Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi te znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so obljavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo takšnih in podobnih ukrepov je cela vrsta, vsi pa zagotavljajo, da določene in dovoljene mejne vrednosti ne bodo presežene.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno po Ozmecovih besedah več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

–

Predstavniki Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in drugi pristojni, so danes na javni razgrnitvi predstavili nastajanje projekta Magna v Hočah. A predstavitev je potekala v senci tihega protesta treh občanov Slivnice, ki se bojijo, da bodo zaradi druge faze gradnje izgubili svoj dom.

Dvorano je napolnilo okoli 150 ljudi. Krajani Hoč, Slivnice, Rogoze, krajani sosednjih občin pa tudi župani iz regije. Župan občine Hoče-Slivnice Marko Soršak je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in poudaril, da “če ne bi bilo podpore celotne regije, ne samo naše občine, nam ne bi uspelo. Dragi občani in občanke, hvala, da ste prišli, dogodek je namenjen temu, da dobite čim več informacij iz prve roke, ne samo iz medijev. Prav je, da veste s čim smo se borili in s čim smo se ukvarjali eno leto.” Pristojni so predstavljali so kronologijo projekta, a to je prekinil tihi protest treh občanov, ki so s transparenti spraševali: “Magna, kam naj grem?” Izvedeli smo, da vsi trije občani živijo na isti domačiji. Posestvo, nepremičnina in njihov dom pa naj bi bili ogroženi, ker stoji na lokaciji, kjer je predvidena širitev Magne v drugi fazi. Župan Soršak je vsem trem javno obljubil, da bodo našli primerno rešitev.

Med krajani vprašanja županu

Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

“Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor,” je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi zemljišča ponovno pridobivali s sekanjem njihovega gozda.

Večina zadovoljnih
David Adam, predstavnik Magne Steyr, je po današnjem srečanju z občani povedal, da se je počutil dobrodošlega, ne glede na tihi protest. “Verjamem, ker poznam župana, verjamem, da bo našel rešitev in, da bo rešitev dobra“, je dejal. Navzočim je tudi pojasnil, da bo v njihovi poslovalnici, v nekdanji stavbi Stavbarja, vsak petek od 13h do 14h za vse občane odprta info točka, kjer bo zmeraj dosegljiv vsaj en njihov delavec. “Kdor bo imel kakšno vprašanje, se bo lahko obrnil nanj, če ne bo vedel odgovora, pa bo kontaktiral svoje nadrejene“, je dejal in požel aplavz.

Zaposlovanje že poteka
Adam je danes ponovno poudaril, da bodo v prvi fazi v Magni zaposlili okoli 400 ljudi. “Kader že iščemo. Potrebovali bomo mešan kader, proizvodne delavce, delavce za vzdrževanje, tudi projektante. Vsa naša prosta delovna mesta so objavljena na portalu mojedelo.si in vsakdo je vabljen, da sodeluje“, je dejal. Tovarna v Hočah naj bi stala konec leta 2018; proizvodnjo pa naj bi zagnali aprila 2019.

Zagotovila o ekološki varnosti
Predstavniki različnih pristojnih služb so javno zagotovili, da noben vpliv na okolje ne bo presegal dovoljenih, mejnih vrednosti. “Zadeve, ki so bile preverjene in in zagotovljene z naše, Magnine in tudi s strani ARSA, so sedaj dejansko realizirajo, je povedal direktor projektantskega podjetja Biro Biro Uroš Rošker in poudaril, da so okoljskim vprašanjem posebno skrb posvetili, saj gre za vodovarstveno območje. Navzočim so denimo zagotovili, da so zagotovili varnostne ukrepe posebej za primer požara. S posebnim, pri gradnji načrtovanim bazenom, zagotavljajo, da iz tovarne ne bi uhajalo nič kontaminiranega. Celo voda, s katero bi potencialni požar gasili gasilci, se bi zbirala v temu namenjene, bazenu. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Brez sprenevedanja, da tovarna ne bo pomenila nikakršnih vplivov na okolje, so našteli številne ukrepe, s katerimi bodo ti vplivi minimalizirani, denimo:

– zmanjšanje vplivov na zrak: uporaba strojev z najmanjšimi možnimi emisijami, gradbeni stroji ne smejo stati dlje kot 3 min. z vklopljenim motorjem, hitrost na gradbišču je je omejena na 10 km/h, promet bodo usmerjali mimo oz. stran od naseljenih območij.

– vpliv na podtalnico: izkopi zaradi potreb gradnje bodo najgloblje 2 metra nad podtalno vodo, objekt pa bo imel tudi lastno čistilno napravo

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.