Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Gradnja večnamenske športne dvorane pri Osnovni šoli Duplek se pospešeno nadaljuje. Kljub nekajtedenski izredni situaciji zaradi omejevanja epidemije covid-19 dela potekajo. Če bo vse posreči in ne bo večjih zastojev, bo do začetka novega šolskega leta tudi končana, pravi dupleški župan Mitja Horvat.

Da se gradnja prepotrebne večnamenske športne dvorane izvaja brez večjih zapletov, je vesel župan Dupleka Mitja Horvat, ki izpostavlja, da so gradnjo prilagodili izredni situaciji zaradi zaustavljanja pohoda novega koronavirusa. Horvat še dodaja: “Pravzaprav se že cela občina veseli nove pridobitve. Gre za dolgoletne sanje o izgradnji večnamenske dvorane. V bistvu jo potrebujejo naši otroci, potrebujejo jo vsi rekreativni in tudi profesionalni športniki v naši občini.” V dvorani pa bodo izvajali tudi razne družabne prireditve.

Investicija v celoten projekt gradnje večnamenske dvorane znaša nekaj čez tri milijone evrov. Nekaj čez milijon evrov je sofinancerskih sredstev. Nekaj je prispevka ministrstva za šolstvo in šport, ostalo je prispevek občine. Objekt je energetsko varčen.

Objekt, ki nastaja ob osnovni šoli bo imel tri vadbene prostore, kar bo po besedah župana zadostovalo za potrebe osnovne šole in občine.

Na Glavnem trgu te dni delavci pospešeno delajo, saj jim vreme to dopušča. Predvidoma do konca maja bi radi z vsem zaključili. Istočasno pa obnavljajo tudi Kužno znamenje.

Več v videoprispevku:

Sicer pa ob tem, ko dobivata novo podobo Glavni trg in Koroška cesta v delu od Starega mostu do tržnice, posodabljajo tudi Kužno znamenje na Glavnem trgu. Obnova zajema manjša popravila, zalivanje razpok, čiščenje, impregniranje in obnovo pozlate. Skupna vrednost obnovitvenih del, ki jih izvaja Restavratorstvo Rus,je 19.430 evrov. Dela koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, in bodo trajala približno mesec dni, so zapisali na Mestni občini Maribor.

V Dogošah so predstavili evropski projekt Cinderella, ki obravnava uporabo sekundarnih surovin pri gradbenih delih. Poskusno bi postavili na neuporabljenem zemljišču v dogoški gramozni jami objekt, ki bi bil zgrajen prav iz surovin, ki ostajajo po opravljenih gradbenih delih kot odpadki. Objekt bi stal pet let, nato pa bi ga razgradili.

Namen tega poskusnega projekta je lokacijska preveritev možnosti izgradnje objekta, zgrajenega iz sekundarnih surovin. Gre za recikliranje in upcikliranje – za novo uporabo sestavin, ki bi jih pridobili z odlagališč.

Mnogi prebivalci Dogoš, ki so bili na predstavitvi, pa so ob predstavitvi projekta in vpetosti poskusnega objekta v prostor, temu nasprotovali in izrazili dvom v to, da bi bilo izvajanje dejavnosti okolju in njim prijazno.


Da ne gre za nevarne snovi pojasnjuje Tomislav Ploj iz Nigrada.

Samo lokacijsko opredelitev je predstavil Aleš Kociper iz Zuma. Gre za območje, ki je v prostorskem aktu opredeljeno za območje skladiščenja in proizvodnje. S postopkom začasne rabe bi lahko tu zgradili začasen objekt.

Gradnja podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici v Mariboru poteka v skladu s podpisano pogodbo in potrjenim terminskim planom, so nam potrdili včeraj na ogledu gradbišča. Napovedujejo, da bo gradnja podvoza pod železniško progo v Ljubljanski ulici dokončana v skladu z načrti, torej novembra 2019.

Zaradi del je Ljubljanska cesta pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaprta. Za motorna vozila so nujni obvozi, za pešce in kolesarje pa so vzpostavili začasni prehod čez železniško progo nekaj metrov stran od prejšnjega. Gradbinci so odstranili celotno cesto med Jezdarsko ulico in bivšim železniškim prehodom in ustvarili klančino do bodočega podvoza. Prav tako pa so že spodkopali tudi železniške tire. Želežniški promet bo tako potekal praktično do konca gradnje. “Zaenkrat vse poteka gladko, brez kakršnihkoli težav in po terminskem planu. Na železniški progi so že postavljeni provizoriji, tako, da se v tej fazi lahko prične tudi izvedba plošče, ki se bo podrivala pod te provizorije. Temu bo sledil še izkop za izvedbo stranskih sten podvoza in izgradnjo krožišč na obeh straneh, torej v križišču z Jezdarsko in Ulico Moša Pijade,” je na ogledu dejal Bojan Tuš iz Direkcije za infrastrukturo.

gradnja ljubljanska podvoz (4)

Dela, ki so se začela konec avgusta, bodo predvidoma potekala 16 mesecev. Gre za odpravo sedanjega nivojskega prehoda Ljubljanske ulice čez regionalno železniško progo Maribor-Prevalje. Ob tem bodo na novo uredili tamkajšnje železniško postajališče, vzpostavili novi krožišči in uredili kolesarsko stezo, ki je ločena od vozišča. Na strehi podvoza bosta na obeh straneh železniške proge urejena dva manjša trga, prav tako bo po novem urejen neposreden dostop za pešce in kolesarje od kliničnega centra do nakupovalnega središča Europark. Po besedah vodje projekta Sama Petra Medveda je bilo dodatno treba urediti dovoz do Doma Lizike Jančar za avtobuse. “Se je pa kot izvrstno izkazalo, da se je dodatno izvedel začasni nivojski prehod v Žitni ulici, ki prvotno ni bil mišljen, saj ga dnevno prečka nekaj tisoč ljudi in odzivi so res pozitivni. Če tega ne bi bilo, bi namreč ljudje v mesto ali iz njega lahko šli le po Titovi ali Gorkega ulici, kar ne bi bila najboljša rešitev,” je še pojasnil Medved. Potek gradnje si je ogledal tudi župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ki je zadovoljen z potekom gradnje. “Me veseli, da gradbišče lepo napreduje in da bo podvoz, kot kaže, prihodnje leto ob tem času že dokončan. Naj spomnim, da bomo ob tem uredili tudi zelene površine, na novo bo zasajenih 115 dreves, s posebnim pasom za zavijanje desno iz Ljubljanske v Masarykovo bo poskrbljeno tudi za lažji dostop v UKC in bližnjo garažno hišo. Smo pa na občini že zazrti naprej, v gradnjo podvoza pod Ledino,” je dodal Fištravec.

Projekt je vreden devet milijonov evrov in ga vodi ministrstvo za infrastrukturo, ki bo prispevalo 60 odstotkov denarja za investicijo, ostalo bo financirala Mestna občina Maribor. Dela izvaja konzorcij Pomgrad, SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana in GH Holding.

Arso do predpisanega roka, 10. septembra, ni prejela novih vlog za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah. Tako ostaja pri treh vloženih vlogah, ki so jih oddali občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot so že prejšnji teden povedali na Agenciji za okolje, so prejeli tudi mnenje in pripombe, ne pa tudi vloge za sodelovanje, s strani Ekološke iniciative Rače.

O priznanju statusa stranskega udeleženca bodo odločili predvidoma do konca septembra, tisti, ki bodo pridobili status, pa bodo lahko podali pripombe in predloge ukrepov, ki bi lahko bili upoštevani pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako bodo stranski udeleženci imeli pravico vložiti pravna sredstva zoper izdano odločbo.

Neznan termin zaključka postopkov

Ena od posledic priznanja statusa stranskega udeleženca je tudi ta, da bo treba izvesti ustno obravnavo, kar načeloma pomeni manjšo podaljšanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Na Arsu sicer konkretnega odgovora o tem, do kdaj bi lahko bili postopki zaključeni, ne morejo dati.

Enomesečna javna razgrnitev je do 5. septembra potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Kot je že znano, ROVO, za katerega bo kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Tovrstna gradnja prepovedana?

Iz njihove zahteve za vstop v postopek je razvidno, da to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Magna

Magna

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

Zahteva po reviziji

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Sicer pa gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

VIR: STA

Kmalu po pričetku izkopov za gradnjo ruškega odseka Dravske kolesarske poti, so se lastniki zemljišč zbali za svojo zemljo. Pristojni jih mirijo. Na pritožbe lastnikov zemljišč bodo odgovorili tudi s ponovnimi geodetskimi meritvami.

Danes so simbolično položili temeljni kamen za Sortirnico. S tem se je tudi uradno začela gradnja te 12,5 milijona evrov vredne investicije. Prve v Sloveniji in tretje v Evropi.

Potem, ko so konec julija pridobili vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali za pričetek gradbenih del, so v ponedeljek, 21. avgusta, lokacijo bodoče sortirnice kot gradbišče formalno predali izvajalcu investicije.

Ker gre za največjo investicijo v zgodovini podjetja Snage, so gradbišče predali tudi
protokolarno. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je ob tem izpostavil, da se zaveda pomembnosti projekta in, da je smer trajnostnega razvoja s krožnim gospodarstvom “ne samo izziv Slovenije, pač pa tudi Evrope.”

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je izpostavil, da gre za pomembno investicijo tako za občane kot zaposlene v Snagi, ter za celo mesto in širšo regijo. “Iz prevoznika odpadkov se bo Snaga razvila v pomembnega akterja na trgu odpadkov, odpirali pa bomo tudi nove razvojne priložnosti.” Poudaril je tudi, da sortinica za Mariborčane pomeni najnižjo možno ceno storitev ravnanja z odpadki, torej nižje položnice.

Direktor Snage Cveto Žalik je povedal, da je rezultat današnjega uradnega pričetka plod več kot 5-letnega dela. “S tem bomo dobili najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne snovi, reciklate, ki so uporabni kot sekundarne surovine.,” je dodal Žalik.

Izvajalec del 12,5 milijonov evrov vredne investicije je podjetje Kostak, ki bo z gradbenimi deli zaključilo predvidoma v roku 6 do 8 mesecev, na kar bo sortinica eno leto pilotno obratovala.

Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Magna Steyr je dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg (50 kilometrov od Lendave), so poročali na Radiu Slovenija. Po naših neuradnih podatkih gre sicer za delno, ne pa še dokončno dovoljenje. Slednjega bi si želeli pridobiti v Sloveniji, a čakali naj bi samo še dobra dva tedna. Takrat pa naj bi se tudi iztekel pritožbeni rok za že izdano okoljevarstveno soglasje.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so Magni, gigantu avtomobilske industrije, okoljevarstveno soglasje izdali 10. avgusta. Tako so se strinjali z napovedano gradnjo in obratovanjem lakirnice v Hočah, ki naj bi jo postavili v prvi od štirih napovedanih faz. To soglasje je bilo temelj za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega pa še vedno čakajo. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencem v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev ARSA. Ta naj bi se iztekel približno v začetku septembra, zato je na razplet še treba počakati. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja so sicer predstavniki Magne poudarili, da Slovenija ostaja njihova prva izbira, a ne za vsako ceno.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Rezervni načrt se zdi lažje uresničljiv
Pritožbe nevladnih organizacij na okoljevarstveno soglasje bi utegnile Magno odgnati iz Slovenije. Njihov rezervni načrt je selitev projekta na Madžarsko. Tam pa – kot kaže – morebitni prihod mednarodnega giganta veliko lažje sprejemajo kot pri nas. Za uresničitev Magnine prve izbire se iztekajo zadnji tedni. V nevladnih organizacijah Alpe Adria Green in Gibanju za trajnostni razvoj Slovenije Trs v tem trenutku še niso določno napovedali pritožbe, bi pa ta lahko pomenila, da bi Magna dokončno ušla iz Slovenije, saj ne morejo “večno” čakati na zaključek zamudnih postopkov.
Vir: STA

Predstavniki koncerna Magna ta teden obiskujejo občine, ki so blizu lokaciji načrtovanega novega obrata v Hočah. Včeraj se je David Adam, vodja projekta v Sloveniji, mudil na Mestni občini Maribor, kjer ga je sprejel župan Andrej Fištravec. Adam je poudaril, da se tukaj počutijo dobrodošle, a imajo kljub temu pripravljen alternativni načrt – širitev na Madžarsko.

Še vedno čakamo na okoljevarstveno soglasje, za njim pa gradbeno dovoljenje. Upamo na najboljše,” je dejal Adam. Z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) dobro sodelujejo. Pojasnil je, da so na vsa vprašanja z njihove strani pravočasno odgovorili, jih je pa, glede na pretekle izkušnje v številnih drugih državah, nekoliko presenetilo število vloženih intervencijskih vlog s strani stranskih udeležencev. Ne glede na vse, je poudaril, da si želijo uresničiti načrt A, torej gradnjo novega obrata v Hočah. Začeti želijo kakor hitro bo mogoče, a konkretnega roka, do kdaj so ali bodo pripravljeni čakati, ni navedel. “Pozitivno gledamo na prihodnost in verjamemo, da bomo lahko premagali tudi preostale ovire,” je dejal. Več v video izjavi:

Podpora od začetka do konca
Mariborski župan Fištravec je predstavnikom Magne ob današnjem obisku znova izkazal dobrodošlico. Na srečanju z mediji je poudaril, da prihod Magne na občini podpirajo že od samega začetka pogovorov o naložbi v Sloveniji in jo bodo tudi v prihodnje. Med drugim tako, da bi jim pomagali predstaviti njihovo proizvodnjo in s tem morebiti navdušili tudi mlade, ki se še odločajo o svoji poklicni poti. Več v video izjavi.

V Sloveniji je bilo lani dokončanih 57 odstotkov več stavb in sedem odstotkov več stanovanj kot v letu 2015. Največ stanovanj je bilo dokončanih v Ljubljani, Izoli in Mariboru, je danes objavil državni statistični urad.

Med občinami v podravski regiji so po številu dokončanih stanovanj izstopale Maribor (62), Slovenska Bistrica (59) in Ormož (37), v osrednjeslovenski regiji pa Ljubljana (171 stanovanj), Ivančna Gorica (42) in Grosuplje (40). “Število dokončanih nestanovanjskih stavb je bilo toliko višje predvsem zaradi gradenj nezahtevnih objektov; v letu 2016 jih je bilo dokončanih približno 3000, kar je trikrat več kot v letu 2015,” pojasnujejo na statističnem uradu.

Skupno je bilo lani dokončanih 6715 stavb, kar je 57 odstotkov več kot v letu 2015. Pri tem je bilo dokončanih pet odstotkov več stanovanjskih stavb in več kot dvakrat več nestanovanjskih stavb. Število dokončanih stavb je bilo višje predvsem zaradi več dograjenih manjših nestanovanjskih objektov. Nedokončanih je ostalo 9014 stavb. Od teh jih je bilo 65 odstotkov stanovanjskih in 35 odstotkov nestanovanjskih.

slika je simbolična

slika je simbolična

Največkrat gradijo privatniki
Lani je bilo v gradnji 9176 stanovanj, od tega jih je bilo do konca leta dokončanih 2975, kar je sedem več kot v letu 2015. Večino stanovanj so gradile fizične osebe (90 odstotkov) in jih do konca leta 2016 dokončale 32 odstotkov. Druga stanovanja so gradile pravne osebe, dokončale so jih 38 odstotkov. Fizične osebe so v letu 2016 dokončale osem odstotkov več, pravne osebe pa en odstotek več stanovanj kot leto prej.

Površina vseh dokončanih stanovanj je merila povprečno 151 kvadratnih metrov, pri tem površina stanovanj v enostanovanjskih stavbah povprečno 163 kvadratnih metrov, v večstanovanjskih stavbah pa povprečno 91 kvadratnih metrov. Večina stanovanj v enostanovanjskih stavbah je pet- ali večsobnih, v večstanovanjskih stavbah pa je največ trisobnih stanovanj.
Vir: STA