Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na včerajšnji seji Mestnega sveta MO Maribor so mariborski mestni svetniki soglašali s predlogom župana Saše Arsenoviča za ustanovitev družbe Mestne nepremičnine, prav tako so podprli odkup gostilne Pri treh ribnikih in odkup objekta na osrednji mariborski tržnici skupaj z garažno hišo. Del opozicije je sicer pred glasovanjem zapustil sejo zaradi nestrinjanja z odločitvijo, da je del seje zaprt za javnost, a se je seja nadaljevala.

Že na začetku seje so po izglasovanju, da je del seje zaprt za javnost, protestno odšli mestni svetniki Nove ljudske stranke s Francem Kanglerjem na čelu, predstavniki Liste Andreja Fištravca in en predstavnik SDS, a ker so ostali sklepčni, so preostali mestni svetniki sejo za dobrih 20 minut zaprli sejo za javnost. Po 20 minutah so sejo nadaljevali v prisotnosti predstavnikov medijev in tistih svetnikov LAF in SDS, ki so se vrnili na sejo. Milan Mikl iz Listwe Franca Kanglerja – NLS pa nam je pojasnil, čemu so zapustili sejo:

Za zaprtimi vrati je župan Saša Arsenovič predstavil prisotnim predlog za odkup stavbne pravice za tržnico. Nato pa so že v prisotnosti novinarjev glasovali in z 22 glasovi ZA in 2 PROTI izglasovali soglasje. Z večino so nato potrdili tudi soglasje za nakup gostilne Pri treh ribnikih. Oba projekta sta tako načelno potrjena, ocenjena pa sta na skupnih tri milijone evrov. Kupnina za gostišče je 495.000 evrov plus DDV, v skladu z dogovorom bodo Terme Maribor ostale najemnik vsaj do konca oktobra prihodnje leto. Odkup stavbne pravice za objekt na tržnici pa stane 2,5 milijona evrov plus DDV, če bo posel izveden do konca tega leta, sicer pa 40.000 evrov več. Strinjali pa so se tudi z ustanovitvijo Mestne nepremičnine, za kar bodo uporabili sredstva za osnovni kapital iz letošnjega proračuna v višini 550 tisoč evrov.

Vse še ni potrjeno, včeraj so se namreč svetniki strinjali, da so seznanjeni s pismom o nameri za nakup oziroma predpogodbo. Ob tem so nekateri imeli tudi pomisleke, predvsem v povezavi z nakupom gostišča. Kljub pomislekom nekaterih so se odločili tudi za ustanovitev družbe Mestne nepremičnine, kar so potrdili z 21 glasovi ZA in 2 PROTI. Mestni svetnik Saša Pelko z Liste župana Andreja Fištravca je že pred tem podvomil v zakonitost predloga.

Alenka Iskra iz SD je izrazila voljo svoje skupine:

Na koncu seje so mestni svetniki potrdili tudi pokritje tekočega presežka odhodkov nad prihodki za leto 2019 Športnim objektom Maribor, ki pa bodo doživeli tudi sanacijo sanacijskega programa v naslednjih mesecih, da jih bodo lahko potegnili iz izgube, vredne več kot 1,2 milijona evrov. Zdaj bodo ŠOM dobili znesek od 270.000 do 300.000 evrov.

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič predstavil načrt za mestni proračun, v katerem je predvidel še dodatno zadolževanje za letošnje in prihodnje leto. Kot je povedal, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev dobila 24 milijonov evrov.

arsenovič, cekić (1)Mariborski mestni svet bo jutri opravil drugo branje dveletnega proračuna Mestne občine Maribor, za letošnje in prihodnje leto. Kot je danes pojasnil Arsenovič, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev počrpala za 24 milijonov evrov.

V okviru tega načrtujejo naslednje projekte: TUS-mobilnost, elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, energetske obnove, Cona Tezno, obnova Streliške ceste ter Cafove ulice in promenado ob parku. Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. Mednje sodijo tudi Osnovna šola Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodna tribuna Ljudski vrti in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, “takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje,” še pravi župan. Glede razdolževanja pa Arsenovič, da bodo čez tri leta na boljšem kot danes.

K temu pa dodal: “Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.”

Več denarja za kulturo, socialo…

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce, ipd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Po besedah Arsenoviča je razlika med prvim in drugim branjem tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. “Mislili pa smo tudi na Gregorčičevo,” je dejal, za  katero so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena še vodenju katastra, za pripravo dokumentacije za ureditev Partizanske ceste in kanalizacijo Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Povišanje cen mariborskih vrtcev

Med drugim bodo na jutrišnji seji mestni svetniki obravnavali povišanje cen mariborskih vrtcev. V povprečju se bodo podražili za od 5,7 do 6,5 odstotka. Po besedah vodje urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Pliberšek bo večina staršev (kar predstavlja dobro petino), ki sodi v drugi plačni razred, za varstvo otroka plačevala 1,84 evra mesečno več kot doslej, kar pomeni, da plačujejo 10 odstotkov celotne cene. “Predlagana korekcija cen programov mariborskih vrtcev je potrebna zaradi uskladitve cen z rastjo plač, materialnimi stroški in  živil. Stroški dela pri tem predstavljajo kar 80 odstotkov te cene,” je še pojasnila Pliberškova. Nazadnje so se vrtci v Mariboru podražili 1.6.2018, cene pa so se takrat dvignile za 3 do 4 odstotke.

Ali bodo proračuna za leti 2019 in 2020 sprejeli, pa je odvisno od mestnih svetnikov.

 

 

 

 

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

V torek so koalicijski partnerji podpisali koalicijsko pogodbo, novinarjem in javnosti je bila vsebina pogodbe prikrita. Danes objavljamo kopijo podpisane pogodbe.

S strani mariborske občine so pojasnili, da koalicijske pogodbe, ki so jo podpisali Lista Arsenovič za Maribor, SMC – Stranka modernega centra, Lista kolesarjev in pešcev, Levica, Gasilci Maribora Neodvisna lista, DeSUS, Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Lista mladih. Povezujemo, Stranka mladih – Zeleni Evrope niso želeli predstaviti na podpisu, “ker predstavnice Liste Melite Petelin in  predstavnika Liste za pravičnost in razvoj na podpisu ni bilo, ker se le tega nista mogla udeležiti.”

Pogodba je sicer opremljena tudi s posebnim členom, ki določa, da ne bodo javno nasprotovali koaliciji oziroma njeni politiki in sprejetih odločitvah. Gre za 14.  člen koalicijske pogodbe, ki pravi: “Koalicijski partnerji se bodo izogibali javnim nasprotovanjem dogovorjeni koalicijski politiki in njenim ukrepom.”  Zanimivo bo videti, kako se bo svetnik LPR Stojan Auer držal molčečnosti v javnosti, še bolj pa, da vstopa v koalicijo, ki brez zadržka trdi, da bo dvignila ceno položnic javnih storitev.  Naj spomnimo, da je bil prav Auer največji borec za ukinitev tako imenovanega davka na dež in venomer zatrjeval, da je potrebno za občane položnice znižati.

Prav tako pa so iz Metsne občine Maribor sporočili, da bodo obvestili medije, ko bosta koalicijsko pogodbo podpisala tudi predstavnik LPR in predstavnica Liste Melite Petelin.

Kopijo podpisane koalicijske pogodbe objavljamo v celoti tukaj.

Podrobnosti v izjavah po podpisu pogodbe:

V Mestni hiši Rotovž so predstavniki 12 svetniških skupin Mestnega sveta Mestne občine Maribor, podpisali koalicijsko pogodbo. H koaliciji niso pristopili svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS.

Danes so koalicijsko pogodbo skupaj z listo Arsenovič za Maribor podpisali predstavniki SMC, Liste kolesarjev in pešcev, Levice, Gasilcev Maribora Neodvisna lista, Desus-a, NSi-ja, Liste mladih in Stranke mladih Zeleni Evrope. Predstavnika Liste za pravičnost in razvoj in Melita Petelin pa sta po besedah župana Saše Arsenoviča bila zadržana.

Vsebina koalicijskega sporazuma še ni dostopna javnosti, saj sta bila dva podpisnika danes odsotna. Po besedah Arsenoviča so si za cilj zadali “vse, kar sledi boljšemu mestnemu servisu in boljšemu počutju naših meščanov”. Med drugim naj bi si s partnerji skupaj prizadevali za uresničitev vseh že začetih projektov v mestu.

Koalicija ima tako skupaj  kar 29 svetnikov. Po podpisu je Arsenovič poudaril, da gre za veliko in pisano koalicijo. “Koalicija je zelo pisana, ker je veliko manjših strank in list. Na to sem ponosen, ker je bilo vedno moje vodilo, da sodelujemo in povezujemo čim večje število deležnikov v političnem prostoru. Verjamem, da imamo tako dober program in tako jasne skupne cilje, da bomo uživali v delu skupaj do konca,” je dejal.

Po besedah ene od podpisnic koalicijskega sporazuma Alenke Iskra iz SD so si z današnjim podpisom zadali veliko nalog. “Pričakujem, da bomo lahko čim več zapisanih zavez tudi uresničili,” je dejala.

Ustrezne obljube na njim najbližjih področjih so dobili tudi v Listi kolesarjev in peščev. Kot je povedal njihov predsednik Josip Rotar so veseli predvsem obljube o vzpostavitvi posvetovalnega telesa za področje prometa in urejanja prostora, katerega mnenja bodo zavezujoča za župana. “Po izkušnji iz prejšnjega mandata, ko nismo bili v koaliciji, menimo, da bomo lahko zdaj bolje izkoristili naše potenciale,” je še dejal Rotar.

H koaliciji niso pristopili  svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS. V 45-članskem mestnem svetu bodo 16 mest.

Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o najnovejšem predlogu ekipe župana Andreja Fištravca za rešitev prostorske stiske osrednje enote Mariborske knjižnice. Po preigravanju različnih scenarijev naj bi bila zdaj najbolj optimalna rešitev selitev v objekt Centrum, a je tu še veliko odprtih vprašanj.

centrumReševanje knjižnice, ki zaradi dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu že več desetletij kliče na pomoč, bo očitno vroča tema tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Fištravec, ki namerava kandidirati za nov mandat, tokrat stavi na rešitev, po kateri bi knjižnico selili v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika.

A je tudi tu, tako kot pri prejšnjih predlaganih rešitvah, veliko spornih točk. Prvo, kar je zmotilo mestno politiko in javnost, so stroški, ki so ocenjeni na 13,3 milijona evrov. Po ocenah SMC to ni veliko cenejše od obnove knjižnice na obstoječi lokaciji na Rotovškem trgu, ki se zdi Fištravcu predraga. V Listi za pravičnost in razvoj (LPR), od koder prihaja kandidatka za županjo Lidija Divjak Mirnik, pa opozarjajo, da za selitev v Centrum ni soglasja arhitekta tega objekta.

Največja težava je denar. Za reševanje knjižnice je letos v občinskem proračunu zagotovljenih le tri milijone evrov. Ta denar bodo po besedah v.d. direktorice občinske uprave Mateje Cekić porabili za nakup objekta Centrum, ostala sredstva pa bo treba zagotoviti v proračunih za leti 2019 in 2020. Selitev knjižnice v nove prostore je po tem scenariju predvidena avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma kot nadomestne lokacije za knjižnico se je omenjala že pred tremi leti, ko so na občini med drugim preučevali tudi možnosti selitve knjižnice v bližnji stavbi Ajpesa ali Probanke. Na začetku letošnjega leta so na občini predlagali selitev v stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a so mestni svetniki zahtevali, da se poišče še drugo možnost.
Vir: STA

V Mestni občini Maribor se bodo nekoliko povišale cene pomoči na domu in vrtcev. Kot so včeraj potrdili mestni svetniki, bo pomoč na domu po novem stala 57 centov na uro več kot doslej, položnice za vrtce pa se bodo za največji delež staršev povečale za evro.

Javno službo za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v mariborski občini od leta 2002 izvaja Center za pomoč na domu Maribor. Za uporabnike bo po novem stala 5,3 evra na uro, kar je 12 odstotkov več kot doslej.

izredna seja mom (2)

Medtem ko je mestni svetnik Levice Aleksander Županek menil, da gre dejansko za podražitev v višini le nekaj centov, je Mateja Dover Emeršič iz SD opozorila, da je povišanje, ko človek potrebuje več ur pomoči, zelo veliko. “Na koncu meseca se nabere veliko. Imamo ljudi, ki si tega preprosto ne bodo mogli privoščiti,” je dejala.

Zaposlenim, ki izvajajo to storitev, sicer vsi mestni svetniki privoščijo višje plače, niso pa vsi prepričani v ekonomičnost vodenja centra. Na koncu so s 23 glasovi za in dvema proti potrdili predlagano povišanje cene.

Čeprav je bila razprava mnogo krajša, je bilo manj podpore podražitvi cen javnih vrtcev v mariborski občini. Za zvišanje cen je glasovalo 12 mestnih svetnikov, pet jih je bilo proti. Te cene se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za največji delež staršev zvišale za evro. Na novo se uvajajo cene kombiniranih oddelkov, še vedno pa v veljavi ostajajo različne olajšave.

V obeh primerih naj bi bila podražitev cen nujna zaradi stalnega naraščanja stroškov izvajanja storitve, med drugim zaradi sprostitve plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. “Država se s sindikati nekaj izpogaja, breme pa pade na občinski proračun in uporabnike. Ko se vlada nekaj izpogaja, naj tudi zagotovi denar za to,” je izpostavil Saša Pelko iz Liste župana Andreja Fištravca.

Mestni svetniki so na današnji seji med drugim tudi potrdili investicijski program za nakup nove gasilske avto lestve s košaro ter opravili drugo branje rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto.

Prav tako so potrdili investicijsko dokumentacijo za gradnjo nove zdravstvene postaje v mestni četrti Tezno. To nameravajo postaviti pri Osnovni šoli Martina Konšaka, v njej pa naj bi bile po novem še dodatne referenčne in razvojne ambulante, ginekolog in zobozdravnik. Skupno naj bi tu delalo 70 ljudi. Projekt je ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja.

Mestni svetniki so izrazili veselje, da se stvari pri tem projektu končno premikajo, čeprav vsi ne verjamejo, da bo gradnja dejansko tudi izvedena. Občina si je namreč za prihodnje leto zadala veliko število projektov. “Skrbi me, kako bomo sestavili proračun za leto 2019,” je na primer izpostavila Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Samo za zdravstveno postajo Tezno bodo morali zagotoviti 2,5 milijona evrov. “Če bo država vsaj 50-odstotno priznavala obveznosti, ki nam jih nalaga, ne bomo imeli nobenih težav,” je odgovoril župan Fištravec.

Mariborski mestni svetniki bi morali odločati tudi o novem odloku o turistični in promocijski taksi v občini ter vrsti prostorskih aktov, a so bili po odmoru nesklepčni, zato je bil Fištravec prisiljen predčasno zaključiti sejo.

Po predlogu mestne uprave naj bi turistična taksa v Mariboru ostala na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, namenjena financiranju nacionalne turistične organizacije.
Vir: STA

V prizadevanjih za rešitev prostorske problematike zdravstvene postaje v mariborski mestni četrti Tezno se končno premika. Mestni svet bo v četrtek obravnaval investicijsko dokumentacijo, gradnja na novi lokaciji pa naj bi se pričela prihodnje leto, je povedal župan Andrej Fištravec.

 ZD Adolfa Drolca

Ambulante, ki se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik želi prodati, bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Marko Turčin, bo njihov obseg večji od sprva načrtovanega, saj bodo tam namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.

Skupno je projekt ocenjen na 5,8 milijona evrov, pri čemer naj bi letos pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, naslednje leto pa naj bi se pričela gradnja. Po besedah Fištravca se v prihodnjih letih nadejajo tudi drugih vlaganj v primarno zdravstveno varstvo v občini, saj bodo poskušali od države dobiti povrnjenih okoli 20 milijonov evrov, ki so jih občani in občanke vložili v izgradnjo mariborskega kliničnega centra.

Po drugi strani rešitev za osrednjo enoto Mariborske knjižnice še vedno ni znana. Po besedah Fištravca so dogovori za “plan B v zaključni fazi”. “Smo zelo blizu rešitvi,” je dejal. Kaj točno je plan B (poleg prvega predloga za selitev knjižnice z Rotovškega trga v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici), ostaja skrivnost, saj naj bi to lokacijo razkrili javnosti šele po potrditvi dogovora.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki opravili drugo branje rebalansa letošnjega proračuna občine. Ta po besedah vodje mestne uprave Mateje Cekić ostaja v višini 132 milijonov evrov, tudi zadolževanje ostaja na enaki ravni kot v prvem branju. Po novem so vanj vključili nekatere predloge svetniških skupin, ki se med drugim nanašajo na stanovanja za mlade in izračun plač.

Še vedno je predvideno povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Marprom za 500.000 evrov, glede katerega so imeli mestni svetniki na prejšnji seji veliko pomislekov. Po besedah Cekićeve bo ta dokapitalizacija omogočila normalno poslovanje in likvidnost podjetja, ki skrbi za mestni avtobusni promet, v zadnjih letih pa tudi za žičniške naprave in smučišča na MariborskemPohorju. “Enostavno 300.000 evrov osnovnega kapitala ne zadošča več, da se izognemo vsem tveganjem, s katerimi se soočamo na trgu,” je dodal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta je tudi podražitev cen vrtcev. Te se zvišujejo za 3,5 oziroma štiri odstotke, odvisno od starosti otroka, s čimer se bodo v praksi položnice za večino staršev zvišale za evro. Podražila se bo tudi pomoč na domu, ki bo po novem stala 5,3 evra na uro za porabnika, kar pomeni približno 70 centov več kot doslej. V obeh primerih ostajajo v veljavi različne olajšave.

Po drugi strani se v Mariboru po nedavnih zakonodajnih spremembah niso odločili za zvišanje turistične takse, ki tako ostaja na višini 1,27 evra. Novost je le zakonsko obvezna dodatna, promocijska taksa v višini 0,32 evra, ki se bo začela zaračunavati na začetku prihodnjega leta.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so včeraj v prvem branju sprejeli predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki se zvišuje na 137,5 milijona evrov. Od 31 prisotnih mestnih svetnikov jih je po dolgi razpravi 29 glasovalo za in dva proti. Kritike so bile predvsem zaradi načrtovane nadaljnje prodaje občinskega premoženja in dodatnega zadolževanja.

seja-ms-mom

Po ocenah Liste za pravičnost in razvoj (LPR) bi bilo treba investicijsko dejavnost osredotočiti na stadion Ljudski vrt, knjižnico na Rotovškem trgu in izgradnjo kanalizacije ter na to omejiti tudi zadolževanje. Omejitev zadolževanja in ustavitev prodaje družbe Farmadent je zahtevala tudi SMC, samostojno svetnico Melito Petelin so med drugim zmotili domnevno visoki stroški za dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno.

Veliko kritik je bilo zaradi načrtovanega zvišanja stroškov za plače in druge izdatke zaposlenih v mestni upravi za milijon evrov. “Investicijski odhodki se znižujejo, izdatki za zaposlitve se povečujejo,” je izpostavil Milan Mikl (NLS). “Prodati za 27 milijonov evrov premoženja in se zadolžiti do maksimuma pomeni močno omejiti proračunsko financiranje v prihodnjih letih,” je v imenu SD dejal Matej Žmavc. “Kredit naj se vzame samo za tiste projekte, ki jih je fizično mogoče uresničiti letos,” je prepričan.

Rebalans je za 45 milijonov evrov višji od lanske realizacije prihodkov,” je izračunala Vladimira Cokoja (SDS), medtem ko je župan Andrej Fištravec vztrajal, da gre v resnici za mnogo nižje povečanje.

Veljavni proračun je 132 milijonov evrov, od lani se prenaša 3,5 milijona evrov, torej v globalu se proračun spreminja za dva milijona evrov,” je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić.Zadolževanje povečujemo za 600.000 evrov, torej skupno predvideno zadolževanje pri bankah je 12,2 milijona evrov,” je dodala. “Mi še zdaleč nismo prezadolženi. Če se v tem smislu govori o luči na koncu tunela, mi še zdaleč ne vidimo te luči,” je ponazoril Fištravec in dodal, da brez tega niso mogoča vlaganja v razvoj.

Številni mestni svetniki si želijo več prizadevanj za rešitev stanovanjske problematike mladih, vzdrževanje športnih objektov in urejanje cest. “Samo v šolah je za 18 milijonov evrov potreb,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Proračun je izjemno visok in morali se boste močno stegniti na prste, da ga boste dosegli,” je dodala Jelka Kolmanič iz DeSUS, ki jeseni pričakuje nov rebalans.

Mestni svetniki so včeraj opravili prvo branje predloga rebalansa proračuna, saj načrt mestne uprave in županstva, da bi ga obravnavali po skrajšanem postopku, ni bil izglasovan. Večina članov mestnega sveta je bila namreč mnenja, da je o predlogu potrebna celovita razprava, kar je po njihovem mnenju mogoče le v dvofaznem postopku. Nekateri so zaradi po njihovem mnenju nerealnega načrtovanja želeli celo umakniti rebalans z dnevnega reda današnje seje, a ta predlog ni bil izglasovan.

Razgreta je bila razprava že pri sprejemanju zaključnega računa za lani. Svetniške skupine so bile med drugim kritične do po njihovem mnenju premajhnih vlaganj in slabega črpanja državnih in evropskih sredstev. “Poslovanje občine je zaskrbljujoče, saj so že tako minimalne investicije bile odvisne v veliki meri od kreditnih sredstev. Občina reprogramira kredite, sredstva pa troši brez razvojne strategije,” je v imenu SMC izpostavila Helena Kujundžič Lukaček.

Fištravec je odgovoril, da je bilo v času njegovega vodenja občine izvedenih za 60 milijonov investicij v Mariboru, obenem pa so plačali za 21 milijonov evrov kazni “za pretekle grehe”. Očitek, zakaj ni občina izkoristila ponujenih 2,7 milijona evrov od države za knjižnico, je zavrnil z razlago, da so bila ta sredstva obljubljena, ne pa tudi vključena v državni proračun.

Potem ko so mestni svetniki pred dvema letoma prekinili razpravo na to temo, ker občina še ni imela sprejete strategije varstva starejših, so danes le potrdili investicijsko dokumentacijo za Novi sončni dom na Pobrežju. Tam sta poleg rekonstrukcije obstoječega zasebnega doma za starejše predvideni še obnova sosednje stavbe nekdanjega dijaškega doma in postavitev novogradnje za varovana stanovanja.

Več mestnih svetnikov je od župana terjalo odgovor glede nove lokacije za osrednjo enoto Mariborske knjižnice, a ga niso dobili. “Iščemo lokacijo B in ko bomo imeli podpisane pogodbe, vas bomo seznanili z njimi. Intenzivno delamo na tem in smo v zaključni fazi,” je dejal Fištravec. V ta namen namerava sklicati izredno sejo. Za stare prostore knjižnice na Rotovškem trgu pa po njegovih besedah preučujejo možnost, da bi jih lahko po sanaciji uporabljala Zveza prijateljev mladine (ZPM).
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna občine, ki se po predlogu mestne uprave zvišuje na 137,5 milijona evrov. Sodeč po prvih odzivih so svetniške skupine do predlaganih številk zelo kritične, prav tako se močno krešejo mnenja glede nameravanega sprejemanja po skrajšanem postopku.

Mariborski mestni svetniki bi morali danes nadaljevati sejo, ki so jo prejšnji teden zaradi pozne ure predčasno prekinili. A se je današnjega zasedanja udeležilo premalo svetnikov, zato je to odpadlo. Najbolj nujne sklepe bodo po besedah župana Andreja Fištravca sprejeli na dopisni seji, ki naj bi jo sklical že v kratkem.

izredna seja mom - turizem, nesklepčna (1)

Današnje seje se je udeležilo 21 od skupno 45 mestnih svetnikov, kar ni dovolj za sklepčnost.

Gre za nadaljevanje seje, ki so jo začeli v četrtek. Takrat so med drugim potrdili nov postopek prodaje farmacevtske družbe Farmadent in projektno dokumentacijo za obnovo Koroške ceste in Glavnega trga, na obsežnem dnevnem redu pa jim je ostalo še 23 točk, med drugim tudi potrjevanje dokumentacije za vrsto infrastrukturnih projektov, s katerimi namerava občina kandidirati na razpisih za kohezijska ali druga razpoložljiva sredstva na ravni države.

Med drugim je bila na dnevnem redu današnje seje obravnava dokumentacije za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v naseljih Razvanje, Spodnji Limbuš in Kamniška graba, kar bo stalo 7,2 milijona evrov. Dobrih pet milijonov evrov za ta projekt si obetajo iz kohezijskih sredstev ter proračuna ministrstva za okolje in prostor, ostalo naj bi pokrili z omrežnino, ki so jo za kanalizacijsko omrežje v tej občini začeli zaračunavati lani. Dela se bodo po besedah vodje občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta pričela predvidoma v letu 2019 in zaključila konec leta 2020.

Danes bi morali mestni svetniki obravnavati tudi načrtovano izgradnjo nadhoda čez Titovo cesto, s katerim bi uredili prehod za pešce in kolesarje mimo stalno močno obremenjenega turbo križišča nedaleč od največjega nakupovalnega središča v Mariboru. Projekt, vreden slabih 400.000 evrov, nameravajo financirati s sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.

V načrtu je med drugim še obnova Lackove in Streliške ceste pod Pohorjem, kjer računajo na okoli 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna. Gradbena dela, vredna skupno okoli tri milijone evrov, naj bi se začela že letos.

Na dnevnem redu te seje je tudi obnova Malečniškega mostu, ki ga je sprva nameravala obnoviti občina sama. Na predlog SMC pa naj bi to nalogo prevzela država.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so danes z enim glasom razlike potrdili nov postopek prodaje Farmadenta. Čeprav so stališča o nujnosti prodaje tega dobičkonosnega podjetja, ki se ukvarja z grosistično prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov, še vedno različna, so večinsko soglašali z novo časovnico. So bili pa soglasni glede obnove Koroške ceste.

Postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža Farmadenta je Mestna občina Maribor skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica začela že lani, a ga je predčasno zaključila, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si zdaj vzamejo več časa in postopek ponovijo.

Da ne bi ponovno zašli v časovno stisko, želijo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja začeti z novim postopkom prodaje že v prihodnjih dneh. Nova okvirna časovnica, o kateri je 13 mestnih svetnikov glasovalo za, 12 pa proti, predvideva objavo novega javnega poziva v začetku aprila in sklenitev prodaje julija. “Prodaja v tem trenutku je gospodarna za dosego največjega izkupička,” je prepričan Štrancar.

Koroška cesta.

Koroška cesta.

V SD so predlagali, da bi postopek prodaje prenesli v leto 2019, a se večina mestnih svetnikov s tem ni strinjala, čeprav so številni še vedno mnenja, da Farmadenta ni nujno prodati. “Odločanje o tem se mora prenesti na nov mestni svet, novega župana. Še vedno bo ostalo dovolj časa do zakonsko obvezne prodaje,” je ocenil predstavnik SD Matej Žmavc.

Večina ostalih prisotnih je menila, da s tem ne bi ničesar rešili. “Postopek se lahko kadarkoli prekine. Sama prodaja bo še enkrat prišla na mestni svet. Ne želimo pa, da spet pridemo v situacijo, da prodajamo pod prisilo,” je pojasnil Štrancar. “Tudi če se postopek zdaj začne, ni nujno, da se bo v tem mandatu zaključil,” je dodala Nevenka Kržan iz svetovalne družbe KPMG.

Po njunih besedah je prodaja nujna, ker to zahteva zakon o lekarniški dejavnosti. A številni mestni svetniki se s tem niso strinjali. Mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja je na primer ponovno opozorila, da omenjena zakonska določila ne veljajo za občine. “Občine solastnice niso zavezane prodaji Farmadenta,” je prepričana.

Kot navedeno, bo zadeva pred zaključkom prodaje ponovno predložena v odločanje mestnemu svetu, saj bo ta imel zadnjo besedo pri izbiri kupca. Upajo, da se bodo do takrat razjasnila vsa odprta vprašanja.

Po drugi strani je vladalo soglasje glede nujnosti obnove Koroške ceste in Glavnega trga, zato so mestni svetniki soglasno potrdili dokumentacijo zanjo. Ta projekt, ocenjen na 4,8 milijona evrov, namerava občina prijaviti na razpis za kohezijska sredstva za trajnostno mobilnost. Za druge infrastrukturne projekte, ki so jih imeli še na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta, pa je zmanjkalo časa.

So pa mestni svetniki na začetku današnjega zasedanja med drugim potrdili načrt Poslovne cone Tezno, da na na novo pridobljenem zemljišču med Ptujsko in Zolajevo cesto vzpostavi vadbeni poligon varne vožnje. Tam bodo bodoči vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov lahko opravili prve ure pouka. Ob nedeljah pa naj bi tam še vedno potekal bolšji sejem, ki je vedno množično obiskan.

V pobudah in vprašanjih so mestni svetniki med drugim pozvali k takojšnji odpravi napak v Vrtcu Pekre, predaji 15 občinskih stanovanj mladim, obnovi tržnice na Kidričevem trgu ter ureditvi domnevno prenizko obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo pri kliničnem centru.

Večkrat je bil omenjen tudi protest krajanov Dogoš, ki v sredo zaradi nezaupanja in nasprotovanja kakršnim koli novim komunalnim projektom v njihovem kraju niso želeli prisluhniti predstavitvi projekta Wcycle. Ta bi namreč prinesel nekatere aktivnosti v okviru pilotnega projekta predelave bioloških odpadkov v uporabne urbane zemljine. Čeprav so predstavniki projekta ponavljali, da bo šlo le za aktivnosti v ožjem obsegu, brez večjih vplivov na okolje, so prisotni krajani vztrajali pri nasprotovanju, saj da so Dogoše že zdaj preveč okoljsko obremenjene.
Vir: STA

Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.

Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.

Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.

V tokratni oddaji V Mariboru si je tekel pogovor tudi o razrešitvi direktorice Zavoda za turizem Maribor  – Pohorje, Doris Urbančič Windisch.

Gostje oddaje so bili Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Zdravko Luketič, podžupan MO Maribor, Saša Pelko, podžupan MO Maribor, Damir Orehovec (SMC), Milan Mikl, (NLS), Aleksander Županek, (ZL).

Oglejte si celotno oddajo: 

Na sporedu vsako sredo ob 20.00 na BK TV.

Mariborski mestni svetniki so včeraj vendarle potrdili dokumentacijo za projekt prenove zahodne ter delne prenove severne in južne tribune stadiona Ljudski vrt. Odločanje o tem so januarja zaradi več napak v predloženem gradivu preložili na tokratno sejo. Ocenjena vrednost projekta je 5,68 milijona evrov, 187.500 evrov bo doniral nogometni klub.

seja mom3

Mariborska občina bo 5,49 milijona evrov zagotovila v letošnjem proračunu, preostali delež, ki ga bo prispeval mariborski nogometni klub, pa je namenjen pripravi projektne dokumentacije. Večji del naložbe v višini 4,6 milijona bodo na občini zagotovili z najemom posojila, ki je že bilo potrjeno ob sprejemu proračuna.

Čeprav je bilo na temo prenove stadiona na nekaj zadnjih sejah povedanega že veliko, tudi tokrat ni vse šlo gladko, saj je samostojna svetnica Melita Petelin v predinvesticijski zasnovi znova našla nekaj napak pri finančni konstrukciji, ki se po njenem mnenju uslužbencem mestnega urada za finance ne bi smeli zgoditi. Kljub temu so dokument potrdili brez glasu proti.

Ob tem so bile potrjene tudi spremembe odloka o ureditvenem načrtu športno-rekreacijskega območja Ljudski vrt, ki bodo ob pridobitvi upravnih dovoljenj za prenovo tribune omogočile še energetsko sanacijo obstoječe teniške dvorane z možnostjo dograditve in povečanja kapacitete pokritih igrišč ter zagotovitev igrišč na trdi podlagi.

Možnost ureditve garažnega dela pod objekti s spremembo odlok ni več predvidena, dodana pa je možnost izvedbe kletne etaže za potrebe pomožnih prostorov. Odpoved podzemni garaži je zmotila nekatere svetnike, a jim je predstavnica sektorja za urejanje prostora Lidija Kodrič Vuk pojasnila, da sta bili doslej na tem območju predvideni dve podzemni garaži, odrekli pa so se le manjši pod teniškimi igrišči, ki so predvidevala vsega 60 parkirnih mest.

Svetniki so po skrajšanem postopku podprli tudi spremembe odloka o uporabi javnih površin, s katerimi mestna občina odpravlja pomanjkljivosti na področju njihove uporabe za postavitev polnilnic za električna vozila in krajše promocije ter uvaja možnost oprostitve plačila uporabnine v določenih primerih.

Prav tako je bil potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta za energetsko sanacijo javnih objektov v lasti občine, ki jih na občini načrtujejo preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva.

Sicer pa mariborske svetnike veliko dela čaka v marcu, ko se bodo večkrat sestali zaradi nekaterih zelo aktualnih tem v mestu. Sredi marca naj bi tako na izredni seji razpravljali o postopku prodaje Farmadenta ter o načrtih glede mariborskega letališča. Na redni marčni seji bo nato ena od točka reševanje prostorske problematike za mariborsko knjižnico, najverjetneje pa bo posebej opravljena še razprava o delovanju zavoda za turizem.

Precej svetnikov je bilo danes skeptičnih do umika točke na temo predloga za razrešitev direktorice omenjenega zavoda Doris Urbančič Windisch, predvsem pa nezadovoljnih, ker ne poznajo pravih razlogov za njeno razrešitev. Na to temo je več kot polurna debata potekala že ob sprejemanju dnevnega reda, saj so želeli točko o dogajanju v zavodu vseeno izpeljati že danes.

Župan jim je zagotovil, da bo zadnjo besedo o morebitni razrešitvi vseeno imel mestni svet, seveda če bo svet zavoda izglasoval razrešnico. Nima pa težav niti s tem, da bi še pred sejo sveta zavoda sklical izredno sejo, kjer bi obravnavali gradivo, ki ga je direktorica kot odgovor poslala svetu zavoda.

Seja je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki na včerajšnji seji še niso potrdili dokumentacije za rekonstrukcijo stare tribune na stadionu Ljudski vrt, saj so našli več ključnih napak v predloženem gradivu. Obnovo so sicer vsi po vrsti podprli, dokončno zeleno luč dokumentu pa so si zaradi občutljivosti zadeve prihranili za naslednjo sejo sredi februarja.

 seja-ms-mom

Dokumentacijo za nadaljevanje obnove Ljudskega vrta je mestni svet potrjeval že leta 2013, a do uresničitve zaradi pomanjkanja denarja ni prišlo. Medtem ko je bila takrat predvidena izvedba v javno-zasebnem partnerstvu, bo zdaj vse pokrila občina, Nogometni klub Maribor bo v obliki donatorstva kril le projektno dokumentacijo.

Ob prebiranju najnovejše dokumentacije so mestni svetniki našli med drugim napačno obračunan davek na dodano vrednost (DDV), kar so priznale tudi občinske strokovne službe. Župan Andrej Fištravec se je strinjal, da se z glasovanjem počaka na popravke.

So pa mestni svetniki potrdili dokumentacijo za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi ter nadaljevanje obnove ceste skozi Trčovo. Kljub kritikam na račun gradiva so tudi za las potrdili dokumentacijo za zaprtje Koroške ceste, s katero želi občina kandidirati za evropska sredstva.

Več mestnih svetnikov je sejo izkoristilo za ponovno opozorilo županovi ekipi in mestni upravi k čimprejšnji najdbi rešitve za prostorske težave osrednje enote Mariborske knjižnice, saj prvi varianti, ki predvideva novogradnjo na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu, julija poteče gradbeno dovoljenje. Po njihovem mnenju je namreč le ta možnost uresničljiva, medtem ko vodstvo občine stalno preigrava različne druge možnosti. Kot možno rešitev za selitev knjižnice se v zadnjem času omenja nekdanjo stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a vodstvo občine o tem zaenkrat molči.

Posamezni mestni svetniki so med drugim opozorili tudi na zaskrbljujoče stanje osrednje tržnice, javne razsvetljave, stopnic na Lent in t.i. Maksove luknje na Studencih. Predstavnik Liste kolesarjev in pešcev Andrej Žižek je predlagal, da se zloglasne radarje, ki še vedno stojijo ob cestah, čeprav ne delujejo, uporabi za štetje kolesarjev. Tina Tomažič pa je po neuspešni dražbi za prodajo družbe Vinag predlagala, da občina odkupi znamenito klet v središču mesta in jo ustrezno preuredi v turistične namene.

Po odstopu Milana Razdevška iz sveta Zavoda za turizem Maribor Pohorje so v ta organ kot predstavnika občine imenovali Draga Peklarja, ki prihaja iz bazena SMC. Nekateri mestni svetniki so imeli ob tem pomisleke, češ da gre za politično kupčkanje. Prav tako so se nekateri pridružili kritikam delovanja tega zavoda. “Gre za zelo pomemben zavod v mestu, zato bi bilo zelo dobro vedeti, kaj se dogaja v njem,” je dejal Sašo Papp iz Kluba samostojnih svetnikov. Njegov kolega Metod Dolinšek je zahteval takojšnjo revizijo delovanja tega zavoda.

Veliko pomislekov so imeli mestni svetniki glede odprtja nove proračunske postavke za projekt Urban soil 4 food, za katerega je občina s partnerji pridobila dobre tri milijone evrov evropskih sredstev. Vprašanja so šla v smeri zagotavljanja racionalne porabe teh sredstev, a so na koncu le odobrili nekaj več kot 300.000 evrov v naslednjih štirih letih v ta namen.

V razpravi o tržnih najemninah za stanovanja Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada se je potrdilo, da nekateri najemniki zlorabljajo to možnost. Zato so mestni svetniki zahtevali, da se na tem področju naredi red. Zaenkrat so potrdili 25-odstotno povišanje najemnine v takšnih primerih, vodstvu sklada pa so naložili, da v kratkem pripravi strožje ukrepe.

Vir: STA

Mestna občina Maribor letos stopa v nov poskus omejevanja prometa na Koroški cesti v središču mesta. Mestni svetniki bodo najnovejše načrte potrjevali v četrtek, ko bodo med drugim govorili tudi o obnovi stadiona Ljudski vrt ter gradnji manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi.

 seja-ms-mom

S projektom obnove Koroške ceste z Glavnim trgom namerava občina kandidirati za evropska sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, je na današnjem srečanju z novinarji povedal Dejan Flakus iz občinske projektne pisarne.

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga bo v četrtek potrjeval mestni svet, predvideva novo tlakovanje dela Koroške ceste od krožišča pri tržnici do krožišča pri Starem mostu, kar predstavlja enega najstarejših delov mestnega jedra, ki pa doslej zaradi gostega prometa ni bil ustrezno izkoriščen.

 

To naj bi se spremenilo, s tem ko naj bi se tu vzpostavila skupna prometna raba površin. Ostala bi dvosmerna prometna ureditev, a bi po novem lahko tam vozili le še mestni avtobusi, taksiji, tamkajšnji prebivalci in še nekatere druge izjeme. Dela naj bi izvedli prihodnje leto. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona evrov evropskih sredstev.

Mestni svetniki bodo v četrtek potrjevali tudi dokumentacijo za nadaljevanje prenove stadiona Ljudski vrt. Medtem ko naj bi NK Maribor poskrbel za projektno dokumentacijo, naj bi ostalo krila občina, ki v ta namen daje 5,5 milijona evrov. Investicija se bo po besedah Boštjana Štuhca in županovega kabineta izvedla do konca letošnjega leta.

Pri izgradnji manjkajoče kanalizacije računajo na kohezijska sredstva. Tako naj bi ustrezno odvajanje odpadnih komunalnih vod zagotovili skupno okoli tisoč prebivalcem Spodnjega Limbuša, Razvanja in Kamniške grabe, kar naj bi stalo okoli pet milijonov evrov.

Med ostalimi projekti se mestna uprava med drugim še naprej ukvarja z iskanjem rešitve prostorskih težav osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana Andreja Fištravca preučujejo tako možnost ohranitve knjižnice na Rotovškem trgu kot selitve na drugo lokacijo, o čemer podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo. Z odločitvijo se mudi, saj gradbeno dovoljenje za posege na Rotovškem trgu velja le še do julija.

Glede usode skupnostnega prostora Tkalka, potem ko je tamkajšnjim socialnim podjetjem potekla triletna najemna pogodba, ni še nič novega. Na vprašanje STA o tem je direktor mestne uprave Simon Štrancar razkril, da se za te prostore v središču mesta zanima ameriško podjetje, ki naj bi v Mariboru odprlo 250 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Trenutno naj bi tekla pogajanja z ministrstvom za gospodarstvo za subvencijo, vsebinsko pa naj bi se dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Po poročanju Radia Maribor gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti.

V vsakem primeru bo za organizacije, ki trenutno domujejo v Tkalki, po besedah župana ustrezno poskrbljeno. “Nihče ne bo ostal na cesti,” je zatrdil.
Vir: STA

 

Mariborski mestni svetniki so se na včerajšni seji mestnega sveta seznanili tudi s strokovnimi podlagami za iskanje rešitev na področju varstva starejših v občini. Podatki in analize kažejo, da se bo obstoječa nezadostna ponudba storitev socialnega in zdravstvenega varstva starostnikom na mariborskem območju v prihodnje še okrepila, zato je nujno ukrepanje. Konkretne rešitve zaenkrat še niso opredeljene.

Med predlaganimi ukrepi, ki jih občini predlaga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so spodbujanje vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja, vključevanje starejših na trg dela, vzpostavitev lokalne informacijske točke za seznanjanje upokojencev o obstoječih aktivnostih, izboljšanje dostopnosti primarne zdravstvene oskrbe z večanjem števila družinskih zdravnikov ter prilagajanje grajenega prostora in infrastrukture rastočim potrebam starejših. “Lokalna skupnost lahko kar precej naredi,” je dejala Olivera Stanojević-Jerković z omenjenega inštituta.

izredna seja mom (2)

Mestna svetnica DeSUS Jelka Kolmanič je razočarana pripomnila, da je že na včerajšnji seji pričakovala konkretne korake naprej. “Samo ugotavljamo status quo, konkretnih rešitev pa ni,” je dejala. “Ne smemo ostati na papirju, ampak morajo najti rešitve v praksi,” se je strinjala Marjana Bravc (SMC). “Starejših je vedno več. Na žalost nas čas prehiteva,” je dodala Danijela Šerbinek (NLS) in predlagala, da se takoj vzpostavi vsaj enotna točka z vsemi potrebnimi informacijami za starejše.

V preteklosti se je govorilo o vzpostavitvi posebnega občinskega urada za starejše, a je direktor mestne uprave Simon Štrancar povedal, da je to treba urediti v okviru celovite reorganizacije mestne uprave, ki pa je pred volitvami prihodnje leto ni mogoče pričakovati.

Eden od ključnih za zagotovitev čim daljšega bivanja starejših na svojem domu je Center za pomoč na domu. Potem ko so imeli mestni svetniki na prejšnji seji pomisleke glede načrtovanega širjenja tržnih dejavnosti, jim je direktorica Jonata Potočnik danes predstavila delo in vizijo razvoja centra. Mestni svetniki so bili še vedno kritični, saj je bila predstavitev predvsem na načelni ravni. Center ima namreč že zdaj premalo zaposlenih in šestmesečno čakalno dobo na osnovne storitve.

Po besedah vodstva centra si želijo registrirati dodatne dejavnosti le zato, da bi bili uspešnejši na razpisih, konkretno pa naj bi jih začeli izvajati šele po kadrovski okrepitvi. Mestni svetniki so v to privolili s pripombo, da uvajanje novih dejavnosti ne sme vplivati na opravljanje osnovne dejavnosti, ki je sofinancirana s strani občine.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor nameravajo prostore v pritličju osrednje enote v središču mesta nameniti okulističnim ambulantam. Tako bodo doslej razpršene enote združene na enem mestu. Ustrezno dokumentacijo je na današnji seji soglasno potrdil mariborski mestni svet.

Okulistične ambulante v Mariboru kmalu na enem mestu

Okulistične ambulante, ki se trenutno nahajajo v najetih prostorih na Lavričevi ulici ter v enotah zdravstvenega doma v Vošnjakovi in Ljubljanski ulici, bodo preselili v prostore v Sodni ulici 13, ki so se sprostili po preselitvi oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v novo zgrajeni prizidek na dvorišču objekta. Izvesti bo potrebno le manjša gradbena dela, zato naj bi selitev opravili že v prihodnjem letu.

Skupno bo treba v ta namen odšteti slabega pol milijona evrov, od tega naj bi polovico denarja prispeval zdravstveni dom, polovico pa občine ustanoviteljice zavoda na čelu z Mestno občino Maribor. Na slednjo odpade 147.000 evrov, ki jih ima že rezerviranih v proračunu za prihodnje leto.

Med kadrovskimi zadevami so mestni svetniki potrdili imenovanje novega direktorja Mariborske razvojne agencije (MRA) Mihaela Leskovarja, ki zavod trenutno vodi kot vršilec dolžnosti. Nekatere spremembe so tudi znotraj mestnega sveta – po prostovoljnem odstopu Josipa Rotarja zdaj Listo kolesarjev in pešcev zastopa arhitekt Andrej Žižek.
Vir: STA

 

V tokratni oddaji smo se s predstavniki svetniških skupin v mariborskem mestnem svetu pogovarjali o delovanju mestnega sveta. Zanimalo nas je, kako se svetniki in svetnice pogovarjajo in dogovarjajo, kako se usklajujejo in kako delujejo v dobrobit Maribora.

Gostje:
Lista župana Andreja Fištravca, Boštjan Žnidarič
DESUS, Jelka Kolmanič
neodvisna svetnica, Jelka Černivec
SMC, Damir Orehovec
NLS, Milan Mikl
LPR, Lidija Divjak Mirnik

Objavljeno: 13.12.2017
Voditelj: Andrej Okreša
Oddaja V Mariboru si je na sporedu BK TV vsako sredo ob 20.00.

Na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, v prvi obravnavi niso sprejeli odloka v katerem je predvidena gradnja samopostrežne Hoferjeve bencinske črpalke, ki bi se naj nahajala na Linhartovi ulici ob Titovi cesti. Pod to točko so razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji mestnega sveta.

Bencinski servis Hofer. Vir: valdino.si

Po trenutno šestih lokacijah Hoferjevih samopostrežnih bencinskih servisov, ki se nahajajo v Kranju, Medvodah, Tržiču, Postojni, Ilirski Bistrici in Ivančni Gorici, bi naj to dobili tudi v Mariboru. A na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor v prvi obravnavi niso sprejeli odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PPE Tabor 3-C, območje trgovine Hofer na Taboru.

Po besedah poročevalke Lidije Kodrič Vuk, vodje sektorja za urejanje prostora MO Maribor, bi bencinsko črpalko umestili na plato, ki predstavlja območje obstoječega objekta trgovine Hofer s parkirnimi in manipulativnimi površinami in ima dostop zgolj preko teh površin. S samopostrežno črpalko, ki bo razpolagala z dvema točilnima mestoma, želijo omogočiti predvsem hitro in enostavno točenje goriva. Za dodaten prihranek časa pa naj bi poskrbel kartični način plačila. Ob tem je Kodrič Vukova še pojasnila, da predvidevajo, da bo obisk bencinske črpalke večinoma omejen na obiskovalce trgovine Hofer, zaradi česar se ne pričakuje povečanje prometa.

seja-ms-mom

Kot so po seji povedali nekateri mestni svetniki, so dobili premalo “usmeritev” v zvezi z gradnjo Hoferjeve črpalke. “Zaradi tega, ker to ne pomeni samo približanja možnosti tankanja avtomobilov še na dodatnih črpalkah, ampak je treba upoštevati tendence, da je teba misliti tudi na onesnaževanje mesta, da je treba misliti, kam gredo ti trendi, da bo v bodoče treba postavljati postajališča za električno napajanje in je treba iz več zornih kotov to gradivo obravnavati, da se bomo potem mestni svetniki lahko lažje in pravilno odločili,” je povedala Jelka Kolmanič (DeSUS). K temu je dodala, da želijo vsebinsko bogatejšo obravnava, ter da pričakuje to obravnavo na naslednji seji mestnega sveta.

Lidija Divjak Mirnik (LPR) pa je dejala, da so predlagali, da se točka prekine ter, da opravijo razpravo, ki bo temeljila na argumentih. “V tem trenutku, na prvo žogo rečeš, zakaj ne povečati konkurenco, cena bo nižja. V resnici pa je treba razmisliti o tem, kaj to dolgoročno pomeni za Maribor in za naše okolje, in nenazadnje kaj to pomeni za ljudi,” pravi Divjak Mirnikova.

Podžupan Saša Pelko pa je dejal, da je po njegovem prišlo do nekaterih pomislekov, ker, da so bili ljudje o tem preslabo informirani. “Moje mnenje je, da nikoli ne bi omejeval zasebne iniciative, nikoli ne bi omejeval nečesa kar ljudem omogoči dodatno ponudbo, seveda znotraj okvirov okoljskih standardov in znotraj okvirov prometne strategije,” je dejal Pelko.

Na današnji redni seji bodo mestni svetniki verjetno največ časa namenili investicijam na področju športa. Obravnavali bodo projekt souporabe koles, letni program športa in načrtovane investicije. Med njimi je tudi Ljudski vrt.

Dve od 38 točk dnevnega reda naj bi bili bistveni. Najprej bodo mestni svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za vzpostavitev sistema souporabe koles. Gre za uvedbo t.i. “bikesharinga”, ki je znan v mnogih evropskih mestih. Ta vzor želijo prenesti v Maribor.

vlak, kolo, potovanje s kolesi na vlaku (3)

Športu več denarja
Verjetno ena najbolj pomembnih točk na tokratni seji bo obravnava letnega programa športa. Gregor Žmak, vodja Urada za šport na Mestni občini (MO) Maribor je novinarjem pojasnil, da bo občina prihodnje leto področju športa namenila več denarja. Namesto 3,23 milijonov (kolikor je predvideno letos), za leto 2018 načrtujejo 5,39 milijonov evrov. Od tega bo 200 tisočakov namenjenih projektu Evropsko mesto športa 2018. Največ denarja (okoli 1,7 milijona) pa bo zahtevalo investicijsko vzdrževanje objektov, pri čemer bo najbolj pod drobnogledom prenova zahodne tribune Ljudskega vrta. “Prioritetno bomo obnovili vse tiste projekte, ki smo jih dobili sofinancirane s strani Fundacije za šport. Nekaj smo jih začeli že v letošnjem letu, zaključili pa jih bomo prihodnje leto. Gre za srednji bazen v Kopališču Pristan, za umetno travo v Športnem parku Tabor, za sanacijo razpornih nosilcev v Ljudskem vrtu na stari tribuni in za nabavo travnate površine v Ljudskem vrtu,” je pojasnil Žmak.

Po mnenju nekaterih mariborskih svetnikov očitno (še vedno) ne, a po mnenju vlade je jasno: Farmadent je treba prodati, ker bi Mestna občina Maribor v nasprotnem primeru plačala visoko kazen – Farmadent bi bil razvrednoten, delavci pa bi ostali na cesti. Zakaj nekateri zavlačujejo, med tem ko se tvega delovna mesta in milijone?

Nejasnosti so zgolj izgovor

Najprej so bili jasni na vladi: cilj in namen zakona je v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave, vsakršna povezava (tudi preko povezanih oseb) pa je izrecno prepovedana. Na 124. redni seji vlade so na zahtevo poslanca Mihe Kordiša odgovorili na konkretno vprašanje mariborskih povezav. “Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov, prenos lastniškega deleža Farmadenta na Mestno občino Maribor ne zadosti zakonskim pogojem.” Na septembrski seji Odbora za zdravje pa je poslanec Jože Horvat zahteval davkoplačevalcem razumljiv odgovor na konkretno vprašanje ali mora MO Maribor prodati Farmadent, da bo zadostila zakonu? “Da, mora prodati“, je bila jedrnata državna sekretarka Ana Medved. MO Maribor torej ne sme (več) biti lastnica. Če ostane, pa se tvegajo milijoni.

Iz občinske zakladnice na pokopališče podjetij?
Če MO Maribor do 27. januarja prihodnje leto ne bo zakonsko uredila lastništva (kar se lahko zgodi, če bodo mestni svetniki ustavljali ali zavlačevali z nadaljevanjem postopka), se lahko skoraj istočasno zgodita dva scenarija.
1. Farmadent propade, izgubi licence in morebitni kupec (če bi se ta sploh pojavil), bi naposled kupil zgolj “okostje” nekoč delujočega podjetja, ker Farmadenta praktično ne bi bilo več. Brez licenc ne bi smeli niti ne bi mogli poslovati, torej tudi ne bi mogli več zaposlovati, kar pomeni, da bi približno 80 ljudi, ki danes tam (še) imajo službo, verjetno dobilo odpovedi. Občinski proračun bi zato ostal brez potencialnih milijonov kupnine (na katere računajo, če družbo prodajo pravočasno), kmalu za tem pa bi morda iz njega odleteli milijoni kazni.
2. V kolikor se Farmadenta po “pametni” ceni ne proda pravočasno, bi občine solastnice plačale od nekaj tisoč evrov do vrtoglavih zneskov kazni. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” Višina globe za župane občin solastnic lahko v mesecu dni doseže najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa bi znašala kar 3 milijone evrov.

14. seja MO Maribor

Mariborski svetniki ne govorijo istega jezika, a s prodajo se nadaljuje
Na današnji dopisni seji so svetniki s 14 glasovi ZA in 7 PROTI potrdili “usklajen posamezni program prodaje poslovnega deleža družbe Farmadent“, kot je zapisano v sklepu. Mi smo vprašanja o (ne)nujnosti ter morebitnih posledicah (ne)prodaje Farmadenta poslali 13 svetnikom in svetnicam. Nekateri so se opravičili, ker so na počitnicah, drugi v službah ipd. Janko Leva (mestni svetnik SMC) se je denimo opravičil, ker je v tujini, a je kljub temu kar po telefonu povedal, da “pričetek postopka prodaje podpira, saj je jasno, da bo sicer prepozno.” Bolj podrobno, pa so odgovorili naslednji:

Jelka Kolmanič, mestna svetnica DeSUS: “Zakon o lekarniški dejavnosti predpisuje, da je potrebno vse vertikalne povezave prekinit. Eno leto je izjemno kratek čas za eventuelno prodajo družbe Farmadent, zato smo smatrali, da je potrebno postopek vsaj začeti. Tu gre sicer za več tolmačenj, pri čemer eni tolmačijo, da je potrebno, drugi, da ni, ampak zdaj je treba imeti varianto in dovolj časa, da se lahko Farmadent ustrezno proda. Postopki se morajo začeti, ker to traja, tega ne moreš naredit v enem tednu in zato smo bili ZA. Ocenjujem, da boljše ali alternativne rešitve, kot je prodaja, ni. Podrobneje poznam razmere v Farmadentu, ker sem predsednica zavoda v Lekarnah, in mislim, da bi moral Farmadent dobiti enega dobrega strateškega partnerja oz. kupca. Sami, dolgoročno gledano, po mojem ne bodo mogli uspevati, ker so mala firma, ki ima veliko konkurence. Če se bo našel pravi strateški partner, kot se je našel za Marifarm, ki bo zainteresiran za to, da širi tržišče, se bodo delovna mesta ohranila, firma pa bo še naprej obstaja. Sem pa proti temu, da bi se prodal kakšnim finančnim družbam.

Zdravko Luketič, mestni svetnik NSi in podžupan MO Maribor: “Postopek prodaje s sklepom mestnega sveta je mogoče kadar koli prekiniti brez kakršnihkoli finančnih posledic za MO Maribor. Sedanji zakonski rok pa je izjemno kratek za gospodarno doseganje dobre prodajne cene družbe Farmadent. Prav zaradi navedenega je potrebno pripraviti postopek in časovnico prodaje, za primer, da ne bo prišlo do sprememb zakonskih določb glede roka prodaje ali vsebinskih sprememb člena zakona, ki bi lastništvo družbe MO Maribor omogočal. Osebno menim, da je potrebno preprečiti tudi morebitno prikrito namerno razvrednotenje družbe, ki po preteku zakonskega roka ne bo imela več velike finančne vrednosti in bi jo lahko kupec v nasprotju z interesi skupnega javnega dobra MO Maribor odkupil za drobiž! V prodajne pogoje pa je mogoče vključiti določbo, ki kupca zavezuje, da ohrani vsa sedanja delovna mesta in z dodatnimi vlaganji omogoči nadaljnji uspešen razvoj in rast družbe Farmadent.

Stojan Auer, mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj: “Zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Dr. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi dr. Gorazd Trpin, ki poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja. V LPR smo zato glede prodaje previdni. Še posebej, ker je problem “mariborske srebrnine” Farmadenta, zaradi zaposlenih potrebno reševati dolgoročno. Poiskati strateška partnerja da, vendar pod premišljenimi pogoji in za pametno ceno. Prodajati “kuro, ki nosi zlata jajca” po knjigovodski vrednosti, kot to želi župan, bi bilo za Maribor škodljivo. Razen, če ne gre za neke nam neznane interese, oziroma provizije.”

Saša Pelko, mestni svetnik Liste župana Andreja Fištravca in podžupan MO Maribor: “Zakonsko prepoved vertikalnih povezav razumemo enako, kot jo razume predlagatelj zakona – to je Ministrstvo za zdravje, Vlada RS, Državni zbor RS, ki je zavrnil sprejem avtentične razlage, skratka enako kot vsi organi v državi. Skladno z veljavno zakonodajo, ki jo je v sprejem predlagala stranka SMC druge zakonite alternative za Mestno občino Maribor ni. Je pa bizarno, da člani SMC v Mestnem svetu MOM ne vedo, kakšen zakon je predlagala njihova ministrica, kaj so izglasovali njihovi poslanci in kakšno stališče je sprejela vlada, ki jo vodijo. Zato bi bilo bolj smiselno, da – v kolikor menijo, da je odgovor Vlade RS poslancu Kordišu napačen – vložijo svoj napor v spremembo stališča vlade, nato zakona, popravek odgovora poslancu in potem spremembi sklepov Mestnega sveta MOM. Nasprotovanje izvrševanju zakonske obveznosti je izjemno škodljivo – najprej za zaposlene v podjetju Farmadent, kot tudi za premoženje MOM. Želim si, da se vsi mestni svetniki zavedajo odgovornosti, ki jo nosimo, v tem konkretnem primeru, do zaposlenih v podjetju Farmadent. Ker je Mestni svet sledil predlogu župana in potrdil sklep o pričetku prodaje, lahko komisija za prodajo nadaljuje svoje delo. Žalosti pa me, da smo bili do sedaj priča tako velikemu nasprotovanju izvrševanja zakonodaje, ki so jo sprejele vladne stranke in samo DeSUS se je izkazal kot konsistentna stranka, ki ve, kaj je bilo sprejeto v državnem zboru in zakaj zastopa enako stališče tudi v Mestnem svetu.”

Miloš Stevanović, mestni svetnik kluba samostojnih svetnikov Aktivni: “Še zdaj zagovarjam stališče, da se Farmadenta, kot “zlato jajce” v večinski lasti Mestne občine Maribor, ne bi smelo prodajati. Niti bi se to po mojem moralo, kot to narekuje mestna uprava, saj 26. člen v drugem odstavku pravi: “(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.” Lekarne Maribor so se letos februarja umaknile iz lastniške strukture, občine solastnice pa ne izvajajo, posredno ali neposredno, lekarniške dejavnosti. Alternativa prodaji je vsekakor bolj gospodarno in učinkovito upravljanje in tako še povečanje letnih dobičkov podjetja, ki naj ostane v večinski lasti MOM. Kar se tiče delovnih mest, pa je moje mnenje povsod podobno: kdorkoli bo s tem podjetjem v prihodnje upravljal, naj bo kar se da racionalen in obrnjen predvsem k trgu in dobičku, kot bi to počel s svojim podjetjem. Če optimizacija delovnih procesov pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ker so na določenih delovnih mestih sami sebi in politiki namen, potem ta rez odobravam. Žalostno je namreč ravno to, da so podjetja, ki so v večinski lasti bodisi občin bodisi države, “prenatrpana” s kadrom, ki za podjetja nimajo nobene vrednosti.

Po tem, ko je včeraj mariborski župan Andrej Fištravec na hitro sklical izredno sejo mestnega sveta, danes ni uspel sprožiti nadaljevanja postopka prodaje družbe Farmadent, saj je bila seja nesklepčna. Na sejo je prišlo vsega deset svetnikov.

Prisotnost mestnih svetnikov na 15. izredni sejim MS MO Maribor.

Prisotnost mestnih svetnikov na 15. izredni seji MS MO Maribor.

Edina točka dnevnega reda izredne seje je bila potrditev usklajenega programa prodaje občinskega podjetja Farmadent, katerega 91,51-odstotni delež Mesta občina Maribor prodaja skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica, ki sta dokument na korespondenčnih sejah že podprla.

Prodajni postopek so v Mariboru začeli, ker zakon o lekarniški dejavnosti prepoveduje vertikalno povezovanje, zaradi česar bi mestni občini v Ljubljani in Mariboru morali do januarja prodati podjetji LL Grosist in Farmadent.

Slednji je bil sprva preko Mariborskih lekarn v posredni lasti občin ustanoviteljic, a niti prenos lastništva iz lekarn po mnenju vodstva občine ni zadostil zakonskim določbam.

Mestna oblast v Mariboru je sprva želela odločanje o dokumentu dopisno izpeljati že prejšnji teden, a je Fištravec po številnih pritožbah svetnikov sejo preklical in za danes sklical izredno sejo, na kateri so svetniki lahko podrobneje govorili o postopku prodaje, a jih je na sejo prišlo le deset. “Menimo, da je treba sejo nadaljevati z izredno sejo kjer je mogoča razprava. Pri nam kot svetnikom je odgovornost, da do zaposlenih, do dobaviteljev in kupcev Farmadenta, da to razpravo opravimo na nek način z vsemi pojasnili in razlagami ne pa dopisno na neki seji preko elektronske pošte,” je dejal Matej Žmavc iz svetniške skupine SD. Andrej Špenga iz SMC pa je bil kritičen nad dejstvom, da je na sejo prišlo le deset svetnikov ter, da se sejo skliče manj kot dan prej. “Jaz mislim, da svetniki na nek način bojkotirajo takšno delovanje vodstva občine. Nesprejemljivo je, da se o takih temah sklicujejo seje manj kot en dan prej. Mislim, da so seje sklicane tako hitro o tako pomembni temi nesprejemljive,” pravi Špenga.

Kot je pojasnil župan, je sprejem usklajenega programa prodaje obvezen pogoj za nadaljnji prodajni postopek, ob tem pa je spomnil, da sta komisija za izvedbo pripravljalnih dejanj in vodenje postopka prodaje ter družba KPMG kot posrednik pri prodaji vezana z zelo ozkimi časovnimi roki. “Odločili smo se, da začnemo z dopisno sejo, ki bo trajala do 2. novembra do 14. ure,” je dejal Fištravec. K pojasnilu je dejal, da sam ne more odgovarjati za neprodajo Farmadenta ter, da mora odgovornost sprejeti mestni svet. “Jaz sam po lastni volji prodaje ne morem sprožit. prodaja se lahko preko sprejetja časovnice sproži s sklepom mestnega sveta. ne bom pustil, da bo čez mesec ali dva nekdo kazal s prstom na župana, da nečesar nisem storil. Župan bo storil vse, če pa mestni svetniki menijo, da to ni potrebno, pa naj tako glasujejo” je dejal župan.

Direktor mestne uprave Simon Štrancar je znova zagotovil, da bodo o dokončni prodaji svetniki odločali na redni seji, ko bo ta pred koncem in bodo znani vsi potrebni podatki, zdaj pa gre zgolj za enega od procesnih dejanj. “Ko nam uspe spraviti to zadevo pod streho, imamo vse pripravljeno za objavo prodaje v medijih. Se pa že pojavljajo različni interesenti, a koliko so ti resni, se bo pokazalo, ko bodo lahko oddali svoje ponudbe in priložili tudi ustrezne garancije za resnost ponudbe,” je dejal Štrancar.

 

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pričela se je gradnja Magnine tovarne v Hočah
– Mariborski svetniki dahnili DA obnovi zahodne tribune
– Ekološka bomba gum v Rušah še vedno tli

– 120 let OŠ Reka-Pohorje
– Brezdomci gredo na boljše po dobrodelnem koncertu globokih zgodb
– The Frajle na slovenski premieri v SNG Maribor
– Selnica „v lufti“ s Tabuji

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svet ni potrdil sprememb proračuna za leto 2018
– Mariborski mestni svetniki za državnega svetnika predlagali nekdanjega župana Alojza Križmana

– Gobarili v Vuzenici
– Električni avtobus poskusno tudi na mariborskih cestah
– Odbojkarice kluba Nova KBM Branik sprejel mariborski župan

Mariborski župan Andrej Fištravec je nadaljevanje v četrtek predčasno zaključene seje mestnega sveta sklical za ponedeljek.

Medtem pa se med njegovim taborom in ostalimi mestnimi svetniki vrstijo medsebojne obtožbe o krivdi za spodletel poskus potrditve sprememb proračuna za leto 2018, ki med drugim predvidevajo obnovo Ljudskega vrta.

14. seja MO Maribor

 

“Včeraj si je mestni svet dal nepotreben avtogol. Ker ne želim dodatno izgubljati časa, sklicujem za ponedeljek, 16. oktobra, ob 16. uri nadaljevanje seje mestnega sveta,” je danes povedal Fištravec. “Sprememba proračuna za 2018 ne pomeni samo dokončanje stadiona Ljudski vrt, ampak tudi številne druge investicije, kot so rešitev prostorske stiske Mariborske knjižnice, novi kilometri kanalizacije, vodovoda in cest ter razvoj industrijske cone Tezno,” je dodal.

Kot v četrtek na seji je ponovil, da prejšnja leta ti projekti niso bili mogoči, ker je bilo treba odplačati stare dolgove občine. “Prav tako smo, tudi skupaj z državo, aktivirali dodatne milijone evrov, ki jih lahko sedaj vlagamo v zagon novega investicijskega ciklusa v občini,” je dodal.

Na vprašanja novinarjev na današnji izjavi za medije, ki jo je sklical ob isti uri kot prej že opozicija, ni odgovarjal. Tako še vedno ni jasno, od kod točno naj bi občina dobila potrebne štiri milijone evrov za obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt. Iz sprememb proračuna za prihodnje leto, ki so bile navedene v gradivu za četrtkovo sejo, je mogoče razbrati le, da se bo za del teh sredstev dodatno zadolžila.

Opozicijski mestni svetniki so tako kot že v četrtek danes ponovili, da nikakor ne nasprotujejo obnovi Ljudskega vrta. Prepričani so, da želi župan z izpostavljanjem projekta Ljudskega vrta zakriti preostale spremembe proračuna in tako manipulirati z javnostjo.

To naj bi med drugim pokazalo tudi ravnanje podžupana in vodje županove svetniške skupine Saše Pelka, ki je med četrtkovo sejo na Facebooku objavil imena mestnih svetnikov, ki so glasovali proti skrajšanem postopku sprejemanja sprememb proračuna za 2018, s pripisom, da je tem “vseeno za Ljudski vrt”. Zaradi tega naj bi bili nekateri svetniki deležni groženj in na koncu je vse to vodilo do nesklepčnosti, zaradi česar so sejo predčasno prekinili, ne da bi začeli vsaj prvo obravnavo sprememb proračuna.

“Tokratno dogajanje v mestnem svetu presega vse meje dobrega okusa ter prikazuje, kako župan zavaja javnost ter s tem izvaja nedopusten pritisk na mestne svetnike,” je danes sporočila mestna svetnica SMC Helena Kujundžić Lukaček.

“Pod pretvezo za ali proti Ljudskemu vrtu je dal v proračun vrsto drugih stvari, s katerimi mu bomo plačali volilno kampanjo,” je izpostavila predstavnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik, ki je med drugim opozorila, da za stadion ni pripravljene potrebne dokumentacije.

Mestni svetnik NLS Željko Vogrin je pojasnil, da njegova stranka nikakor ni proti obnovi Ljudskega vrta, saj je to začel že prejšnji župan Franc Kangler, vendar pa ne bo pristajala na izsiljevanje in nepotrebno trošenje na drugih postavkah.

“Ne morem pristati na županovo nespodobno igro, s katero želi nestrokoven in škodljiv rebalans skriti za nujno investicijo v stadion,” je mnenje nekdanje podžupanje, zdaj neodvisne mestne svetnice Melite Petelin.

Predstavnik svetniškega kluba Aktivni Miloš Stevanović pa je ponovil, da so bili v četrtek samo proti skrajšanemu postopku, saj si želijo vsebinske in kakovostne razprave o načrtovanih spremembah proračuna. “Da nas ne peljejo spet žejne čez vodo,” je dodal.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo na četrtkovi izredni seji odločali o namenjenih sredstvih prenove stadiona v Ljudskem vrtu, ki so jih predvideli v rebalansu. Od tega pa bo odvisna tudi usoda evropskih tekem, pravijo v NK Mariboru.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je danes sestal s predstavniki NK Maribor zaradi obnove rekonstrukcije zahodne tribune Ljudskega vrta, za katero so v rebalansu proračuna predvideli 2 milijona evrov. V NK Maribor so danes predlagali – glede na zahteve novega odloka Uefe – rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona evrov.

Kot so sporočili iz NK Maribor je prvotno projekt, ki bi izpolnjeval vse zahtevane kriterije, v celoti izdelan že nekaj časa. “Ko je nastal prvi predlog, je projekt v prvotni obliki stal 9 milijonov EUR, a ni ustrezal vsem kriterijem Uefe,” pravijo v NK Maribor. Ob tem pa so dodali, da so bili seznanjeni smo s predlogom rebalansa proračuna Mestne občine Maribor, v katerem je predvidena tudi postavka obnove oz. rekonstrukcije zahodne tribune, vendar samo v polovični vrednosti sredstev, ki bi bila sicer potrebna za celotno izvedbo projekta. “Dobili smo informacijo, da bosta predlagana 2 milijona za prvo fazo obnove in da bo
projekt izveden delno. NK Maribor poziva k spremembi takšnega predloga, saj
stadion kljub tej investiciji ne bi omogočal igranja evropskih tekem, nogometna
šola, v kateri imamo 200 otrok, pa v zdajšnji obliki ne bi več mogla funkcionirati,” so pojasnili v NK Maribor. K temu pa dodali, da so v klubu predstavili svoje zamisli in pripravili projekt, ki bi znižal predvidene stroške investicije z 9 na 4 milijone EUR, “kar zadostuje za igranje tekem na najvišji klubski in reprezentančni ravni, omogoča nogometni šoli nemoteno delovanje na višjih standardih z ureditvijo celotne spremljajoče infrastrukture.”

Kot so še pojasnili, bi bil tako objekt  s tem zneskom v celoti dokončan, tako zahodna tribuna, kot prostori pod severno in južno tribuno.

Župan se je s predlogom NK Maribor strinjal, da bi bilo bolje projekt rekonstrukcije zahodne tribune, ki vključuje tudi prostore pod severnim in južnim delom tribune, izvesti v celoti. Župan se je zavzel, da bo  mestnemu sveta predlagal rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona EUR s sklepom, da se plačilo izvede v dveh letih.

“Tako bi po potrditvi spremembe proračuna 2018 pristopili k izvedbi potrebnih postopkov za rekonstrukcijo zahodne tribune, da bi lahko začeli z rekonstrukcijo v prvi polovici leta 2018,” je ob prelomnici o usodi stadiona Ljudski vrt poudaril direktor Bojan Ban.

K temu pa je Ban dodal, da v NK Maribor upajo, “da bodo enakega mnenja tudi svetniki na
četrtkovi seji mestnega sveta Mestne občine Maribor in bo rebalans proračuna potrjen, tako da bi lahko prišlo do izvedbe projekta v celoti in bi tudi vse prihodnje evropske tekme odigrali v Mariboru, na dokončanem stadionu, kar si mesto, navijači, vsi, ki so del vijol’čne zgodbe neprecenljivega pomena, zaslužijo. Predlog o 2-milijonski naložbi namreč ne omogoča uresničitve namena, fazna gradnja pa v tem primeru ne pomeni rešitve. Ne zanimajo nas nobene politične zadeve, takšne ali drugačne opcije. Naše edino in izključno
vodilo je nogomet. In skrb za NK Maribor. Za večje udobje vseh gledalcev v Ljudskem vrtu, za boljše nogometne pogoje bodočim generacijam.” Poudaril je še, da projekt ni le nogometaše NK Maribor, “ampak za prihodnost in pričakujemo, da bodo vsi mestni svetniki v četrtek podprli projekt in potrdili proračun z glasovanjem za naložbo v celotni vrednosti. S tem se celoten projekt ne bi delil na faze v sami izvedbi, ampak bi se ohranil in potrdil kot celota,” še apelira na mestne svetnike Ban.

Vlada RS je na svoji 146. seji zavzela stališče, da je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen, torej skladen z interpretacijo MO Maribor. Pripravljen je tudi predlog spremembe Zakona za podaljšanje prodaje iz enega na tri leta.

Mestni svet MO Maribor je na 11. izredni seji meseca junija letos potrdil predlog župana o pričetku prodaje podjetja Farmadent d. o. o.. Med razpravo med mestnimi svetniki pa so se oblikovali še dodatni sklepi, od katerih sta bila sklepa: da se postopek prodaje začne, vendar se prodaja ne zaključi, dokler se Ustavno sodišče ne opredeli o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti ali dokler Državni zbor ne poda razlage o avtentičnosti Zakona. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva iz morebitne prodaje podjetja porabijo na podlagi prioritetnega seznama, ki ga potrdi MS MO Maribor, prav tako so sprejeli sklep Odbora za finance, ki je predlagal, da se podaljša rok iz tretjega odstavka 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti na vsaj tri leta.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je jasen: »Za MO Maribor je dikcija 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti nedvoumna. Ta prepoveduje vertikalne povezave, kar posledično pomeni prodajo podjetja Farmadent, katerega večinski lastnik smo. Odgovori iz vladne politike to vedno znova potrjujejo. Takšen je bil odgovor poslancu Združene levice v Državnem zboru, prav tako pa ni mogoče preko instituta avtentične razlage zakona priti do te razlage, kar je poskušal poslanec NSi v Državnem zboru. Zato v MO Maribor nadaljujemo s postopki prodaje podjetja Farmadent, saj ne želimo dopustiti kakršnegakoli oškodovanja ali celo sovražnega prevzema podjetja.«

Foto: arhiv Lokalec.si

Predlog za avtentično razlago zakona oziroma bolj natančno drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti je vložil poslanec parlamentarne stranke NSi, Predlog za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ORZLD26) bi moral obravnavati matični odbor Državnega zbora RS, in sicer Odbor za zdravstvo v petek, 1. 9. 2017, vendar je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Svoje mnenje k predlogu je podala Zakonodajno – pravna služba Državnega zbora RS, ki pa, glede na umik točke, ni bilo obravnavano oz. o njem na odboru ni bilo razprave. Točka naj bi bila obravnava na enem od naslednjih zasedanj Odbora za zdravstvo. Je pa Vlada RS Odboru za zdravstvo posredovala mnenje o Predlogu za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki so ga obravnavali tudi na 146. redni seji Vlade RS 31. 8. 2017. Stališče Vlade RS je jasno, in sicer da potrebe po avtentični razlagi zakona ni, saj je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen. /…/Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov in je temu tako tudi v zgoraj izpostavljenih dveh primerih, bi predlagani prenos lastniškega deleža Farmadenta oziroma LL Grosista na Mestno občino Maribor oziroma Mestno občino Ljubljana ne zadostil zakonskim pogojem /…/ Vlada RS je potrdila že obstoječem stališču vodstva mariborske občine, in sicer, da je Zakon jasen, prepoveduje vertikalne povezave, ne glede na lekarniške zavode, in zato se prodaja podjetja Farmadent nadaljuje.

Mestna občina Maribor je prav tako skladno s sprejetimi sklepi na Mestnem svetu predala predlog za spremembo Zakona poslancu stranke DeSUS, ki ga bo posredoval v proceduro, saj ocenjujemo, da je to edini način za podaljšanje roka prodaje. Za implementacijo določila 26. člena ZLD-1 je v tretjem odstavku 121. členu istega zakona določen rok enega leta, kar pomeni, da mora prenos oziroma prodaja podjetja Farmadent biti izvršena do 27. 1. 2018. Ob upoštevanju specifične situacije dveh največjih občin v Sloveniji, ki imata v predmetni situaciji zaradi obstoječih (sedaj prepovedanih) povezav nalogo, da lastniško strukturo rešita v predvidenem roku, se postavlja dilema možnosti doseganja tega zakonsko določenega roka. Predlagana sprememba zakona se navezuje na podaljšanje roka prodaje na tri leta od začetka veljave Zakona, saj želimo s predlagano spremembo zakona popraviti prekratek rok za uveljavitev zakonsko naložen obveznosti, tako, da bo omogočeno subjektom preudarno, strokovno ter kvalitetno postopanje v izpeljavi naloženih jim obveznosti, brez povzročanja škode posameznikom ter širši okolici.

Mestni svetniki.

Spomnimo: Razlog za pričetek prodajnega postopka je Zakon o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju Zakon), ki je dne 27. 1. 2017 stopil v veljavo in med drugim posredno zadeva tudi družbo Farmadent d. o. o.. Zakon je v 26. členu prepovedal vertikalne in horizontalne povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti. Tako izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.

 

V pomoč realizaciji nedavno obelodanjenega projekta o novem, mariborskem odru na Dravi, so se odzvali tudi mariborski podjetniki. Po naših neuradnih informacijah so za sofinanciranje odra na Dravi zbrali že več kot 50 tisoč evrov. Odločitev pa je še vedno na mestnih svetnikih.

Potem ko zaradi nesklepčnosti na zadnji seji niso glasovali o predlaganem projektu odra na Dravi, naj bi mariborski svetniki to storili danes popoldne (na nadaljevanju 28. redne seje). Če bi potrdili predlagani DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), bi se projekt lahko začel. Vrednost investicije je ocenjena na približno 250 tisoč evrov, a ker so mariborski podjetniki očitno pripravljeni pomagati, bi se iz proračuna mariborske občine dejansko sofinanciralo samo razliko: celotna vrednost investicije, zmanjšana za donacijo podjetij. Doslej naj bi zbrali že dobrih 50 tisočakov, kar pomeni, da bi za investicijo iz proračuna namenili okoli 200 tisoč evrov. Podrobnosti še preverjamo…