Tokrat smo se v oddaji Report posvetili skorajšnjemu martinovanju. Preverili smo, kaj se bo dogajalo v Zgornji Koreni in Limbušu ter Selnici ob Dravi. Anja Simonič, vinska kraljica občine Duplek, je predstavila martinovanje, ki bo v Zgornji Koreni v soboto, 8. novembra 2025, ob 17. uri. Peter Kramer in Dušan Javnik iz Turističnega društva imbuš […]
Na posnetku si lahko pogledate 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 16. 10. 2025.
The post 20. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (16. 10. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 21. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 16. 10. 2025.
The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (16. 10. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo govorili o praznovanju 70-letnice Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, o abonmaju Zmajčka Vurka v občini Duplek in o sagi Južni Viking, ki jo je napisal Domen Kodrič. V oddaji je Tomaž Robič, predsednik Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, povedal več o tem, kako bodo praznovalli 70-letnice društva in da bodo imeli v preddverju doma […]
Mariborsko medobčinsko društvo Sožitje je včeraj uradno predstavilo delovanje svoje nove stanovanjske skupnosti v soseski Pod Pekrsko gorco, kjer že nekaj časa biva enajst njihovih varovancev.
Kot je ob odprtju povedal predsednik društva Milan Vnuk, so potrebe po takšnih namestitvah v Mariboru še vedno precej večje od trenutnih kapacitet.
Vnuk, ki je lani po smrti dolgoletnega predsednika Martina Benka prevzel vodenje skoraj 500-članskega društva, je pojasnil, da se nova skupnost nahaja v pritličju večstanovanjskega objekta Stanovanjskega sklada v Šarhovi ulici. Društvo tam najema skoraj 400 kvadratnih metrov sodobnih bivalnih prostorov, ki so veliko primernejši od nekdanje zasebne hiše na Pobrežju, kjer so varovanci bivali do nedavnega.
Stari prostori namreč niso več ustrezali standardom, saj se stanovalci starajo, mnogi pa imajo tudi gibalne težave.
Nova lokacija pa jim omogoča lažji dostop, hkrati pa je v neposredni bližini varstveno-delovnega centra, kjer večina stanovalcev preživi del dneva. Vnuk je ob tem poudaril tudi podporo Mestne občine Maribor, ki je pripomogla k uresničitvi Benkove dolgoletne pobude.
Gre za edino stanovanjsko skupino, ki jo vodi društvo Sožitje, medtem ko ima več manjših skupnosti v Mariboru Varstveno delovni center Polž, s katerim Sožitje tesno sodeluje. Po Vnukovih besedah bi Maribor za zadostitev dejanskim potrebam potreboval vsaj še deset podobnih enot, saj se generacija uporabnikov, ki so varstveno-delovne centre obiskovali pred 20 ali 30 leti kot mladi odrasli, danes bliža ali že presega 50. leto starosti, zato pogosto ne more več bivati v domačem okolju.
Nigrad se je pripravil na izvedbo zimske službe. Pregledali so vozila in naprave. Imajo večjo zalogo posipnega materiala. Občani ga bodo lahko na mestnih četrteh in krajevnih skupnostih nekaj tudi prevzeli. Načrt posipavanja in pluženja je pripravljen, ob vsem tem pa pristojne službe, inšpektorji in policisti opozarjajo tudi na dejanja, ki jih morajo opraviti občani, da zagotovijo varnost.
Na predstavitvi izvajanja zimske službe pa so izpostavili tudi skrb ljudi za odstranjevanje ledenih sveč, da se ne sme metati snega na cesto in da morajo očistiti vozila pred začetkom vožnje, da ne prihaja do nesreč in poškodb.
Ob tem pa na prvem mestu Nigrad izpostavlja, da imajo zalogo soli in posipnega materiala, 80 plužnih enot in 150 zaposlenih, ki upravljajo s temi napravami. Prav tako tudi, da imajo prioritetni seznam cest, poti, kolesarskih poti, pločnikov itd., ki se ga bodo držali pri opravljanju zimske službe.
Labodka Oli, ki je bila po dolgi rehabilitaciji 7. novembra 2025 izpuščena na Lent v Mariboru, je morala le teden dni kasneje ponovno v urgentni sprejem. Prostovoljci so 13. novembra opazili, da močno šepa, se po nekaj korakih sesede, izogiba jati, drugi labodi pa jo odganjajo – znak, da je resno oslabela.
Po pričevanjih naj bi jo nekdo preganjal proti vodi, pri čemer je zdrsnila in se poškodovala ob kamnito brežino. Zaradi občutljive anatomije labodjih nog lahko že kratek zdrs povzroči poškodbe sklepov ali mehkih tkiv.
Ob sprejemu 14. novembra je bila Oli deležna kliničnega pregleda, protibolečinske terapije, pregleda okončine ter testiranja na aviarno influenco. Nameščena je bila v varno okolje, kjer lahko nogo razbremeni. “Čakajo jo terapije, počitek, posebna podlaga, nadzor in postopna rehabilitacija,” so zapisali v AniMals matter in dodali: “Zima bo zanjo dolga. In zanjo bo zahtevna.”
“Potrebovala bo mehko podlago, posebno hrano, protibolečinska zdravila, vsakodnevne kontrole, okrevanje, toploto, varnost … in čas. Veliko časa. Če bi ji radi pomagali na tem težkem, a upanja polnem delu poti , vsaka pomoč, tudi najmanjša, zanjo pomeni ogromno. Hrana. Nastilj. Zdravila. Podpora za njeno rehabilitacijo. To so stvari, ki jih lahko omogočimo samo skupaj.”
Hvala vsem, ki ji boste pomagali preživeti zimo.
Da bo spomladi spet lahko dvignila glavo nad vodo in odplavala svobodno.
Javno podjetje Snaga bo s 15. novembrom 2025 na obeh zbirnih centrih v Mariboru uvedlo prisotnost varnostne službe.
“Odločitev je bila sprejeta zaradi vse pogostejših primerov nestrpnosti, nespoštljivega in neprimernega vedenja posameznikov do zaposlenih in drugih uporabnikov zbirnih centrov,” so sporočili na Snagi.
Zaposleni v zbirnih centrih vsakodnevno opravljajo zahtevno in odgovorno delo, zato si zaslužijo varno in spoštljivo delovno okolje.
Prisotnost varnostne službe bo prispevala k večji varnosti zaposlenih in obiskovalcev ter k bolj urejenemu poteku dela na obeh lokacijah – v Plinarniški in Lahovi ulici.
Snaga obiskovalce zbirnih centrov prijazno spominja, da je ob vstopu treba pokazati položnico za odvoz odpadkov in osebni dokument ali se identificirati z registracijo v aplikacijo Moja Snaga. Prav tako je treba upoštevati navodila zaposlenih in odpadke odlagati v ustrezne kesone.
Snaga ob tem ponovno poziva vse uporabnike, naj spoštujejo pravila uporabe zbirnih centrov in delo zaposlenih, ki si prizadevajo, da bi storitve potekale nemoteno in v korist vseh občank in občanov.
V Medgeneracijskem centru Muta so javnosti predstavili prenovljene prostore, ki bodo odslej služili kot prijeten prostor za druženje,ustvarjanje in povezovanje vseh generacij. Dogodek je privabil številne obiskovalce različnih starosti, ki so si z zanimanjem ogledali prenovljene prostore ter bogat program, pripravljen posebej za to priložnost.
Sinergija s šolo in dom za lokalna društva
Ena ključnih prednosti novega centra je tesna povezanost s tamkajšnjo šolo s prilagojenim programom, s katero bodo v prihodnje razvijali številne skupne projekte. Sodelovanje med mladimi in starejšimi bo omogočalo prenos znanja, ustvarjanje novih vsebin ter krepitev medgeneracijskih odnosov.
Prostori centra se nahajajo v zgodovinsko pomembni stavbi nekdanjega samostana, ki so ga s prenovo ponovno oživili in mu dali novo namembnost. Veliko pridobitev za lokalno okolje predstavlja tudi to, da so društva, ki so se v preteklosti pogosto selila med neustreznimi prostori, zdaj dobila stalno mesto za svoje delovanje. Med njimi so Čebelarsko društvo Muta, Društvo Zvon, Ženski pevski zbor Klasje, Društvo gobarjev Ježek, Lokostrelski klub in druga aktivna društva, ki so pomemben del družabnega in kulturnega utripa občine. Nova infrastruktura jim omogoča bolj stabilno, kakovostno in dolgoročno delo.
Korak k večji socialni vključenosti
Angelca Mrak, županja občine Muta, je ob dnevu odprtih vrat izrazila zadovoljstvo ob novi pridobitvi: “Prostor je zelo pomemben za našo občino. Verjamem, da bo privabil veliko organizatorjev različnih vsebin, predvsem pa naše občane in občanke, otroke, mlade in manj mlade, da se bodo tukaj lahko družili, ustvarjali, delili in dali dodatno vrednost naši lokalni skupnosti.”
Društva so bila v preteklosti soočena s pomanjkanjem ustreznih prostorov, zato je projekt Medgeneracijskega centra odgovoril na večletne potrebe lokalnih organizacij.
Projekt “Medgeneracijski center Muta” je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru 1. javnega poziva za izbor projektov Strategije lokalnega razvoja območja LAS MDD 2027 za programsko obdobje 2021–2027.
Vir: Facebook Občina Muta
Medgeneracijski center bo po besedah županje pomembno prispeval k večji socialni vključenosti, še posebej ranljivih skupin. Program centra bo spodbujal aktivno staranje, ohranjanje zdravja, prenos izkušenj in kompetenc na mlajše generacije ter medgeneracijsko sodelovanje.
Dan odprtih vrat kot poklon skupnosti
Dan odprtih vrat je bil več kot zgolj predstavitev prenovljenih prostorov – postal je poklon povezani lokalni skupnosti, ki se zaveda pomena sodelovanja in medsebojne podpore. Obiskovalci so si lahko ogledali tematske delavnice, predstavitve društev, kulturne nastope in spoznali načrte za prihodnje aktivnosti centra.
Medgeneracijski center v starem samostanu tako ne predstavlja le arhitekturne prenove, temveč novo središče družabnega življenja, ki bo občino Muta še dolgo povezovalo, bogatilo in spodbujalo k ustvarjalnosti.
Na univerzi Alma Mater Europaea so ustanovili Center za inovacije in prenos znanja.
Sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti
Njegov namen je povezovati raziskovalne dosežke z gospodarstvom in spodbujati razvoj inovacij, ki imajo konkreten učinek na družbo in okolje. V njem bodo sodelovali raziskovalci, podjetniki, študenti in institucije, v katerih se ideje razvijajo v projekte in podjetniške zgodbe. Center namreč predstavlja sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti, katerega namen je spodbujanje razvoja inovativnih rešitev, ki imajo oprijemljive učinke na družbo in okolje. Njegovo poslanstvo je jasna zaveza, da se raziskovalni dosežki učinkovito prenesejo v prakso ter ustvarijo rešitve, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, skupnosti in trajnostne družbe.
Namenjen za podporo študentom
Posebno nalogo bo imel za študente, saj omogoča mentorstvo, podjetniške izzive in povezovanje z gospodarstvom, s čimer krepi ustvarjalnost, podjetnost in zaposljivost mladih. Raziskovalcem pa bo nudil pomoč pri zaščiti intelektualne lastnine, komercializaciji znanja in razvoju inovacij. Krepil pa bo tudipovezavo med univerzo in okoljem.
Center bo omogočal tudi mreženje z vodilnimi strokovnjaki
Center namreč že ob zagonu povezuje ključne slovenske inovacijske institucije in strokovnjake, na primer Inkubator Sežana, Tovarna Podjemov, Impact Hub Slovenia), kar ustvarja temelje za prebojne projekte in partnerstva.
Znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi
Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea, je ob ustanovitvi centra poudarila: “Svet se spreminja hitreje kot kdaj koli prej. Umetna inteligenca, digitalna preobrazba in zelene tehnologije niso več prihodnost, temveč sedanjost, ki jo že živimo. Toda tehnologija sama po sebi še ne prinaša napredka, napredek ustvarjajo ljudje, ki znajo povezati znanje z resničnimi izzivi in ga uporabiti za dobro družbe. Na Alma Mater verjamemo in smo se vselej zavzemali, da mora znanje postati gibalo napredka, ne samo akademska kategorija ter da moramo skupaj ustvarjati znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi.”
Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea
Sodelovanje z inovacijskimi partnerji
Center za inovacije in prenos znanja deluje kot prostor sodelovanja med raziskovalci, podjetniki, študenti in institucijami, ki delijo skupno vizijo in znajo povezovati znanje z resničnimi izzivi. S podporo inovacijskim projektom, mentorstva in povezovanje z gospodarstvom omogoča, da raziskovalni potencial preraste v konkretne podjetniške zgodbe. Ob zagonu se center povezuje z vodilnimi slovenskimi inovacijskimi akterji, ki so delili svoje poglede na pomen povezovanja in inovacij.
Povezovanje s strokovnjaki
Na današnji predstavitvi Centra za inovacije in prenos znanja je bilo prisotnih več strokovnjakov, ki so podprli delovanje centra. Tako je Matej Rus iz Tovarne podjemov povedal: “Prebojne inovacije nastajajo tam, kjer se podjetniška miselnost sreča z znanjem in prenosom tehnologij. Podjetništvo je ključno gonilo trajnostnega razvoja, saj povezuje inovacije, raziskave in odgovorno rabo virov v rešitve, ki ustvarjajo skupno vrednost za gospodarstvo in družbo.” Dorijan Maršič iz Inkubatorja Sežana pa je povedal svoj primer: “Inkubator Sežana je sodoben podjetniški in razvojni center, ki že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike, startupe in podjetja iz različnih panog. S celovito podporo, od mentorstva in svetovanja do izobraževanj in povezovanja z gospodarstvom, spodbuja ustvarjalnost, inovacije in podjetniško rast. Pomembno prispeva k razvoju regionalnega gospodarstva in oblikovanju dinamične podjetniške skupnosti ter razvija tudi nove študijske programe na področju oblikovanja materialov.”
Jan Peloza, Impact Hub Slovenia, pa je izpostavil: “Prihodnost podjetništva ni zgolj v inovacijah, temveč v odgovornosti. Impact podjetništvo povezuje dobiček s pozitivnim vplivom na družbo in okolje. Prav univerzitetni inkubatorji lahko postanejo središča sprememb, kjer nastajajo rešitve za izzive naše družbe. Zato je sodelovanje med akademskim in podjetniškim okoljem ključ do trajnostnega razvoja.” Na predstavitvi je bila tudi Sonja Majcen iz Inkubatorja Savinjske regije: “Inkubator Savinjska regija že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike in podjetja, ki soustvarjajo razvoj regije in širše. Z našim sodelovanjem želimo študentom omogočiti, da ideje, ki nastanejo v izobraževalnem okolju, prerastejo v podjetniške projekte z realnim vplivom. Verjamemo, da je prihodnost v povezovanju znanja, podjetnosti in kreativnosti.”
Center za inovacije in prenos znanja Univerze Alma Mater Europaea tako postaja pomemben povezovalni člen slovenskega inovacijskega prostora ter zaupanja vreden partner pri razvoju znanja, podjetnosti in trajnostnega razvoja.
V tem tednu so na PU Maribor na območju PP Lenart in PP Ptuj izvedli dve hišni preiskavi, pri tem pa med drugim našli prirejen prostor za gojenje prepovedane droge in zasegli večje število sadik, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo konopljo, v enem primeru pa tudi orožje.
Pri 35-letniku našli 378 sadik
S PU Maribor so sporočili, da so v ponedeljek, 10. novembra, so policisti PP Ptuj, na podlagi odredbe OS na Ptuju, pri 35-letniku iz Maribora opravili hišno preiskavo v okolici Ptuja in tam odkrili prirejen prostor za gojenje prepovedane droge konoplje. “Pri tem je bilo zaseženih 378 sadik, za katere sumimo, da gre za prepovedano drogo konopljo in pripomočke za njeno gojenje.”
FOTO: PP PTUJ
Osumljenec je bil včeraj, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njega odredil pripor. “Za omenjeno kaznivo dejanje je predpisana kazen zapora od enega do desetih let.”
Pri 44-letniku našli lovski puški
V torek, 11. novembra, so policisti PP Lenart, na podlagi odredbe OS v Mariboru, pri 44-letniku opravili hišno preiskavo v okolici Lenarta ter zasegli približno 500 gramov posušenih rastlinskih delcev, 198 stebel sadik, za katere sumimo, da gre za prepovedano drogo konopljo, pa tudi dve lovski puški, za kateri osumljeni ni imel izdanega orožnega lista, oziroma dovoljenj za nabavo.
FOTO: PP Lenart
“Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), uveden bo tudi prekrškovni postopek zaradi kršitve določil Zakona o orožju.”
Od 14. do predvidoma 18. novembra 2025 bo za avtobusni promet popolnoma zaprta Cesta Graške gore.
V času zapore bodo avtobusi linije G4 vozili po Limbuški in Lackovi cesti v obeh smereh. Avtobus linije P19 pa bo vozil samo do postajališča Supernova. Izravnavo voznega časa bo opravil na postajališču Limbuška – Lesarska.
Na obeh linijah izpadeta postajališči Limbuška – Lesarska šola in Pekre.
Po dveh uspešnih božičnih dobrodelnih večerjah in eni velikonočni akciji kuhar Amir Suljić iz gostilne Parma že snuje še večji projekt. Letos bo praznični večer popestril z dobrodelno akcijo, ki bo v kar v petih mestih po Sloveniji.
“Vedno sem gledal na svet nekoliko drugače”
In od kot izvira njegova želja pomagati drugim? “Verjamem, da pomagati nekomu iz čistega srca, brez pričakovanja, da se ti bo kaj povrnilo, ni nekaj izjemnega, ampak nekaj samoumevnega. To je dejanje dobrote, ki ga denar ne more poplačati. Pomagati socialno ogroženim družinam in ljudem, ki res potrebujejo pomoč, izhaja pri meni že iz otroštva – vedno sem gledal na svet nekoliko drugače.”
Njegova božična zgodba se je začela v restavraciji Parma v Mariboru, kjer sta mu lastnika Rajko in Anja omogočila, da dogodek izpelje. “Dejansko sta mi vse prepustila in se celo odpovedala rezervacijam gostov. To je bila izjemna gesta. Ko sem videl solze sreče, objeme in zgodbe družin, sem vedel, da moram s tem nadaljevati,” je dejal za Lokalec.si.
Prvo leto so pogostili 60 oseb, naslednje leto več kot 200
“Letos pa sem povezal restavracije po vsej Sloveniji – v Kopru, Ljubljani, Celju, Velenju in Mariboru, na štirih lokacijah. V Parmi bomo pripravili hladno-topli bife, v drugi restavraciji prav tako, ostale družine pa bomo peljali v picerije in restavracije s hamburgerji ter brezalkoholno pijačo. Tam bodo prejeli tudi darila in nekaj dodatkov, odvisno od zbranih sredstev.”
Odločil se je združiti številne. Zakaj? “Ker želim družinam omogočiti izkušnjo, kaj pomeni tisto, kar je za nas vsakdanje, zanje pa pogosto nedosegljivo. Povezal sem se tudi z županjo občine Ruše Urško Repolusk in ravnateljem osnovne šole v Rušah Ladislavom Pepelnikom, z osnovnimi šolami v Mariboru, Celju in Velenju, ter z direktorjem Zavoda za zaposlovanje Bernardom Memonom, ki me je povezal s CSD-ji Ljubljana, Velenje in Koper, da bo projekt izveden uradno, organizirano in pregledno. Poleg tega smo se povezali tudi z Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Koper, kjer projekt podpira sekretar Matjaž Poniž, ki je prav tako izkazal pripravljenost pomagati pri izvedbi in organizaciji.”
Letos cilja na 600 do 700 oseb, med katerimi so tudi upokojenci, ki težko preživijo mesec. Zanje pripravljajo pakete hrane, napolnjene hladilnike, skuhan ričet in vakuumiran kruh za daljši čas.
“Uspelo mi je povezati tudi devet frizerjev, ki bodo brezplačno strigli družine dan pred božičem in na dan dogodka. Prostovoljci bodo pomagali pri zavijanju daril, ena cvetličarna se je javila, da bo zavijala del daril, ostalo bomo naredili skupaj. Za projektom stoji približno 100 ljudi – prostovoljcev, donatorjev, prijateljev in podpornikov. Veseli nas, da se bo projektu pridružil tudi Soki s projektom 20za20, ki s svojo energijo in srčnostjo navdihuje številne ljudi po Sloveniji,” nam je ponosno dejal.
FOTO: Marko Soršak Soki
Poskrbeli bodo tudi za pričeske
Kar 50 oseb pa bo prejelo tudi pričesko. Ravnatelj Srednje šole za oblikovanje Maribor Bronislav Horvat Toš se je odzval pobudi. Tako bodo dijaki Srednje šole za oblikovanje iz programa frizer in frizerski tehnik z učitelji praktičnega pouka poskrbeli za pričeske. Koordinacijo bo prevzela Bojana Galič. Pridružila se bo tudi ljubljanska frizerska šola, ki bo uredila pričeske 40 osebam.
Do zdaj so bili odzivi neverjetni – solze, objemi, šok in hvaležnost, ker ljudje težko verjamejo, da se še vedno najde nekdo, ki nekaj takega naredi popolnoma brez dobička.
“Priznam, da je ob redni službi to zahtevno, vendar imam ob sebi ekipo, ki mi stoji ob strani. In vsi delamo prostovoljno. Tudi spletna stran, ki je nastala – igrajposteno.eu – je delo prostovoljca Alena Breznika. Želim tudi poudariti, da se bomo letos pridružili obdarovanju otrok na onkološkem oddelku, saj si zaslužijo trenutke veselja, topline in nasmehov v teh težkih trenutkih,” nam je zaupal.
Tudi mi lahko prispevamo svoj del in pomagamo, da bo božični večer za čim več ljudi lepši — s tem pa podpiramo Amirjevo srčno poslanstvo, ki s toplino in dobroto povezuje ljudi po vsej Sloveniji.
Pošljite IGRAJPOSTENO5 ali IGRAJPOSTENO10 na 1919 in prispevajte 5 € ali 10 € za tople obroke,
V Mariboru bodo praznično okrasitev, ki letos vključuje kar pet kilometrov dodatnih lučk, prižgali 27. novembra. Na Glavnem trgu bo znova postavljeno panoramsko kolo, osrednje silvestrovanje pa bo tradicionalno potekalo na Trgu Leona Štuklja, kjer bodo tudi stojnice in koncerti. Med letošnjimi novostmi so dodatna kulinarična ponudba na Lentu ter silvestrovanje opoldne na Glavnem trgu.
Program z več kot 200 dogodki
Program Čarobnega Maribora po besedah župana Saše Arsenoviča vsako leto nadgrajujejo – tako bo tudi letos. Dogajanje bo trajalo 38 dni in obsegalo več kot 200 dogodkov, med drugim 18 koncertov na Trgu Leona Štuklja. Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc, bodo tam postavili 14 hišk z gostinsko ponudbo, glasbeno dogajanje pa se bo, za razliko od lani, začelo že 27. novembra, vendar bo bolj zgoščeno ob koncih tedna.
Okrasitev po vseh mestnih četrtih
Praznična razsvetljava bo letos še bolj razpršena kot prejšnja leta. »Šli smo v čisto vse mestne četrti in krajevne skupnosti,« je povedala vodja kabineta župana Eva Lozina. V mestnem središču bodo postavljene tri nove foto točke, novost pa je tudi Pot poljubov, romantična pot skozi staro mestno jedro. »Kot običajno imamo tri velike smreke – na Glavnem trgu, Lentu in križišču Kardeljeve,« je še dodala Lozina.
Vilinsko mesto in otroški program
Po vzoru praznovanja Dneva Maribora bodo letos še okrepili otroški in mladinski program, v sodelovanju z lokalnimi kulturnimi zavodi. Delavnice bodo potekale v galerijskem prostoru na Koroški cesti, ki bo za to priložnost oživel. Novost je tudi širitev programa Vilinskega mesta v organizaciji Narodnega doma Maribor, ki bo poleg Vetrinjskega dvora delno potekal še v Novi vasi. »Začeli smo tudi s prvimi postopki za ustanavljanje Vilinske univerze, s katero v program vključujemo izobraževalne vsebine,« je pojasnil producent Marko Brumen.
Dedek Mraz, tržnice in dobrodelnost
Dedek Mraz, v organizaciji ZPM Maribor, bo med 6. in 29. decembrom obiskoval različne dele občine. Del Čarobnega Maribora bodo tudi koledovanja, vožnje s kočijo in humanitarna akcija Vrečka srečka, v okviru katere zaposleni v javnih podjetjih prispevajo darila za starejše občane.
Božična tržnica na Glavnem trgu bo obsegala 16 hišk z gostinsko in trgovsko ponudbo ter glasbeno spremljavo. Manjša tržnica z darilnim programom bo še na Grajskem trgu, kjer bodo letos svoje izdelke prvič lahko ponujale tudi mariborske osnovne šole, je povedala Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin.
Dvojno silvestrovanje
Osrednje silvestrovanje bo po tradiciji 31. decembra zvečer na Trgu Leona Štuklja, kjer bosta zbrane zabavala Domen Kumer in Karneval Band. Novost pa bo silvestrovanje opoldne, ki bo čez dan na Glavnem trgu. »Verjamemo, da bo tudi letos bogat program prinesel veliko dobre volje in nasmehov,« je dejala Lozina ter pozvala javnost, naj iz spoštovanja do skupnosti rečejo »ne petardam in ognjemetom«.
Praznični proračun in partnerstva
Glede morebitne postavitve drsališča, ki ga Maribor v zadnjih letih ni imel, po besedah župana še ni dokončne odločitve. Za praznično okrasitev je v občinskem proračunu, tako kot zadnji dve leti, rezerviranih 100.000 evrov. Pri programu se vse bolj opirajo na donatorska, sponzorska in tržna sredstva. »Gospodarstvo je vedno bolj vpeto v dogodke, s čimer ohranjamo obremenjenost javnih sredstev na zelo nizki ravni,« je dejal Struc. V organizacijo Čarobnega Maribora je letos vključenih približno 20 partnerjev. Obiskanost prireditev, podobno kot pri množično obiskanem Martinovanju, iz leta v leto raste. »Želimo, da Čarobni Maribor postane eden od paradnih konjev našega turizma, predvsem pa delamo vse za nas, ki smo tu doma,« je sklenil Struc.
Obnova Langerjeve vile na Mladinski ulici je v polnem teku. Ta čudovita stavba, ki je proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, predstavlja pomemben del mestne zgodovine in arhitekture.
Vila je bila zgrajena leta 1843 kot poletna primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja. Skozi čas je njena vloga v mestu doživela številne spremembe: služila je kot prostor za prireditve in veselice, športni prostor, dnevno zavetišče za otroke, v njej pa sta delovali tudi restavracija s plesiščem in šola za gostinstvo.
FOTO Mestna občina Maribor
Glavni cilj trenutne obnove je celovita prenova vile z okolico. S tem bo območje Ljudskega vrta in Mestne četrti Koroška vrata ponovno postalo privlačno za vse obiskovalce.
Obnova bo združila ohranjanje zgodovinskega značaja stavbe z modernimi funkcionalnimi rešitvami, ki bodo omogočile raznolike vsebine in dejavnosti.
FOTO Mestna občina Maribor
Skupna vrednost investicije znaša 4,8 milijona evrov, od tega je Evropska unija prispevala 3,8 milijona evrov, kar poudarja pomembnost projekta tudi na evropski ravni, so zapisali na Mestni občini Maribor.
V času, ko se na trgu vrstijo popusti, obljube o prihrankih in hitrih odločitvah, Energija plus postavlja v ospredje nekaj trajnega: lojalnostni program Moj PLUS.
V mesecu novembru, mesecu “črnega petka”, ko so oči potrošnikov uprte v najboljše priložnosti leta, Energija plus ponuja preprosto, takojšnjo in merljivo korist.
Trojne točke dobrodošlice
Samo v času črnega meseca bodo vsi novi člani programa Moj PLUS prejeli trojne točke dobrodošlice. To ni impulzivna akcija – gre za premišljen način nagrajevanja tistih, ki želijo dolgoročno prihraniti pri porabi energije in imeti več nadzora nad stroški.
Lojalnostni program Moj PLUS omogoča zbiranje točk in njihovo zamenjavo za popust na računu za električno energijo ali zemeljski plin – preprosto in pregledno.
Zakaj je ponudba posebej privlačna?
Trojne točke pomenijo hitrejši prihranek. Novi člani običajno prejmejo 100 točk dobrodošlice ob včlanitvi, v času črnega meseca pa se ta dobrodošlica pomnoži s tri. To pomeni, da lahko odjemalci hitreje dosežejo konkretne koristi – nižji račun že naslednji mesec ali boljša izhodiščna točka za dodatne storitve. V vsakem primeru pa ostaja dober občutek, da se trud resnično splača.
Kako enostavno je sodelovati?
Odjemalec se prvič včlani v Moj PLUS preko aplikacije eStoritve ali drugega načina registracije.
Članstvo postane aktivno v času trajanja akcije.
Trojne točke se samodejno pripišejo.
Energija plus: dolgoročna vrednost za odjemalce
Čeprav je črni petek pogosto povezan z impulzivnim nakupovanjem, Energija plus ponuja drugačen pristop – dolgoročne koristi namesto enkratnih popustov.
Ponudba velja od 10. do 30. novembra 2025 za nove člane programa Moj PLUS, izključno za čas “črnega petka”. Nov član prejme 100 točk ob včlanitvi in dodatnih 200 točk v okviru posebne akcije.
V Mariboru se odvija 10. Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, dogodek, ki že desetletje odpira vrata v svet poklicev, znanja in novih priložnosti. Namenjen je predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki stojijo pred pomembnimi odločitvami o nadaljnji poti, pa tudi vsem, ki razmišljajo o spremembi kariere.
Pod sloganom »Vesolje priložnosti« se v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja včeraj in danes predstavlja več kot 130 razstavljavcev – izobraževalne ustanove, delodajalci in organizacije, ki mladim pomagajo pri usmerjanju v prihodnost. Organizatorji – Štajerska gospodarska zbornica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor – pričakujejo še več obiskovalcev kot lani, ko je sejem obiskalo približno 5000 ljudi.
Na enem mestu delodajalci, šole, fakultete, državne institucije …
Med razstavljavci je 21 podjetij, ki poleg zaposlitvenih možnosti ponujajo tudi prakse, usposabljanja in štipendije. Ob tem pa tudi veliko šol, ki predstavljajo svoje izobraževalne programe za poklice. Letos so na Kariernem sejmu posebno pozornost namenili poklicem, po katerih je na trgu največ povpraševanja – od gostinstva in turizma do cvetličarstva, tekstila, oblikovanja, frizerstva, kozmetike, avtomobilske stroke in gradbeništva. Na sejmu pa so tudi državne institucije, kot so policija, Finančna uprava, Slovenski državni gozdovi in UKC Maribor, pa tudi podjetja iz Javnega holdinga Maribor. Posebej izstopajo še dejavnosti, pri katerih iščejo varilce, elektroinštalaterje, elektromehanike in strugarje – poklice, ki jih na sejmu želijo približati tudi mladim.
Mladi morajo dobiti priložnost
Bernard Memon, direktor Območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje, je povedal, da je sejem namenjen ne samo dijakom, študentom in osnovnošolcem, ampak nagovarjajo tudi njihove starše, ki so ključni pri usmerjanju njihovih otrok na karierni poti. Na zavodu za zaposlovanje tudi natančno spremljajo, kateri poklici bodo v prihodnosti zaposljivi. Prav tako pa tudi dejavnike, ki vplivajo na to. “Nam je pomembno, da mladi dobijo priložnost,” je poudaril Memon in dodal: “In da spoznajo delodajalce.” Pri tem pa tudi, da vidijo priložnosti, kaj se išče na trgu. Sam si želi tudi, da bi videli mladi pri izbiri poklica, da želje prihajajo iz poklica. Sploh tisti, ki imajo odprto podjetje po tem, ko so naredili poklicne šole, so na trgu posebej iskani.
Možnost pridobivanja informacij
Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je poudarila, da so zadovoljni, da imajo vsako leto zapolnjene vse prostore na sejmu, pa naj gre z podjetja ali pa izobraževalne ustanove. Vidi, da je sejem možnost pridobivanja informacij, saj so tu tudi kadrovnice, ki vabijo mlade na različne načine, tudi preko raznih tekmovanj. Želijo pa si imeti še strokovne sejme.
Mesto se približuje željam mladih
Mariborski župan Saša Arsenovič pa je izpostavil, da je Karierni sejem vse boljši. In da je ponosen, da so uspeli povezati tako veliko skupnost, tako veliko deležnikov, ki se zavedajo, da je kariera priložnost in izziv vsakega posameznika. Zato se je še posebej zahvalil vsem, ki sodelujejo na sejmu. Poudaril je še, da Maribor postaja mesto priložnosti. Ob tem pa se zaveda, da morajo mladim priskrbeti še veliko več, tudi primerno stanovanjsko gradnjo, da ne bo več tako velikega odliva mladih v center ali v tujino.
Stanovalci na Koroški cesti 109 in 115 so nas v anonimnem pismu, ki so ga naslovili v naše uredništvo, opozorili na zaskrbljujoče dogajanje na stopnišču, ki povezuje pešpot ob Dravi z njihovimi stanovanjskimi bloki. Kot navajajo, se na tem območju pojavlja uživanje in preprodaja prepovedanih drog. Po njihovih besedah je stopnišče v zadnjih dveh letih postalo zbirališče odvisnikov, zlasti v večernem času. “Čez dan se brez skrivanja in brez strahu pred policijo konzumira in preprodaja trava, med udeleženimi pa so tudi srednješolci,” opozarjajo prebivalci.
Stanovalci pozivajo k ukrepanju
Prebivalci so poziv naslovili na Mestno četrt Koroška vrata in Mestno občino Maribor, od katerih pričakujejo, da zadevo posredujeta policiji ter zagotovita večjo prisotnost varnostnih organov na tem območju.
Na podlagi njihovih opozoril smo se za pojasnila obrnili na Mestno občino Maribor, kjer so potrdili, da so poziv stanovalcev prejeli in se na razmere že odzvali.
Ukrepanje in sodelovanje s Policijsko upravo Maribor
Sporočili so, da bodo zadevo posredovali Policijski upravi Maribor, ki je pristojna za ukrepanje v primerih suma preprodaje in uživanja prepovedanih substanc. Mestna občina poziva vse prebivalce, naj prispevajo k zagotavljanju splošne varnosti v mestu ter o vseh nedovoljenih ali nevarnih dejavnostih obvestijo pristojne organe, saj je le tako mogoče učinkovito ukrepati.
Načrtovani tehnični ukrepi za večjo varnost
Glede tehničnega stanja stopnišča preverjajo možnosti za ureditev razsvetljave, ki bi povečala varnost območja, ter za odstranitev oziroma prebarvanje grafitov, ki neprimerno promovirajo uporabo drog. Ukrepi bodo izvedeni v sklopu rednega vzdrževanja javnih površin.
Dolgoletno delo na področju preprečevanja odvisnosti
Mestna občina Maribor že vrsto let izvaja različne preventivne aktivnosti za preprečevanje odvisnosti in zasvojenosti med mladimi. Vsako leto sofinancira programe v osnovnih šolah in vrtcih, ki vključujejo vzgojno-izobraževalne in svetovalne dejavnosti, namenjene preprečevanju odvisnosti od prepovedanih drog, drugih oblik zasvojenosti ter negativnih vedenjskih odklonov. Pri izvedbi sodelujejo strokovnjaki, ki zagotavljajo kakovostno in strokovno izvedbo.
Povezovanje z deležniki in strokovnimi institucijami
Na lokalni ravni že od leta 1997 deluje koordinacija izvajalcev programov preprečevanja, rehabilitacije in zdravljenja odvisnosti, ki povezuje različne institucije in društva. V sodelovanju s Policijsko upravo Maribor, Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca, Zavodom ETNIKA, Društvom DrogArt, Inštitutom VIR, Nadškofijsko Karitas Maribor in drugimi partnerji občina skrbi za učinkovito povezovanje preventivnih in kurativnih programov, izobraževanje, ozaveščanje javnosti ter krepitev socialnih in vedenjskih veščin otrok in mladostnikov.
Celostni pristop k reševanju problematike
Mestna občina se zaveda, da zasvojenost predstavlja resen družbeni problem, ki zajema različne oblike odvisnosti – od kemičnih substanc do iger na srečo, računalniških in medosebnih odvisnosti. Zato aktivnosti niso omejene le na področje psihoaktivnih substanc, ampak so usmerjene tudi v širše ukrepe za krepitev osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj različnih oblik zasvojenosti.
Skupen cilj – večja varnost in kakovost življenja
Skrbi stanovalcev Koroške ceste so razumljive in upravičene. Mestna občina Maribor bo v sodelovanju s pristojnimi organi spremljala stanje na stopnišču, preverjala možnosti za izboljšanje razsvetljave in odstranitev grafitov ter še naprej podpirala preventivne programe za otroke in mladino. Na ta način želi prispevati k večji varnosti ter boljši kakovosti življenja prebivalcev tega območja.
Veterina Golob je sporočila, da so na Lentu v Mariboru nazaj v naravo vrnili štiri labode, dve samici in enega samca, ki so si po dolgotrajni oskrbi in rehabilitaciji opomogli od hudih poškodb, nastalih zaradi človekovega vpliva.
Zapisali so: “Naša ekipa je v zadnjih tednih in mesecih delala nešteto ur, pogosto pozno v noč. Hranjenje, terapije, prevezovanje, vaje, nadzor, krepitev mišic, testiranje plavanja, spremljanje ravnotežja, odzivov … Rehabilitacija laboda nikoli ni hitra. Nikoli lahka. Je pa vedno vredna.”
Zdaj so vsi štirje labodi spet svobodni v naravi: mirni, stabilni in pripravljeni na novo življenje.
Veterina Golob se zahvaljuje vsem, ki jih podpirajo, saj je vsak rešen labod zmaga narave in dokaz, da se trud izplača.
To soboto, 15. novembra 2025, ob 18.30 uri, se obeta napet derbi, ko v Ledno dvorano Maribor prihaja prvouvrščena ekipa CAM4DENT Sharks iz Gmundna. Mariborski Lisjaki jih že nestrpno pričakujejo.
Glavni trener Maribora Jure Verlič je pred tekmo povedal: “Po dveh gostujočih tekmah igramo doma, kjer je za vsako gostujočo ekipo težko igrati. Igramo proti najboljši ekipi v naši diviziji, zato moramo igrati s čim manj napakami in jim onemogočiti priložnosti. S težavo dosegamo gole zato moramo najti način, kako pritiskati na njihovo obrambo in ploščke spraviti v mrežo.”
Članice Inner Wheel kluba Maribor, humanitarnega združenja žensk, vabijo na 25-letnico delovanja kluba. Praznovale bodo v soboto v Narodnem domu, ponovno pa bodo vesele vsakega prostovoljnega prispevka, ki ga bodo namenili Materinskemu domu Maribor.
Prisluhnite spodaj.
Javno podjetje Snaga iz Maribora je objavilo razpis za prosto delovno mesto strokovnega sodelavca. Zaposlitev je za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Rok za prijavo je do 21. novembra.
Podjetje v razpisu išče samostojnega, natančnega in zanesljivega kandidata z izkušnjami s tehničnega področja. “Če ste odgovorni in vas zanima dinamično delo v stabilnem okolju, vas želimo spoznati,” so zapisali v Snagi.
Možnost napredovanja in strokovnega razvoja
Snaga uspešnemu kandidatu ponuja stabilno zaposlitev, priložnosti za napredovanje ter strokovno izpopolnjevanje. Podjetje, ki deluje v okviru Javnega holdinga Maribor, poudarja pomen sodelovanja in strokovnosti pri svojem delu.
13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.
Kamenčki, ki rišejo nasmehe
Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.
“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.
Vir: Humanitarček
Globalna akcija z lokalnim pridihom
Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.
Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.
Pomen dneva prijaznosti
Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.
“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.
Prijaznost brez meja
Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.
Sodelovati lahko prav vsak
Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.
“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.
Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.
13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.
Kamenčki, ki rišejo nasmehe
Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.
“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.
Vir: Humanitarček
Globalna akcija z lokalnim pridihom
Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.
Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.
Pomen dneva prijaznosti
Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.
“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.
Prijaznost brez meja
Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.
Sodelovati lahko prav vsak
Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.
“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.
Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.
Letošnje 40. Martinovanje je bilo polno presežkov. Na Trgu Leona Štuklja se je zbrala nepregledna množica ljudi, pravzaprav so ljudje napolnili tudi sosednje ulice in še nekaj trgov. Ko pa se je praznovanje končalo in so se ljudje odpravili domov, pa so tja prišli delavci in delavke Snage Maribor ter zavihali rokave.
“Letošnje jubilejno Martinovanje v Mariboru je znova napolnilo naše trge z dobro voljo, glasbo in številnimi obiskovalci. Po končani prireditvi, ko so se še zadnji udeleženci odpravili k počitku, pa smo delavci Snage zavihali rokave in poskrbeli, da so mariborski trgi znova čisti in urejeni – takšni, kot si jih Maribor zasluži.” so zapisali pri Snagi Maribor.
Posebej so se zahvalili vsem sodelavcem, “ki so s predanostjo in hitrim delom že ponoči in zgodaj zjutraj vrnili mestu njegov sijaj”.
Letošnje 40. Martinovanje je bilo polno presežkov. Na Trgu Leona Štuklja se je zbrala nepregledna množica ljudi, pravzaprav so ljudje napolnili tudi sosednje ulice in še nekaj trgov. Ko pa se je praznovanje končalo in so se ljudje odpravili domov, pa so tja prišli delavci in delavke Snage Maribor ter zavihali rokave.
“Letošnje jubilejno Martinovanje v Mariboru je znova napolnilo naše trge z dobro voljo, glasbo in številnimi obiskovalci. Po končani prireditvi, ko so se še zadnji udeleženci odpravili k počitku, pa smo delavci Snage zavihali rokave in poskrbeli, da so mariborski trgi znova čisti in urejeni – takšni, kot si jih Maribor zasluži.” so zapisali pri Snagi Maribor.
Posebej so se zahvalili vsem sodelavcem, “ki so s predanostjo in hitrim delom že ponoči in zgodaj zjutraj vrnili mestu njegov sijaj”.
V Mestnem parku v Mariboru so danesslovesno odkrili doprsni kip legendarnega telovadca in olimpionika Leona Štuklja. Kip zdaj ponovno stoji na mestu, kjer je stal prvotni bronasti portret, ki so ga pred dvema letoma ukradli tatovi. Novi kip je izdelan po originalnem modelu akademske kiparke Alenke Vidrgar, avtorice tudi prvotnega dela.
Poklon športni in človeški veličini
Kip je umeščen na kamnit podstavek ob glasbenem paviljonu v Mestnem parku, kjer je stal že njegov predhodnik, postavljen leta 2007 v spomin na enega največjih slovenskih športnikov vseh časov.
Leon Štukelj (1898–1999) se je rodil v Novem mestu, sodniška služba pa ga je pripeljala v Maribor, kjer si je ustvaril družino. Telovaditi je začel že kot devetletnik v društvu Novomeški Sokol, na olimpijskih igrah pa je osvojil šest medalj in postal simbol slovenske vztrajnosti ter športnega duha. Pokopan je na pokopališču Pobrežje v Mariboru.
Bil je človek resnice in poštenja
Na današnji slovesnosti je nekdanji Štukljev prijatelj Franček Jauk poudaril, da je bil Štukelj vrhunski športnik, telovadec, slavni olimpijec svojega časa, a obenem tudi humanist, človek z zavezo resnici in poštenju. Spomnil je, da je Štukelj rad preživljal čas prav v Mestnem parku, kjer zdaj znova stoji njegov kip.
Kip odkrila hči in župan
Kip sta slovesno odkrila Štukljeva hči Lidija Pauko in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Župan je ob tej priložnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na velikega Mariborčana:
“Gre za kip našega someščana, del mariborske identitete in navdih vsem – ne le športnikom, ampak tudi drugim. Leon Štukelj je dokaz, da trdoživost, disciplina in poštenje premagajo čas,” je dejal Arsenovič.
V Mestni park v Mariboru je ponovno kip Leona Štuklja, enega največjih slovenskih olimpionikov in športnih legend, ki je s svojimi dosežki zaznamoval slovensko zgodovino. Kip so slavnostno odkrili na njegov rojstni dan, natančno 127 let po rojstvu, s čimer se je mesto Maribor simbolno poklonilo svojemu izjemnemu someščanu.
V Mestnem parku v Mariboru so danesslovesno odkrili doprsni kip legendarnega telovadca in olimpionika Leona Štuklja. Kip zdaj ponovno stoji na mestu, kjer je stal prvotni bronasti portret, ki so ga pred dvema letoma ukradli tatovi. Novi kip je izdelan po originalnem modelu akademske kiparke Alenke Vidrgar, avtorice tudi prvotnega dela.
Poklon športni in človeški veličini
Kip je umeščen na kamnit podstavek ob glasbenem paviljonu v Mestnem parku, kjer je stal že njegov predhodnik, postavljen leta 2007 v spomin na enega največjih slovenskih športnikov vseh časov.
Leon Štukelj (1898–1999) se je rodil v Novem mestu, sodniška služba pa ga je pripeljala v Maribor, kjer si je ustvaril družino. Telovaditi je začel že kot devetletnik v društvu Novomeški Sokol, na olimpijskih igrah pa je osvojil šest medalj in postal simbol slovenske vztrajnosti ter športnega duha. Pokopan je na pokopališču Pobrežje v Mariboru.
Bil je človek resnice in poštenja
Na današnji slovesnosti je nekdanji Štukljev prijatelj Franček Jauk poudaril, da je bil Štukelj vrhunski športnik, telovadec, slavni olimpijec svojega časa, a obenem tudi humanist, človek z zavezo resnici in poštenju. Spomnil je, da je Štukelj rad preživljal čas prav v Mestnem parku, kjer zdaj znova stoji njegov kip.
Kip odkrila hči in župan
Kip sta slovesno odkrila Štukljeva hči Lidija Pauko in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Župan je ob tej priložnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na velikega Mariborčana:
“Gre za kip našega someščana, del mariborske identitete in navdih vsem – ne le športnikom, ampak tudi drugim. Leon Štukelj je dokaz, da trdoživost, disciplina in poštenje premagajo čas,” je dejal Arsenovič.
V Mestni park v Mariboru je ponovno kip Leona Štuklja, enega največjih slovenskih olimpionikov in športnih legend, ki je s svojimi dosežki zaznamoval slovensko zgodovino. Kip so slavnostno odkrili na njegov rojstni dan, natančno 127 let po rojstvu, s čimer se je mesto Maribor simbolno poklonilo svojemu izjemnemu someščanu.
Kulturno-prireditveni center ŠTUK, nekdanja Študentska komuna, letos obeležuje 40 let delovanja. Ob tej priložnosti bo od 17. do 24. novembra potekal pester nabor dogodkov, namenjenih različnim generacijam in kulturnim okusom.
Prostor, ki ustvarja talente
Na letni ravni se na ŠTUK-u zvrsti več kot 150 dogodkov – od študentskih zabav, koncertov domačih in tujih glasbenikov, stand-up komedij, potopisnih predavanj, neformalnih izobraževanj do druženj. ŠTUK je skozi štiri desetletja postal valilnica talentov in prostor, kjer mladi lahko uresničijo svoje ideje, pokažejo znanje in kreativnost ter se predstavijo širši javnosti.
Zgodba Študentske komune se je začela decembra 1985, aktivno delovanje pa se je začelo 1. januarja 1986. Od takrat prostor služi obštudijskim dejavnostim na kulturno-umetniškem, glasbenem, plesnem, gledališkem in izobraževalnem področju. ŠTUK je večkrat spreminjal podobo, a njegov namen ostaja nespremenjen – biti prostor srečevanja, ustvarjalnosti in kulture. Zadnjo večjo prenovo je doživel poleti 2025, danes pa velja za eno najbolj kakovostno opremljenih koncertnih prizorišč v Sloveniji.
Vir: ŠOUM
Dokumentarni film “odŠTUKano”
Javna premiera dokumentarnega filma “odŠTUKano”, ki ga je režiral Rudi Uran, bo v ponedeljek, 24. novembra 2025, ob 21. uri v dvorani ŠTUK. Film prikazuje zgodovino prizorišča, ki je od 80. let naprej sooblikovalo identiteto študentskega gibanja, kulturnega ustvarjanja in glasbenega dogajanja.
Rudi Uran, režiser filma je ob tem povedal: “ŠTUK ni bil le oder – bil je katedrala svobode. Tisti, ki so tam nastopali, so vedeli: igrati na ŠTUK-u pomeni biti nekdo. Danes ni dovolj, da zgolj obujamo spomine. Moramo si upati sanjati, kaj vse lahko ŠTUK še postane.”
Osrednji program obeležitve 40 let ŠTUK-a
17. 11. 2025 – Trivia večer na temo ŠTUK
18. 11. 2025 – Študentski torek z Alo!Stari in Jet Black Diamonds
19. 11. 2025 – Finale natečaja ŠOUROCK za najboljšo mlado glasbeno skupino
20. 11. 2025 – Stand-up komedija s Tinom Vodopivcem
24. 11. 2025 – Premiera dokumentarnega filma “odŠTUKano”
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v zadnjih tednih potekale kriminalistične preiskave, ki so zajele tudi pisarne kadrovske službe in vodje investicij. Po poročanju medijev naj bi opravili tudi hišne preiskave.
Po poročanju časnika Večer naj bi preiskava bila sprožena zaradi zaposlitve dveh oseb, za katere naj bi obstajali domnevno ponarejeni dokumenti o izobrazbi. Po navedbah anonimnih virov je bila ena zaposlena – zdaj odpuščena – povezana s postopkom njihove zaposlitve.
Odzval se je tudi generalni direktor UKC Maribor, Vojko Flis, ki je pojasnil, da so ponarejene diplome odkrili na podlagi anonimne prijave ter, da delavca s ponarejenimi listinami nista opravljala zdravstvenega dela, zato po njegovih besedah bolniki niso bili ogroženi. Ob tem je še izpostavil, da pravnih podlag za preverjanje izvirnikov diplom v upravnih in tehničnih službah ni bilo, kar je po njegovih besedah omogočilo morebitno zlorabo. Podrobnosti v njegovi izjavi.
Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da so policisti obravnavali tri primere vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pri čemer so bili vsi vozniki tudi pod vplivom alkohola.
Na območju Ptuja so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja in je vozil pod vplivom alkohola – alkotest je pokazal 0,62 mgalkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu vozilo zasegli, zoper voznika pa sledi obdolžilni predlog.
V Mariboru so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, v kateri je sodeloval voznik osebnega avtomobila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Tudi ta je vozil pod vplivom alkohola (0,84 mg/l).
Podoben primer so zaznali tudi na območju Spodnje Polskave, kjer je voznik osebnega avtomobila prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola – 0,43 mg/l. Policisti so mu vozilo zasegli, zoper njega pa bo vložen obdolžilni predlog.
V Lovrencu na Pohorju bo v petek, 14. novembra ob 19. uri, v avli “stare šole” Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, zazvenel poseben glasbeni večer. Mešani pevski zbor Rosika letos praznuje 15 let delovanja in ob tej priložnosti pripravlja jubilejni koncert z naslovom “Tri po pet”.
Pot skozi glasbo in spomine
Kot pravijo člani zbora, to ne bo običajen koncert, temveč “pot ljubezni do glasbe”, ki bo poslušalce popeljala skozi doživetje melodij in krajev, ki so jih povezovali skozi desetletje in pol skupnega ustvarjanja. Zbor Rosika, ki ga krajani dobro poznajo po njegovem zavzetem delu in pristni energiji, je v petnajstih letih soustvaril številne dogodke in vedno znova dokazal, da je glasba moč, ki povezuje. Vstop je prost.
V soboto, 15. novembra 2025, bo v mali dvorani Hrama kulture v Selnici ob Dravi potekalo srečanje Ženski krog – obvladovanje in sproščanje stresa, ki ga pripravlja MK Face Design joga obraza.
Sprostitev, povezovanje in notranji mir
Udeleženke drugega Ženskega kroga bodo raziskovale, kako prepoznati, obvladovati in sproščati stres ter ga preusmeriti v občutek lahkotnosti in ustvarjalnosti. Srečanje bo potekalo skozi gibanje, pogovor in dihalne tehnike, s poudarkom na ozaveščanju vpliva stresa na telo in um ter iskanju načinov, kako z majhnimi, a zavestnimi spremembami ustvariti več miru v vsakdanjem življenju.
Varen prostor za podporo in rast
Ženski krog je zasnovan kot varen, zaupen prostor, kjer si lahko točno takšna, kot si. Namenjen je medsebojni podpori, navdihu in osebni rasti, zato je primeren za vse, ki si želite več notranjega ravnovesja in stika s sabo.
