Ptujska klet, ki je del skupine Perutnina Ptuj, je po težavah v letu 2014 in pozitivni ničli leta 2015 lansko leto vendarle sklenila dobičkonosno. K temu je pripomogel tudi najem mariborskih vinogradov, a spomladanska pozeba jim ni prizanesla.

Leto, v katerem so na Ptuju obeležili 777-letnico kletarjenja, je bilo drugo po reorganizaciji in težkem obdobju, v katerem so se uspeli izogniti izgubi. Kot je povedal direktor družbe Vinko Mandl, so lani ustvarili 2,9 milijona evrov prihodkov in 80.000 evrov dobička. Tudi letos že beležijo skoraj 15-odstotno rast prodaje. Z nekaj dobrimi potezami jim je družbo uspelo družbo finančno potegniti v pravo smer, med drugim se je za dobro pokazala odločitev najema vinogradov nekdanjega Vinaga na mariborskem območju. “Te vinograde obdelujemo tudi letos in z njimi smo pridobili dodatnih 52 hektarjev vinogradov, iz katerih smo se letos nadejali dobrega letnika in dodatne količine grozdja, s čimer bi zadovoljili potrebe trga,” je dejal prvi mož Ptujske kleti, ki pa jo je te dni, kot druge vinarje, prizadela pozeba. Čeprav dokončnih podatkov še nimajo, saj morajo za te počakati še vsaj dva tedna, je po prvih ocenah v nasadih v povprečju vsaj 30 odstotkov poškodovanih trsov, pri ranih sortah celo 70 odstotkov, kar se bo poznalo v poslovanju družbe, vendar najbolj šele naslednje leto. Za Vinagove vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini pa imajo za zdaj pogodbo sklenjeno do konca letošnje trgatve, če ne bo prej kupca, na kar pa nič ne kaže, saj je bila tudi zadnja dražba pred tednom dni neuspešna.

Vir: visitptuj.eu

Poslovanje v tujini
Pravi potenciali kleti naj bi se po trenutno zastavljenih načrtih pokazali šele v naslednjih letih, ko bi jim uspelo zagotoviti dovolj vina. Že lani jim je Haložana, ki ga skoraj v celoti prodajo na domačem trgu, zmanjkalo še pred novim letnikom, medtem ko že skoraj polovico Pullusa prodajo v tujino. Njihov največji trg so ZDA, kjer so lani celo podvojili prodajo, na drugem mestu je Kitajska, kamor so uspeli izvoziti tudi desertna vin in druga vina višjega cenovnega razreda. Nekaj izvozijo tudi v Mehiko, Kanado, Nemčijo, Belgijo, Dansko, Avstrijo in še nekatere države, ob tem pa Mandl pripomni, da se ukvarjajo tudi s proizvodnjo žganih pijač, med katerimi že več kot polovico pelinkovca izvozijo na Hrvaško. Nedavno so se vrnili iz vinarske turneje po ZDA, kjer so prejeli zlati medalji za lanski Sauvingnon, še posebej pa so ponosni, da so za Modro frankinjo prvič v zgodovini dobili zlati medalji tudi med rdečimi polnitvami.

Vir: STA