V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025.
The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Že tretje leto zapored je na slovenski kulturni praznik v Vuzenici potekalo praznovanje s sprehodom po kulturni dediščini. Na ta poseben dan so se udeleženci podali na pot skozi enega izmed vaških zaselkov. Letos so izbrali slikoviti Šentjanž nad Dravčami in Dravče.
Pohodniki so se skozi zaselke podali iskati kulturne bisere, ki jih to območje ponuja. Na poti so si ogledali nekaj dragocenih primerov slovenske kulturne dediščine.
Bograč in druženje
Ko so prišli na zbirališče, jih je pričakal topel in srčen sprejem, postregli so jim tudi bograč. Okrepčilo je bilo popoln uvod v sproščeno druženje, kjer so se mešali smeh, klepet in deljenje utrinkov s pohoda.
Koranti popestrili praznovanje
A to še ni bilo vse. Tradicionalnemu pohodu so se pridružili tudi koranti iz Rogoznice, ki so s svojo pisano opravo in plesom poskrbeli za pravo predpustno vzdušje.
Pomembnost praznovanja
Prešernov dan v Vuzenici je dan, ko ljudi povezuje pomembnost ohranjanja in slavljenja kulturne dediščine. Pohod, kulturno izročilo in koranti – vse to je bila popolna kulturna mešanica, ki je prikazala bogastvo slovenske kulture.
Bralci so nas obvestili, da naj bi danes potekala iskalna akcija za pogrešano osebo v bližini občine Ruše oziroma v Pekrah. Iskalna akcija naj bi potekala tudi na območju Drave, pri njej pa naj bi sodelovali tako gasilci kot policisti.
Kaj se dogaja, smo preverili pri Policijski upravi Maribor. Odgovorili so nam: “Na območju Peker nadaljujemo z aktivnostmi iskanja osebe, ki je pogrešana od konca lanskega leta, del aktivnosti je potekalo tudi na območju Drave, doslej pogrešane osebe žal nismo našli.”
Gasilci PGD Radvanje pa so na družbenem omrežju objavili fotografije z iskalne akcije.
Danes, v nedeljo, 8. februarja 2026, je bil pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru recital Povezija – poezija povezuje, ki je ob slovenskem kulturnem prazniku združil tehniko, literaturo, akademsko skupnost in univerzitetno mesto.
Na recitalu so poezijo brali zaposleni in študenti sodelujočih članic Univerze v Mariboru: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Fakultete za strojništvo (FS), Pedagoške fakultete (PEF) in Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), so sporočili s Fakultete za strojništvo.
Recital Povezija – Poezija povezuje. Vir: Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru
Dogodek je povezovala profesorica Dragica Haramija. V okviru programa so udeležence nagovorili tudi profesor Matej Vesenjak, pobudnik recitala Povezija in dekan Fakultete za strojništvo, profesorica Milena Ivanuš Grmek, dekanica Pedagoške fakultete, in profesor Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, ki so v svojih nagovorih poudarili pomen povezovanja znanja, kulture in človeških vrednot v sodobni družbi ter vlogo univerze kot odprtega prostora dialoga.
Recital Povezija – Poezija povezuje. Vir: Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru
Dogodek je simbolno in vsebinsko poudaril, da tehnika ni zgolj tehnična disciplina, temveč prostor ustvarjalnosti, domišljije in človeškega izraza, so poudarili v sporočilu za javnost in dodali: “Skozi povezijo so se prepletali umetnost, kultura in znanstvena misel ter dejstvo, da je v naravi in življenju vse neizbežno povezano – subtilno in hkrati silno. Tako kot pesnik s peresom tudi inženir z orodjem stopa v svet ustvarjalnosti, čustev, idej in strasti. Ti se zlivajo v poezijo življenja, ki v svojem bistvu vedno povezuje – ljudi, znanja in na videz nepovezljiva področja.”
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta Občina Muta in KUD Muta pripravila slovesno prireditev v dvorani Kienhofen, ki je v enem večeru združila spomin na preteklost in zaupanje v prihodnost slovenske kulture.
Bogat kulturni program
Na odru so se zvrstili številni nastopajoči: Ženski pevski zbor Klasje, Literarna skupina Utrip, Ansambel Diaton, Otroški pevski zbor OŠ Muta, Glasbena šola Melodija ter solistka Anika Vrhnjak. Vsak nastop je bil svojevrsten poklon kulturni umetnosti in ljubezni do slovenske besede, glasbe in ustvarjanja. Dogodek sta povezovala Luka Špegelj in Zoja Repnik, posebna gostja večera pa je bila Zala Črešnik.
Prešeren, kultura in spomini na otroštvo
Rdeča nit so bili citati poezije Franceta Prešerna, ob katerih so obiskovalci razmišljali o pomenu kulture in jezika za našo narodno identiteto. Ganljive trenutke so pričarale tudi deklamacije o otroštvu iz začetka 20. stoletja in slikoviti opisi, kako drugačno je bilo življenje nekoč.
Priznanje za življenjsko delo
Vrhunec večera je bila podelitev priznanja za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, ki ga je KUD Muta namenil Jožefu Uršniku. Njegov izjemno širok življenjski opus je pustil neizbrisen pečat v lokalnem kulturnem prostoru.
Muta – občina kulture in ljudi
Zaključni nagovor je imela županja Občine Muta, Angelca Mrak, ki je poudarila, da Muta veliko daje na kulturo in predvsem na ljudi, ki jo s svojo predanostjo ohranjajo živo. Njene besede so lepo zaokrožile večer, posvečen skupnim vrednotam, ustvarjalnosti in ponosu na slovensko kulturo.
V soboto, 14. februarja 2026, bo v Dupleku znova Fašank, vesela pustna povorka, ki vsako leto privabi veliko udeleženih in tudi veliko gledalcev. Do jutri, 9. februarja 2026, še sprejemajo prijave skupin za udeležbo na povorki.
Vesela in pisana pustna povorka bo ponovno razveselila mnoge. Po povorki pa sledi še pustovanje. V Dupleku vabijo, da se povorke udeležite s svojo skupino, društvom, razredom, vrtčevsko skupino ali družino ter s tem soustvarite pravo pustno vzdušje v njihovi občini.
Program Fašanka in pustovanja
12.00–13.00: zbiranje pustnih mask pri gramoznici v Zgornjem Dupleku
13.00–14.30: pustna povorka (relacija med gramoznico in Športno dvorano Spodnji Duplek)
predvidoma ob 14.30: podelitev nagrad in priznanj pri Športni dvorani Spodnji Duplek
15.00–21.00: pustovanje z The Fat 3 pri športni dvorani
Še se lahko prijavite
Če se želite udeležiti povorke, lahko pošljete izpolnjeno prijavnico, ki je dostopna NA TEJ POVEZAVI do spletne strani Občine Duplek, do ponedeljka, 9. februarja 2026 na naslov Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Sp. Duplek ali po elektronski pošti obcina.duplek@duplek.si ali preko faksa 02/684 09 28
Ocenjevanje pustnih mask
Za ocenjevanje pustnih mask bo poskrbel 10-članski sodniški zbor, v katerem so združeni predstavniki vaških skupnosti, turističnih društev in obeh osnovnih šol, so zapisali na spletni strani Občine Duplek in dodali, da bodo nagrade in priznanja podeljene ločeno za otroke ter za ostale skupine – šole in vrtci bodo nagrajeni za sodelovanje, ostale skupine pa se bodo potegovale za denarne nagrade (500 evrov, 300 evrov in 200 evrov), ob tem pa vse sodelujoče skupine prejmejo tudi mesno nagrado; za dobro vzdušje bo poskrbela tudi pogostitev za vse udeležence povorke.
V občini Muta so se lotili gradbenih del za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture za stanovanjsko zazidavo SE 3 – Zgornja Muta, 2. faza.
Projekt izvaja Občina Muta v okviru javno-zasebnega partnerstva skupaj s podjetjem SGP Pokeržnik d.o.o., ki je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano za zasebnega partnerja, so zapisali na spletni strani Občine Muta.
Z Občine Muta sporočajo, da obseg del vključuje ureditev celotne prometne in komunalne infrastrukture za 12 stanovanjskih enot, in sicer:
izgradnjo dostopne ceste in pločnika za pešce,
izgradnjo zunanjega nizkonapetostnega (NN) razvoda za napajanje stanovanjskih objektov in javne razsvetljave,
izgradnjo vodovodnega cevovoda za oskrbo s pitno in požarno vodo,
izgradnjo fekalne kanalizacije,
izgradnjo meteorne kanalizacije za odvodnjavanje ceste in strešin objektov z iztokom v dve ponikalni polji.
Gradnja se bo izvajala na naslednjih zemljiščih v lasti Občine Muta: parc. št. 315/34, 316/20, 316/21, 312/20, 312/31, 317/17, 311/14, 317/20, 311/30, vse k.o. 808 – Zgornja Muta.
Dela bodo v celoti zaključena najkasneje do avgusta 2026.
Na današnji dan bodo tudi v Mariboru mnoge kulturne ustanove odprle vrata obiskovalcem. Ti si bodo lahko med drugim ogledali tudi nekaj razstav, npr. v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer bodo tudi brali poezijo, v Galeriji DLUM in v Vetrinjskem dvoru, kjer bo danes odprtje razstave Šole umetnosti in galerije Atilem.
V Vetrinjskem dvoru danes ob 11. uri odprtje razstave Ko čopič bere knjigo
Danes ob 11. uri bo odprtje razstave Ko čopič bere knjigo, ki ni zgolj razstave ni zgolj priložnost za ogled likovnih del, temveč predvsem dejanje podpore mladim ustvarjalcem. Z obiskom jim pošiljamo jasno sporočilo, da je njihov trud opažen, njihova ustvarjalnost pomembna in da ima umetniški glas mladih svoje mesto v kulturnem prostoru. Takšna podpora jih opolnomoči in jim pogosto pomeni tudi ključen zagon za nadaljnje ustvarjanje. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar predstavlja izbor ilustriranih naslovnic knjig po lastnem izboru mladih avtorjev, ki so nastajale skozi raziskovanje odnosa med literaturo, domišljijo in barvno atmosfero modrine. Izhodišče so bili literarni motivi, ki so jih mladi interpretirali na oseben način ter jih prelili v likovni izraz – od risbe do akrila in mešanih tehnik. Vsako delo nosi svoj ritem, razpoloženje in zgodbo ter vzpostavlja samosvoj dialog med besedo in podobo.
Razstava Ko čopič bere knjigo v Vetrinjskem dvoru. Vir: Šola umetnosti in galerija Atilem
“Vabljeni na otvoritev razstave, saj s svojo prisotnostjo neposredno podpirate razvoj in ustvarjalnost mladih umetnikov v našem mestu. Pomembno je, da mladi začutijo, da je njihovo delo vidno, slišano in cenjeno,” poudarja mentorica razstave Melita Ragolič. V Šoli umetnosti in galeriji Atilem mladi ustvarjalci v ustvarjalnem procesu dobijo prostor, kjer se ideje lahko razvijajo premišljeno in samozavestno. Ob strokovnem mentorstvu nastajajo dela, ki niso zgolj vaja v tehniki, temveč tudi raziskovanje lastnega izraza, pozornosti do vsebine ter poguma za interpretacijo. Tako se postopoma »dvigujejo krila« umetniški domišljiji – na način, ki spodbuja ustvarjalnost, hkrati pa ohranja spoštovanje do avtorskega glasu vsakega posameznika. Atilem deluje v središču Maribora že od leta 2009 in sistematično spremlja ter podpira mlade na njihovi ustvarjalni poti. Skozi učno in mentorsko okolje spodbuja razvoj likovnega jezika, samostojnost pri ustvarjanju ter povezovanje z javnostjo prek razstav in projektov. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar je zato tudi povabilo k srečanju z mladimi talenti, ki šele stopajo na svojo umetniško pot, a jo že oblikujejo z odločnostjo, občutljivostjo in svežino. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2026.
Na slovenski kulturni praznik v Pokrajinskem muzeju Maribor odprtje razstave stekla in branje poezije
Pokrajinski muzej Maribor, ki je letošnje praznovanje Prešernovega dne razširil na celoten konec tedna, bo v čast slovenskega kulturnega praznika odprl novo razstavo stekla v Grajski kavarni in organiziral branje poezije. Omogočil bo brezplačen ogled stalnih razstav in vodene oglede, tudi prilagojene za družine.
Včeraj so v Grajski kavarni odprli novo razstavo z naslovom Odprti depo stekla – nove pridobitve. Pohorsko steklo iz steklarn, ki so na Pohorju in njegovi okolici delovale več kot dve stoletji, je med lokalnim prebivalstvom še vedno zelo priljubljeno. V steklarnah so izdelovali velike količine namiznega stekla za vsakdanjo uporabo, od enostavnega do graviranega in brušenega, na evropski trg pa so pošiljale tudi luksuzne, umetniško dodelane dekorirane steklene izdelke. Na novi razstavi bo na ogled postavljeno pohorsko in štajersko steklo iz zbirk muzeja, dopolnjeno z najnovejšimi pridobitvami.
Obiskovalci na stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor. Foto: POMUM
Osrednji slovenski kulturni in državni praznik bo v Pokrajinskem muzeju Maribor v znamenju poezije. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 17.00 v Grajski kavarni Prešernovanje, javno branje poezije. Z avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, možnost javnega branja poezije pa bodo imeli tudi ljubiteljski ustvarjalci in oboževalci pisanih verzov.
V prazničnem koncu tedna izvajajo v tem tednu več javnih vodstev po stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor, na katerih je kronološko predstavljen razvoj širšega mariborskega območja od prvih naselitev v pradavnini do gospodarskega razcveta Maribora v 19. stoletju. Po sobotnih vodenih ogledih razstav sledijo danes, v nedeljo, ob 12. uri, družinam z otroki prilagojena vodstva pa bodo ob 10.00.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, praznujejo tudi v Galeriji DLUM
V Galeriji DLUM si lahko danes ogledate aktualno razstavo med 10. in 18. uro, voden ogled razstave pa bo ob 12. uri. Gre za vodstvo po razstavi “Majhni premiki – izmenjalna razstava s HDLU Rijeka” s kuratorko razstave Saro Nušo Golob Grabner. Na večmedijski razstavi se predstavlja 17 avtoric in avtorjev. Izmenjalna razstava s Hrvaškim društvom likovnih umetnikov iz Reke je nastala prek odprtega poziva in kuriranega izbora razstavljenih del.
Razstavljajo: Ivna Bruck, Lea Čeč, Ana Grubić, Carry-Lee Hent, Jadranka Hodanić, Silvana Konjevoda, Nina Lekić, Tatjana Masterl, Ivo Matošić, Tea Paškov Vukojević, Dajana Radoš, Silvija Sikavica, Damir Šegota, Miljenka Šepić, Celestina Vičević, Nevena Živić, Istog Duško Žorž.
V Zavetišču za živali Maribor že skoraj tri leta čaka na svoj pravi dom pes po imenu Bono. Čeprav je njegov boks čist, mu bivanje v zavetiškem okolju povzroča velik stres. To se kaže tudi v laježu na mimoidoče, kar pa ni odraz njegovega pravega značaja.
Ko pa je Bono zunaj, se povsem spremeni. Postane igriv, radoveden, cartljiv in izredno prijeten spremljevalec. Na sprehodih je lepo vodljiv, poslušen in umirjen. Hitro se naveže na človeka in z veseljem sodeluje.
Bono je večji samec, kastriran, sobno čist in star 5,5 let. Išče mirnega, odločnega in izkušenega skrbnika, ki razume, da odnos z njim raste postopoma in da potrebuje okolje, kjer se bo lahko sprostil. Zaradi svoje narave ni primeren za družine z otroki.
Za Bonovega bodočega skrbnika pa bo njegova potrpežljivost poplačana z zvestobo, igrivostjo in ljubeznijo. Zavetišče za živali Maribor vabi vse, ki iščejo zvestega psa, da pridete spoznati Bona in mu ponudite dom, ki si ga zasluži.
Uporabnikom mestnega potniškega prometa je odslej na voljo še sodobnejša, hitrejša in varnejša izkušnja nakupa vozovnic.
Aplikacija Marprom Shop je bila nadgrajena z novo funkcionalnostjo – plačevanjem prek Google Pay in Apple Pay, so sporočili z Marproma.
Nova možnost prinaša večjo praktičnost, saj omogoča enostaven in brezstičen nakup vozovnic kar z mobilno napravo. S tem Marprom sledi sodobnim trendom digitalnega plačevanja ter še dodatno izboljšuje uporabniško izkušnjo.
Za uporabo novih načinov plačila je potrebno aplikacijo posodobiti v trgovinah Google Play ali App Store. V primeru morebitnih težav priporočajo, da uporabniki obstoječo aplikacijo odstranijo in jo nato ponovno namestijo.
Maribor bo tudi letos zavit v pisan pustni duh, saj Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja tradicionalno pustno rajanje, polno smeha, plesa in ustvarjalnosti. Dogodki bodo potekali v torek, 17. februarja, in so namenjeni tako najmlajšim kot vsem pustnim navdušencem.
Dopoldansko otroško rajanje (10.00 – 11.30)
Najmlajši obiskovalci bodo lahko doživeli pravo cirkuško pustno dogodivščino. Ob 10. uri bosta cirkusanta Arbadakarba otroke popeljala v svet smeha, gibanja in pustnih vragolij. Ples in zabava bosta potekala skupaj s člani TD Kurent Pobrežje ter drugimi pisanimi maskami, ki bodo poskrbele za nepozaben dopoldan.
Popoldansko pustovanje (15.30 – 18.30)
Popoldanski del je namenjen vsem starostnim skupinam, ki želijo skupaj zaplesati pomladi v pozdrav. Ob glasbenih ritmih DJ Horvata se bodo predstavile Otroška in mladinska folklorna skupina Študent Maribor ter Etnografsko društvo Kurent Maribor, program pa bosta povezovali ZPM-jevi vilinki. Najpogumnejše maske bodo imele priložnost nastopiti na odru in prejeti pustni krof, najbolj izvirne in kreativne pa bo strokovna komisija posebej nagradila.
Pokrajinski muzej Maribor bo letošnje praznovanje Prešernovega dne razširil na celoten konec tedna ter obiskovalcem ponudil pester kulturni program. Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo odprli novo razstavo stekla v Grajski kavarni, pripravili javno branje poezije ter omogočili brezplačen ogled stalnih razstav in vodene oglede, tudi takšne, prilagojene družinam.
V soboto, 7. februarja, ob 11. uri bo v Grajski kavarni potekalo odprtje nove razstave z naslovom Odprti depo stekla – nove pridobitve
Razstava predstavlja pohorsko in štajersko steklo iz zbirk muzeja, dopolnjeno z najnovejšimi pridobitvami. Pohorsko steklo, ki so ga več kot dve stoletji izdelovali v steklarnah na Pohorju in v njegovi okolici, je med lokalnim prebivalstvom še danes zelo cenjeno. Steklarne so proizvajale velike količine namiznega stekla za vsakdanjo rabo – od enostavnih do graviranih in brušenih izdelkov – na evropske trge pa so izvažale tudi luksuzne, umetniško dodelane dekorativne steklene predmete.
Osrednji slovenski kulturni in državni praznik bo v muzeju zaznamovan tudi s poezijo. V nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri bo v Grajski kavarni potekalo Prešernovanje, javno branje poezije.
Z avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, k sodelovanju pa bodo vabljeni tudi ljubiteljski ustvarjalci in vsi oboževalci pisanih verzov, ki bodo želeli svojo poezijo deliti z občinstvom.
V prazničnem koncu tedna bo izvedenih tudi več javnih vodstev po stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor, ki kronološko predstavljajo razvoj širšega mariborskega območja – od prvih naselitev v pradavnini do gospodarskega razcveta Maribora v 19. stoletju. Vodeni ogledi bodo potekali v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 12. uri, družinam z otroki prilagojena vodstva pa v soboto ob 12. uri in v nedeljo ob 10. uri.
Socialni demokrati so na današnji novinarski konferenci predstavili kandidate in kandidatke, ki bodo na parlamentarnih volitvah 2026 nastopili v volilni enoti Maribor. Pred javnost je stopila sedmerica: Martina Rauter, Benjamin Habinc, Nuška Tschammer, Boris Sovič, Jolanda Lašič, Matevž Frangež in Uroš Prikl. Kot so poudarili, jih povezuje zavezanost socialni državi, dostojnemu delu ter razvoju Maribora in celotne regije.
SD izpostavila ključne razvojne projekte za Maribor
V preteklem mandatu je bila SD v Mariboru med najaktivnejšimi političnimi silami pri prizadevanjih za razvoj mesta in regije. Nekatere ključne investicije in projekte sta na konferenci predstavila Matevž Frangež in Martina Rauter, ki sta izpostavila predvsem krepitev industrijskih delovnih mest, vlaganja v inovacijsko infrastrukturo ter projekte za bolj kakovostno življenje v mestnih četrtih. Med prioritetami ostajajo podpora mariborski univerzi in visokotehnološkim podjetjem, razvoj javnih storitev ter stanovanjska politika, ki mora mladim omogočiti, da prihodnost gradijo v domačem okolju.
Kandidati SD so poudarili, da želijo Maribor postaviti v središče nacionalnih razvojnih politik. Njihov program temelji na dostojnem delu, dostopnem zdravstvu, močni industriji ter priložnostih za mlade.
Martina Rauter: država mora biti najprej v službi ljudi
Kandidatka v 5. volilnem okraju Martina Rauter v politiko vstopa z jasnim sporočilom, da mora biti država varna opora vsem prebivalcem. Zavzema se za močno socialno državo, ki zagotavlja enake možnosti ne glede na socialni položaj, spol, starost ali kraj bivanja. V središče svojega programa postavlja solidarnost, pravičnost in vključujočo družbo ter poudarja, da so kakovostne javne storitve temelj blaginje in razvoja skupnosti.
Benjamin Habinc: glas javnega zdravstva
Predstavnik 6. okraja Benjamin Habinc je diplomirani zdravstvenik in magister javnega zdravja, zaposlen v UKC Maribor. Vsakodnevno se srečuje s posledicami političnih odločitev v zdravstvu, zato želi iz prakse prispevati k boljšim rešitvam. Kot nekdanji prodekan za študentska vprašanja opozarja, da pravice brez politične volje pogosto ostanejo le mrtva črka na papirju, zato se je odločil za aktivno politično pot.
Nuška Tschammer: znanost za boljše življenje ljudi
Kandidatka 7. okraja Nuška Tschammer je mednarodno priznana raziskovalka s področja biokemije in razvoja zdravil. Po akademski poti v ZDA in Nemčiji danes vodi interdisciplinarne ekipe v globalnem farmacevtskem okolju. Prepričana je, da mora Slovenija bolj odločno povezati znanje, raziskave in gospodarstvo ter omogočiti, da znanstveni preboji neposredno izboljšujejo kakovost življenja.
Boris Sovič: izkušnje za razvoj Maribora
V 8. okraju kandidira mag. Boris Sovič, nekdanji župan Maribora, poslanec, veleposlanik in gospodarstvenik. Spomnil je na obdobje, ko je mesto vodil skozi tranzicijo ter ga razvojno povezal z evropskim prostorom tudi kot podpredsednik Odbora regij EU. Izpostavlja pomen skladnega regionalnega razvoja, močne javne infrastrukture in energetskih projektov, ki Mariboru vračajo gospodarsko moč.
Jolanda Lašič: tri desetletja boja za delavske pravice
Kandidatka 9. okraja Jolanda Lašič je ena najbolj prepoznavnih sindikalistk v regiji. V času množičnih stečajev je pomagala več kot 40.000 delavcem do zakonitih izplačil ter se borila za pravične kolektivne pogodbe. Njena osrednja tema ostajajo dostojne plače, varni delovni pogoji ter javno zdravstvo in šolstvo, ki ne smeta biti prepuščena logiki profita.
Matevž Frangež: industrijska vizija in razvojne investicije
Državni sekretar in kandidat 10. okraja Matevž Frangež je poudaril pomen aktivne industrijske politike. Med dosežki je izpostavil nove strateške investicije, vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ter podporo zagonskim podjetjem. Prepričan je, da lahko Maribor z inovacijskim ekosistemom univerze postane eno ključnih razvojnih središč države.
Uroš Prikl: izkušnje iz državne uprave in socialnih politik
V 11. okraju nastopa Uroš Prikl, ekonomist in dolgoletni poznavalec socialnih politik. Nekdanji poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za delo želi okrepiti glas regij zunaj Ljubljane ter zagotoviti bolj pravičen razvojni model. Posebno pozornost namenja demografiji, zdravstvu in socialnemu varstvu.
Mestna občina Maribor obvešča starše in skrbnike, da bo vpis otrok v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2026/2027 potekal v torek, 17. februarja, sredo, 18. februarja, in četrtek, 19. februarja 2026. Vpis bo potekal v vseh osnovnih šolah na območju Mestne občine Maribor, vključno s Kamnico, Limbušem in Malečnikom.
V prvi razred devetletne osnovne šole je treba vpisati vse otroke, rojene v letu 2020, ki bodo v letu 2026 dopolnili šest let. Vpis se praviloma opravi na osnovni šoli v šolskem okolišu, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče. Posamezne osnovne šole bodo starše k vpisu povabile s pisnim vabilom, v katerem bo naveden tudi točen termin. Starši naj imajo ob vpisu s seboj osebni identifikacijski dokument.
Če starši vabila ne bodo prejeli, naj se obrnejo na najbližjo osnovno šolo. Ob vpisu se lahko na željo staršev ugotavlja otrokova pripravljenost za vstop v šolo, ta pa je obvezna v primeru predloga za odložitev šolanja, bodisi s strani staršev bodisi zdravstvene službe. Starši lahko otroka vpišejo tudi v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša in ima ustrezne prostorske zmogljivosti. Podrobnejše informacije bodo starši prejeli ob samem vpisu na izbrani osnovni šoli.
Strokovni direktorici UKC Maribor Nataši Marčun Varda 27. marca poteče mandat, zato je svet zavoda soglašal z objavo javnega razpisa za zasedbo tega položaja v naslednjih štirih letih. Imenoval je tričlansko komisijo, ki bo pregledala prijave glede izpolnjevanja pogojev, končno odločitev pa bo sprejel svet zavoda predvidoma na naslednji seji.
Strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta bolnišnice. Člani sveta zavoda so na današnji seji soglašali z objavo razpisa najkasneje 9. februarja in desetdnevnim rokom za prijavo, prijavljeni kandidati pa naj bi bili o izbiri obveščeni 30 dni od dneva objave razpisa.
Svet zavoda se je tudi seznanil z oceno poslovanja UKC Maribor v lanskem letu. Ta kaže, da je klinični center dosegel nekaj več kot 395 milijonov evrov prihodkov in 400,6 milijona evrov odhodkov. Minus torej znaša 5,6 milijona evrov, kar je pol manj kot v letu 2024.
Generalni direktor Vojko Flis je opozoril, da je še nekaj odprtih postavk na prihodkovni strani, a končni rezultat naj ne bi bil drugačen. Na splošno ocenjuje poslovanje kot dobro, predvsem zaradi večje realizacije programa in dejstva, da nimajo neporavnanih obveznosti ali težav z likvidnostjo.
Po besedah strokovne direktorice Marčun Varda bi lahko izvajali še več terciarnih storitev, če bi imeli več opreme
“Glede na to, koliko so se povečali stroški dela, nimamo več možnosti za razvoj, saj ne moremo kupiti novih aparatur,” je opozorila. Na določenih področjih je sicer težava tudi negovalni kader.
S poslovnimi rezultati so bili zadovoljni tudi člani sveta zavoda, predvsem zaradi večje produktivnosti UKC Maribor. “Pomembno je, da so se ob vseh sistemskih problemih povečale uteži, produktivnost je večja in to je spodbudno. Zato lahko ocenimo, da je bilo lani poslovanje zelo uspešno,” je dejal predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek.
V obravnavano oceno poslovanja je vključena tudi dodatna finančna injekcija države v okviru interventnega zakona, ki je za UKC Maribor znašala dobrih devet milijonov evrov. V. d. pomočnika generalnega direktorja za finančno področje Marjan Javornik je pojasnil, da so s tem poravnali tekoče obveznosti do dobaviteljev. “S tem smo rešili likvidnostno situacijo. Še posebej smo zadovoljni, da se je plačilni rok podaljšal s 30 na 60 dni. Sicer bi morali še naprej najemati likvidnostna posojila, zdaj pa to ni več potrebno in smo likvidnostno stabilni,” je dejal.
Svet zavoda se je prav tako seznanil z nekoliko razširjenim naborom posebnih programov za skrajševanje čakalnih dob. V letošnjem letu nameravajo v okviru teh programov v popoldanskem času dodatno obravnavati okoli 56.000 bolnikov.
V UKC Maribor so lani opravili nekaj več kot 472.000 nenujnih zdravstvenih storitev, od tega okoli 239.000 prvih zdravstvenih storitev in 233.000 kontrolnih. Na zadnji dan leta je na prvo zdravstveno storitev v tem kliničnem centru čakalo 76.669 pacientov, od tega 24 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne čakalne dobe je čakalo nekaj več kot 29.000 pacientov, od tega 22 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro.
V Listi kolesarjev in pešcev z zaskrbljenostjo spremljajo, da Slovenija tudi sedem let po jasno izraženi zahtevi civilne družbe po hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano nima jasnega cilja, časovnice ali politične zaveze za njeno uresničitev.
“V času pred volitvami, ko se tema železnic znova pojavlja v programih različnih strank, se zato odpira ključno vprašanje: kako resne so te obljube?”
Leta 2019 je bila predstavljena Državljanska pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki jo je koordinirala Lista kolesarjev in pešcev. Pobudo je podprlo več kot 2000 ljudi, strokovnjakov, raziskovalcev, lokalnih odločevalcev in uporabnikov, ter številne lokalne skupnosti vzdolž celotne osi. Sporočilo pobude je bilo jasno: država mora ključno prometno povezavo obravnavati kot nacionalno razvojno prioriteto, ne kot projekt brez roka, so zapisali v sporočilu za javnost.
Sedem let kasneje ostajajo potovalni časi nekonkurenčni, strateški cilj nedoločen, časovnice pa potisnjene daleč v prihodnost. To ne kaže na tehnično ali finančno oviro, temveč na odsotnost politične ambicije.
Dejanska razmerja razkrivajo predvsem odločitve o vlaganjih
“Država je brez večjih dilem zagotovila 244 milijonov evrov za prenovo železniške postaje v Ljubljani in kot pomemben projekt izpostavlja železniško povezavo z letališčem Jožeta Pučnika. Ti projekti imajo svoj pomen, a skupaj kažejo prometno politiko, ki ostaja osredotočena predvsem na center, medtem ko povezljivost države kot celote ostaja v ozadju.”
Vprašanje hitre železnice Maribor–Ljubljana zato ni tehnično vprašanje in ni vprašanje realnosti. Je vprašanje prioritet. Če država za projekte v prestolnici zmore jasne odločitve in kratke roke, za ključno povezavo med največjima urbanima središčema pa ponuja obzorja 20 ali 25 let, gre za zavestno politično izbiro.
Posledice takšne izbire so dolgoročne. Brez hitre in zanesljive železniške povezave ostaja vzhodni del Slovenije slabše povezan, manj konkurenčen in razvojno zapostavljen. Govoriti o decentralizaciji brez osnovne prometne hrbtenice med regijami pomeni, da decentralizacija ostaja prazna beseda.
Hitra železnica med Mariborom in Ljubljano ni luksuz in ni regionalna zahteva
Je osnovni pogoj za enakovredno vključevanje ljudi v delo, izobraževanje in javno življenje ter za resno zmanjševanje cestnega prometa in emisij. “Sedem let po pobudi 50 minut je jasno: javna podpora obstaja, strokovni argumenti so znani. Manjka le eno – politična ambicija, ki bi se iz zapisov v volilnih programih prevedla v jasen cilj, zavezo in časovni okvir. Brez tega se bo politika dveh hitrosti, ena za center in druga za vse ostale, nadaljevala, so še zapisali v sporočilu za javnost.”
Med 8. in 21. junijem bo v Mariboru potekal 61. Festival Borštnikovo srečanje, ki bo ponudil celovit pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, dopolnjen z izbranimi tujimi gostovanji ter spremljevalnim programom za strokovno refleksijo in dialog z mlajšo generacijo ustvarjalcev.
Fokus na tekmovalnem programu
Osrednja pozornost bo tudi letos namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade. Selektorica Kaja Novosel je izmed več kot sto ogledanih uprizoritev izbrala 12, pri čemer je bilo približno tri četrtine institucionalne produkcije in četrtina neinstitucionalne.
“Približno petinsedemdeset od ogledanih uprizoritev so režirali moški, preostalo četrtino pa režiserke ali avtorice koncepta,” pojasnjuje selektorica. “Statistika kaže na ustaljene, a še vedno težko premagljive strukturne vzorce, tako marginalno pozicijo nevladne scene kot neenakovredno zastopanost spolov v slovenskem gledališču.”
Tematska raznolikost in refleksija sodobnega časa
Letošnje uprizoritve prinašajo širok spekter tem in žanrov – od problematiziranja položaja posameznice_ka v družbi, opozarjanja na krivice in sistemsko nasilje, do intimnih premislekov o osamljenosti, izgubljenosti in samorefleksiji sodobnega človeka.
“Posebej izstopa dimenzija kolektivnosti in medsebojne skrbi ustvarjalnih ekip, kar je v času vedno večjega individualizma tolažeče in opogumljajoče,” dodaja selektorica. “Rdeča nit tekmovalnih uprizoritev se kaže v vprašanju minljivosti in minevanja, kar uprizoritve spretno raziskujejo.”
Mednarodna gostovanja in festivalska odprtja
Letošnje slavnostno odprtje festivala bo v petek, 12. junija, s predstavo Sonoma, plesnogledališko stvaritev španskega koreografa Marcosa Moraua in skupine La Veronal. Predstava, prepoznavna po izrazito fizičnem in simbolnem jeziku, se osredotoča na sodobno človeško izkušnjo in je bila že predstavljena na pomembnih evropskih festivalih, med drugim v Avignonu.
Platforma za dialog in refleksijo
Umetniški direktor festivala Aleš Novak poudarja, da festival ostaja prostor srečevanja različnih estetik, produkcijskih modelov in generacij ustvarjalcev. “Festival ne ponuja enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbuja razvoj, odpira vprašanja in omogoča poglobljen dialog med predstavami, strokovno javnostjo in občinstvom,” pravi Novak.
Festival se bo zaključil v nedeljo, 21. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramski igralec.
Stanovalci Ulice Pohorskega odreda v Mariboru so čez noč ostali brez več kot 150 parkirnih mest. Garažno hišo so zaprle Mestne nepremičnine, saj sta inšpektorat za naravne vire in prostor ter geodetska inšpekcija ocenila, da objekt ni več varen za uporabo.
Uporabniki so se šele v začetku tega tedna izvedeli, da bodo ostali brez garažne hiše
Zgornja ploščad je zaprta že več kot desetletje, zdaj pa so zaprli še spodnjo etažo. Stanovalci opozarjajo, da je objekt v slabem stanju že dolgo, sanacija pa kljub številnim opozorilom ni bila izvedena.
Na občini, ki je lastnica garaže, so že pred leti priznali, da se zavedajo težav, a konkretnih ukrepov do danes ni bilo. Še pred zaprtjem so stanovalci imeli težave s parkiranjem, zdaj pa je ta problem le še večji.
Stanovalci opozarjajo, da so parkirna mesta nujno potrebna, a vrsto let čakajo na rešitve, ki jih ni bilo. Mnogi so razočarani, ker se po njihovem mnenju veliko vlaga v center Maribora, premalo pa v druge mestne četrti in krajevne skupnosti. Skrbi jih, da se bodo na njih zdaj spravili redarji, saj so primorani parkirati na zelenicah.
Tudi Mestna četrt Nova vas je seznanjena s problematiko
Predsednik MČ Nova vas, Vinko Virtnik, je pojasnil, da naj bi občina na tem mestu že imela druge načrte, vendar o zaprtju garaže ni bil obveščen niti s strani občine niti s strani Mestnih nepremičnin. Po njegovih besedah stanovalcem nadomestne rešitve niso bile ponujene, kar je povzročilo ogorčenje in šok.
Na Holdingu Maribor, kamor spadajo Mestne nepremičnine, so nam odgovorili: “Družba Mestne nepremičnine je kot upravljavec 28. januarja 2026 preko Mestne občine Maribor prejela poziv Gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, izdan na podlagi izvedenega inšpekcijskega pregleda, pri katerem je bilo ugotovljeno, da garažna hiša ne zagotavlja bistvenih zahtev objekta. V skladu z inšpekcijskim pozivom morajo Mestne nepremičnine ustrezno zavarovati garažno hišo v Ulici Pohorskega odreda (južni objekt), tako da preprečijo njeno uporabo ter ogrožanje premoženja, zdravja in življenja ljudi, prometa oz. njegove okolice. Omenjena garažna hiša ni bila uradno odprta za uporabo, parkiranje se ni zaračunavalo in z uporabniki niso bile sklenjene nobene najemne ali abonentske pogodbe. O nadaljnjih korakih v smeri dolgoročne rešitve bo javnost pravočasno obveščena.”
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, zadevo spremljamo še naprej.
Podjetje Marprom vabi k sodelovanju v svojih servisnih delavnicah dva nova sodelavca za zaposlitev za nedoločen čas. Na voljo sta delovni mesti mehanika in avtoelektrikarja–mehatronika.
Marprom zaposlenim ponuja zanesljivo zaposlitev in urejene delovne pogoje. Delo poteka v razgibanem in dinamičnem delovnem okolju, ob tem pa zaposleni prejemajo redno plačilo z vsemi dodatki ter stimulativno nagrajevanje. Poleg tega podjetje omogoča dodatna izobraževanja in karierni napredek.
Prijave na razpisana delovna mesta se sprejemajo do 19. februarja 2026.
Zgodba Zuma je dosegla več kot 130.000 ljudi, a kljub temu zanj še ni bilo zanimanja. Ta čudovit kuža še vedno čaka na človeka, ki mu bo ponudil varen, ljubeč dom.
Zum je v življenje neke družine prišel kot darilo za otroka, vendar veselje ni trajalo dolgo. Izginil je in bil več kot leto dni pogrešan. Oktobra lani so ga ljudje začeli opažati, kako prestrašen, izstradan in nezaupljiv hodi od hiše do hiše ter prosi za hrano, a se nikomur ni pustil približati.
Več dni smo vsakodnevno prejemali klice o njem, a preden smo prišli na lokacijo, je že šel naprej. Tudi z lovko ga nismo uspeli ujeti. Po več dneh tavanja ga je nekomu le uspelo zvabiti v ograjen prostor, kjer smo ga lahko varno prevzeli.
Ob prihodu v zavetišče je bil Zum popolnoma prestrašen, zaprt vase in nezaupljiv. Dotikov, božanja in nežnosti ni poznal – roka zanj ni pomenila varnosti, temveč grožnjo. Njegove reakcije so kazale, da je bil v preteklosti verjetno izpostavljen nasilju, zapišejo v zavetišči-
Za več informacij nas kontaktirajte v času uradnih ur na: 02 480 16 60 ali nam pišite na mail: zavetisce.mb@snaga-mb.si
Tri vodilne organizacije, ki delujejo na področju slepote in slabovidnosti, so združile moči v novem Erasmus+ projektu „Inkluzivna budućnost partnerstva za osnaživanje osoba s oštećenjem vida“, v prevodu ‘Inkluzivna prihodnost partnerstva za večjo podporo slepim in slabovidnim’. In ta teden so vse skupaj v Mariboru, kjer se ukvarjajo s tem, kako izboljšati kakovost življenja slepih in slabovidnih oseb ter okrepiti strokovno podporo, ki jo nudijo organizacije v Sloveniji in na Hrvaškem.
V tem tednu, od 2. do 6. februarja 2026, poteka več dejavnosti v Mariboru. Organizira jih Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor. Prisotni pa so tako iz Centra IRIS iz Ljubljane in iz Združenja slepih Sisak iz Hrvaške.
Več predstavitev in dejavnosti
V ponedeljek so si udeleženci skupaj z njihovimi spremljevalci ogledali Maribor in obiskali Hišo Najstarejše trte na svetu. V torek so jim predstavili delovanje Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor. Vse od torka do petka pa imajo tudi najrazličnejše predstavitve in delavnice. Med drugim predstavitev načina kontaktiranja in vzdrževanja stikov s člani društva, nadgradnja metod privabljanja članov, sprehod v temi, predstavitev delavnic za mlade in družine, predstavitev programov MDSS …
Ta projekt pravzaprav traja od 1. septembra 2025 do 28. februarja 2027, v tem tednu pa prav v Mariboru še dodatno raziskujejo, kakšne možnosti imajo in kaj so že naredili, da bi dosegli cilje.
Sodelujoči v projektu
– Združenje slepih Sisak (Udruženje slijepih Sisak, Hrvaška) ki je vodilna organizacija v tem projektu,
– Center IRIS Ljubljana, edina specializirana, javna ustanova za izobraževanje slepih in slabovidnih v Sloveniji,
– Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, ki je največja regionalna organizacija slepih in slabovidnih v Sloveniji s kar 640 člani.
Tri ključna področja, ki jih bo projekt okrepil
Projekt je usmerjen v tri osrednje cilje:
Vzpostavljanje mreže med hrvaškimi in slovenskimi organizacijami, ki delajo s slepimi in slabovidnimi, ter izmenjava dobrih praks in metod dela.
Razvoj novih orodij in pristopov za strokovnjake, ki izvajajo rehabilitacijo, mobilnost, izobraževanje ter podporo slepim in slabovidnim osebam.
Ozaveščanje javnosti o izzivih slepih in slabovidnih oseb in pomenu vključujoče družbe, preko izobraževanj, predstavitev in terenskih aktivnosti, v katerih sodelujejo tudi udeleženci z okvaro vida.
Mednarodna usposabljanja in priročnik
V času projekta izvajajo tri obsežne mednarodne edukacije:
Senzibilizacija javnosti v Sisku.
Doseganje ciljne skupine v Mariboru.
Asistivne tehnologije v Ljubljani.
Na vsaki sodeluje 15 strokovnjakov iz partnerskih organizacij. Po vsaki mednarodni delavnici pa sledijo tudi nacionalne izobraževalne aktivnosti za člane organizacij in lokalno okolje.
Eden najpomembnejših rezultatov projekta je obsežen priročnik za delo z osebami z okvaro vida, ki bo javno dostopen ter namenjen vsem institucijam in organizacijam, ki delajo na področju slepote in slabovidnosti.
Derbi uvodnega kroga spomladanskega nogometnega prvenstva med Mariborom in Celjem (3:3) so z nešportnim vedenjem zaznamovali tudi navijači obeh moštev in disciplinski organ Nogometne zveze Slovenije je klubom zdaj izdal računa.
Mariborčanom v višini 3100 evrov, Celjani bodo v blagajno dali še 100 evrov več.
Navijači v Stožicah so za 2900 evrov na tekmi z Muro olajšali tudi blagajno Olimpije (1:0). O svojem nešportnem in nasilnem vedenju na isti tekmi pa bo na naslednjih treh tekmah, ko ne bo igral, lahko razmišljal tudi Argentinec v dresu zmajev Agustin Doffo. Mura je za navijaške nepotrebnosti na tekmi dobila račun v višini 250 evrov.
Nešportno in neprimerno vedenje več igralcev bo po tekmi Koper – Bravo (6:2) Primorce stalo 500 evrov.
Z nešportnim navijanjem pa so se na gostovanju v Radomljah (2:1) predstavili tudi navijači Aluminija. Ekipi iz Kidričevega so na Brdu pri Kranju izstavili račun za 360 evrov.
Visit Pohorje obvešča, da so zaradi trenutnih vremenskih razmer odpovedani vsi termini spustov s pležuhi v tem tednu. Razmere namreč ne omogočajo varne izvedbe aktivnosti, zato so se organizatorji odločili za preventivni ukrep.
Odpovedani so termini v četrtek, petek in soboto, med 5. in 7. februarjem 2026, v večernem času od 21. do 22. ure, ter v nedeljo, 8. februarja 2026, med 17. in 20. uro.
Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na območju Razvanja v Mariboru, da bo v četrtek, 5. februarja 2026, med 8. in 13. uroprišlo do začasne prekinitve oskrbe s pitno vodo zaradi nujnih vzdrževalnih del.
Izpad bo vplival na stanovalce na naslovih Pri Habakuku od hišne številke 6c do 110 ter na Ulici Janka Sernca od hišne številke 86 do 103.
Po ponovni vzpostavitvi oskrbe svetujejo izpiranje interne vodovodne napeljave ter puščanje vode iz vseh pip, dokler se ne zbistri. Mariborski vodovod se uporabnikom zahvaljuje za razumevanje.
Danes je župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič ob družbi vrtčevskih otrok in ravnateljice Vrtca Otona Župančiča Maribor Tjaše Valano odprl obnovljeno vrtčevsko enoto Lenka, ki je vključevala obnovo igralnic, hodnikov, vhodnih in sanitarnih prostorov in zunanjih vhodnih ploščadi.
Obnova prostorov je skupno znašala 372.176,53 EUR. V letošnjem letu se načrtuje tudi obnova fasade in ureditev zunanjosti vrtca
Pred leti pa se je zamenjalo stavbno pohištvo, delno je bila zamenjana pohištvena oprema in nameščeni novi radiatorji, v celoti je bila obnovljena tudi razdelilna kuhinja enote vrtca.
FOTO: MP Produkcija
Vrtec Otona Župančiča – enota Lenka je bila zgrajena leta 1984. Zgradba je samostoječa stavba montažne izvedbe Marles in je enoetažna. V enote Lenka je devet oddelkov, sedem oddelkov prvega in drugega starostnega obdobja obiskuje 93 otrok, dva oddelka otrok s posebnimi potrebami pa 12 otrok.
Otroci so povedali, da so jim v prenovljeni enoti najbolj všeč nove luči, stropi in nove igralnice
K besedi sta otroka nato povabila mariborskega župana Aleksandra Sašo Arsenoviča, ki se je uvodoma zahvalil izvajalcem in zaposlenim, ki so poskrbeli za dobro izvedbo. Dobra energija novih prostorov se izžareva najbolj pri otrocih, za kar ste zaslužne zagotovo tudi vzgojiteljice. Res je, da smo zadnja leta usmerjali energijo v projekte, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Sedaj je naša smer načrtovanje odprtih, svetlih, dostopnih vrtčevskih prostorov, prostorov, ki bodo primerno za razvoj naše prihodnosti, otrok. Da bodo lokalno narejeni, iz naravnih materialov in pohorskega lesa, so zapisali v sporočilu za javnost.
Danes je župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič ob družbi vrtčevskih otrok in ravnateljice Vrtca Otona Župančiča Maribor Tjaše Valano odprl obnovljeno vrtčevsko enoto Lenka, ki je vključevala obnovo igralnic, hodnikov, vhodnih in sanitarnih prostorov in zunanjih vhodnih ploščadi.
Obnova prostorov je skupno znašala 372.176,53 EUR. V letošnjem letu se načrtuje tudi obnova fasade in ureditev zunanjosti vrtca
Pred leti pa se je zamenjalo stavbno pohištvo, delno je bila zamenjana pohištvena oprema in nameščeni novi radiatorji, v celoti je bila obnovljena tudi razdelilna kuhinja enote vrtca.
FOTO: MP Produkcija
Vrtec Otona Župančiča – enota Lenka je bila zgrajena leta 1984. Zgradba je samostoječa stavba montažne izvedbe Marles in je enoetažna. V enote Lenka je devet oddelkov, sedem oddelkov prvega in drugega starostnega obdobja obiskuje 93 otrok, dva oddelka otrok s posebnimi potrebami pa 12 otrok.
Otroci so povedali, da so jim v prenovljeni enoti najbolj všeč nove luči, stropi in nove igralnice
K besedi sta otroka nato povabila mariborskega župana Aleksandra Sašo Arsenoviča, ki se je uvodoma zahvalil izvajalcem in zaposlenim, ki so poskrbeli za dobro izvedbo. Dobra energija novih prostorov se izžareva najbolj pri otrocih, za kar ste zaslužne zagotovo tudi vzgojiteljice. Res je, da smo zadnja leta usmerjali energijo v projekte, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Sedaj je naša smer načrtovanje odprtih, svetlih, dostopnih vrtčevskih prostorov, prostorov, ki bodo primerno za razvoj naše prihodnosti, otrok. Da bodo lokalno narejeni, iz naravnih materialov in pohorskega lesa, so zapisali v sporočilu za javnost.
Član občinskega sveta Občine Radenci Milko Zamuda se je opravičil za, kot je zapisal, “nedopustno dejanje” na seji občinskega sveta minuli četrtek, ko je fizično napadel podžupana Mirana Jelena.
Dejanje obžaluje, označil pa ga je za posledico provokacije.
V pisnem opravičilu podžupanu, svojim najbližjim, volivcem in drugim prizadetim je Zamuda navedel, da obžaluje dogodek na 11. redni seji občinskega sveta pred tednom dni.
Dodal pa je, da je šlo za posledico “večletnega šikaniranja, mobinga, podtikanj, laži in zasmehovanja” zaradi njegovega dela v občinskem svetu. Kot je navedel, je nasedel provokaciji, s tem pa storil največjo življenjsko napako.
“Kar sem storil v trenutku osebne prizadetosti, ni bilo prav in tega se tudi zavedam,” je zapisal. O svojem delovanju in vodenju občinskega sveta ter ozadjih dogodka pa se bo v prihodnje še izjasnil, je dodal.
Župan Radencev Roman Leljak je sicer po incidentu izrazil pričakovanje, da bo Zamuda odstopil z mesta svetnika in da se do konca mandata ne bo več udeleževal sej.
Leljak je takrat še povedal, da je podžupan Jelen po incidentu poiskal zdravniško pomoč in vložil kazensko ovadbo proti Zamudi. Občina pridobiva pravna mnenja in načrtuje svojo ovadbo, je župan danes povedal za STA.
Na dogodek so se odzvali tudi v Neodvisni listi, katere član je Zamuda. Incidenta na četrtkovi seji ne odobravajo in ga obžalujejo, so navedli v zapisu na družbenem omrežju. Kot so poudarili, fizični odzivi ne sodijo v razprave demokratičnih institucij.
Dodali pa so, da seje občinskega sveta pod vodstvom župana Leljaka že dalj časa potekajo v napetem vzdušju, opozicijski svetniki pa da so pogosto soočeni s provokacijami, žaljivimi pripombami in prekinitvami razprav. Po njihovih navedbah je podžupan z žaljivimi besedami izzval Zamudo, ta pa je neprimerno odreagiral.
V dvorani Kulturnega doma Jožeta Petruna v Lovrencu na Pohorju je potekalo predavanje o volkovih.
Po več kot šestdesetih letih so se namreč ponovno vrnili na Pohorje, njihova prisotnost pa med ljudmi hkrati vzbuja zanimanje, spoštovanje, strah in nemalo vprašanj.
Predavatelj Rok Černe je poudaril, da volkovi trenutno niso prisotni povsod. Njihovo prisotnost so zaznali predvsem v zgornji polovici Pohorja.
Velik del večera je bil namenjen razbijanju strahov
Volk je v Sloveniji že vrsto let pravno zaščitena vrsta, kljub temu pa okoli njega še vedno kroži veliko mitov. Eden najpogostejših je, da je volk nevaren človeku. »Volkove smo vrsto let izganjali, zato se volk po naravi človeka boji,« je poudaril Černe.
»Glavni povod predavanja je zdaj že potrjena stalna prisotnost volka na Pohorju. Z rastjo tropa v kratkem pričakujemo tudi vedno več interakcij z ljudmi, zato je naš namen, da še pred tem nagovorimo lokalno prebivalstvo ter osvetlimo tako racionalne kot iracionalne dejavnike sobivanja z volkovi,« je povedal Igor Kovše. V sklopu predavanja so torej obiskovalci prejeli najpomembnejše informacije v zvezi z volkovi in napotke za interakcije z njimi.
Prebivalci so povedali, da so se predavanja udeležili prav zato, da bi o volkovih in njihovi naravi izvedeli več ter se naučili sobivati z njimi. Večina jih je priznala, da ob morebitnem srečanju z volkom ne bi znala pravilno odreagirati.
V preteklosti smo že poročali o slabem stanju garažne hiše med Klinetovo ulico in Ulico Pohorskega odreda.
Zgornja ploščad je zaprta že več kot desetletje, sanacija pa se kljub številnim opozorilom ni zgodila. Na občini so že pred leti priznali, da se zavedajo težav, vendar konkretnih ukrepov do danes ni bilo. Lastnik garaže je namreč občina.
Zaprtje garažne hiše je zahteval inšpektorat za naravne vire in prostor ter geodetska inšpekcija, saj objekt po njihovih ocenah ni več varen za uporabo.
Dostop do zgornje etaže je bil že pred leti zaprt s cvetličnimi koriti, ker je garaža statično ogrožala uporabnike, spodnji prostori pa so bili edina možnost parkiranja.
Z današnjim dnem je več kot 100 ljudi ostalo brez možnosti parkiranja
Stanovalce je zato včeraj še toliko bolj presenetilo obvestilo, da se garaža danes zapira. Po več letih opozarjanja in čakanja na rešitve so ostali brez več kot 100 parkirnih mest, nadomestne rešitve pa jim niso bile ponujene. Kje bodo parkirali, ne vedo. Razočarani so nam dejali, da je čas, da se vlaga tudi v druge MČ in KS. Parkirna mesta so nujno potrebna in žalostno je, da vrsto let čakajo na rešitve, a zaman.
Odzive Mestne občine Maribor, Mestnih nepremičnin in MČ Nova vas, objavimo v nadaljevanju.
Danes je pod Pohorje, na Snežni stadion, prispela Slovenska bakla, simbol, ki povezuje šport, olimpijske vrednote in ljudi vseh generacij. Bakla, ki potuje po Sloveniji v okviru priprav na XXV. zimske olimpijske igre Milano–Cortina 2026, širi temelje olimpizma – spoštovanje, odličnost in prijateljstvo.
Pot bakle skozi Maribor
Bakla je potovala s Foksi vlakom Slovenskih železnic do železniške postaje Maribor, od tam pa z uradnim vozilom po Pohorski ulici do Arene Pohorje. Obiskovalce je čakal pester program, ki je vključeval druženje z olimpijci, športne izzive in priložnost za aktivno sodelovanje v olimpijskem duhu.
Prisotnost olimpijcev in župana
Dogodka se je udeležil tudi mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, prisotni pa so bili tudi olimpijci in športniki Katja Koren, Katja Fain, Natalija Prednik Burič, Metka Sparavec, Miha Verlič in Nika Tomšič.
Bakla obiskala več slovenskih krajev
Slovenska bakla je obiskala več slovenskih krajev, kjer so jo slavnostno pospremili lokalne skupnosti, mladi, športniki, olimpijci in navijači. Ob tem so obiskovalci lahko sodelovali v različnih športnih izzivih, se družili z olimpijci in doživeli olimpijski duh, ki povezuje ljudi vseh generacij.
Olimpijski duh povezuje skupnosti
Dogodek je še enkrat poudaril, kako šport in olimpijske vrednote povezujejo skupnosti po Sloveniji ter navdihujejo mlade in starejše k aktivnemu življenju. Slovenska bakla bo svojo pot proti ZOI Milano–Cortina 2026 nadaljevala tudi v drugih slovenskih krajih.
Ob slovenskem kulturnem prazniku vas gledališka skupina Smrk‑av‑ci z OŠ Lovrenc na Pohorju prijazno vabi na dramsko predstavo Tihi log, ki to ni. Predstava bo odigrana v petek, 6. februarja 2026, ob 18. uri, v Kulturnem domu Jožeta Petruna.
Predstava prinaša zabavno in poučno zgodbo, ki bo navdušila tako mlajše kot starejše obiskovalce. V Tihem logu ptice pojejo nekoliko po svoje, zato se štrk Ludvik odloči organizirati pevsko tekmovanje. V komisiji se znajdejo močerad Konrad, slepec Antonio, krastača Engelbert in rega Regina – a Ludvik ima tudi svoje skrite načrte.
