen med manjša tveganja za okolje, ter da so zanj februarja lani izdelali zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje. Na podlagi te je podjetje nato marca vložilo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Ruše

Ruše

V Rušah podjetje sicer skladišči in pretaka globoko ohlajene utekočinjene pline iz zraka ter polni in skladišči jeklenke s tehničnimi plini in njihovimi mešanicami ter skladišči jeklenke z drugimi plini. Pri zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje pa so vključili tudi skladiščenje in pretakanje ter polnjenje jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom. Za to so sicer že lani prejeli gradbeno dovoljenje.

Messer je leta 2018 ustvaril dobrih 23 milijonov evrov prihodkov, zaposlenih ima približno 100 zaposlenih, na slovenskem trgu ima približno 45-odstoten tržni delež. Obrat ima tudi v Črnučah, v Škofji Loki pa kisikarno.
Vir: STA

Arso do predpisanega roka, 10. septembra, ni prejela novih vlog za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah. Tako ostaja pri treh vloženih vlogah, ki so jih oddali občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot so že prejšnji teden povedali na Agenciji za okolje, so prejeli tudi mnenje in pripombe, ne pa tudi vloge za sodelovanje, s strani Ekološke iniciative Rače.

O priznanju statusa stranskega udeleženca bodo odločili predvidoma do konca septembra, tisti, ki bodo pridobili status, pa bodo lahko podali pripombe in predloge ukrepov, ki bi lahko bili upoštevani pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako bodo stranski udeleženci imeli pravico vložiti pravna sredstva zoper izdano odločbo.

Neznan termin zaključka postopkov

Ena od posledic priznanja statusa stranskega udeleženca je tudi ta, da bo treba izvesti ustno obravnavo, kar načeloma pomeni manjšo podaljšanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Na Arsu sicer konkretnega odgovora o tem, do kdaj bi lahko bili postopki zaključeni, ne morejo dati.

Enomesečna javna razgrnitev je do 5. septembra potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Kot je že znano, ROVO, za katerega bo kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Tovrstna gradnja prepovedana?

Iz njihove zahteve za vstop v postopek je razvidno, da to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Magna

Magna

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

Zahteva po reviziji

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Sicer pa gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

VIR: STA

Magna Steyr je dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg (50 kilometrov od Lendave), so poročali na Radiu Slovenija. Po naših neuradnih podatkih gre sicer za delno, ne pa še dokončno dovoljenje. Slednjega bi si želeli pridobiti v Sloveniji, a čakali naj bi samo še dobra dva tedna. Takrat pa naj bi se tudi iztekel pritožbeni rok za že izdano okoljevarstveno soglasje.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so Magni, gigantu avtomobilske industrije, okoljevarstveno soglasje izdali 10. avgusta. Tako so se strinjali z napovedano gradnjo in obratovanjem lakirnice v Hočah, ki naj bi jo postavili v prvi od štirih napovedanih faz. To soglasje je bilo temelj za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega pa še vedno čakajo. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencem v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev ARSA. Ta naj bi se iztekel približno v začetku septembra, zato je na razplet še treba počakati. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja so sicer predstavniki Magne poudarili, da Slovenija ostaja njihova prva izbira, a ne za vsako ceno.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Rezervni načrt se zdi lažje uresničljiv
Pritožbe nevladnih organizacij na okoljevarstveno soglasje bi utegnile Magno odgnati iz Slovenije. Njihov rezervni načrt je selitev projekta na Madžarsko. Tam pa – kot kaže – morebitni prihod mednarodnega giganta veliko lažje sprejemajo kot pri nas. Za uresničitev Magnine prve izbire se iztekajo zadnji tedni. V nevladnih organizacijah Alpe Adria Green in Gibanju za trajnostni razvoj Slovenije Trs v tem trenutku še niso določno napovedali pritožbe, bi pa ta lahko pomenila, da bi Magna dokončno ušla iz Slovenije, saj ne morejo “večno” čakati na zaključek zamudnih postopkov.
Vir: STA