V zidanici pod gradom Vurberk bi rada Občina Duplek uredila prostor za romantične poroke in protokolarne dogodke. A do takrat, ko bi to bilo možno, je še dolgo. Za zdaj so v tej zidanici naredili novo ostrešje s streho, da stavba ne bi propadla. Poglejte, kdaj se bodo lotili še urejanja zanimive notranjosti.
Več v videoprispevku:
Fotogalerija:
Lekarne Maribor začenjajo prenovo svoje največje enote Lekarne Tabor, ki je tudi dežurna lekarna, na Ljubljanski ulici 9, v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.
Enota Lekarna Tabor. Foto: Mariborske lekarne
Prenova se bo začela v petek, 20. novembra 2020. Od 20. novembra do 23. novembra 2020 bo nadomestna in dežurna lekarna Lekarna Center na Gosposki ulici 12 v Mariboru. Od 23. novembra 2020 dalje bo Lekarna Tabor poslovala v začasnih prostorih na Trgu revolucije 3, ki so od Lekarne Tabor oddaljeni le minuto hoje.
Po prenovi, ki bo trajala več mesecev, bo Lekarna Tabor najsodobnejša, do uporabnikov še bolj prijazna lekarna. Lekarne Maribor pa občane prosijo med obnovo za razumevanje.
Na Muti letos izvajajo več projektov, ki so v različnih fazah. Med pomembnejše zagotovo sodi urejanje vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, ob tem dopolnjujejo še kanalizacijsko omrežje, kolesarsko pot, ki je del mednarodne dravske kolesarske poti, industrijsko cono in še kaj.
Več v videoprispevku:
V Mariboru so sredi aprila začeli obnovitvena dela na Sodnem stolpu na Lentu, ki naj bi v novi podobi zaživel čez leto dni. Poleg novih tal, fasade in ogrevalnega sistema bo med drugim izveden tudi preboj z vhodom v atrij zunanjega avditorija Lutkovnega gledališča Maribor, s čimer bodo povezali obe prizorišči.
Sodni stolp
Foto: STA
Sodni stolp je srednjeveški obrambni stolp, ki stoji na obrežju Drave pri osrednji tržnici v Mariboru. Objekt je nekoč utrjeval jugozahodni vogal mestnega obzidja in v osnovi izvira iz začetka 14. stoletja.
V sodobnem času služi kot prizorišče za kulturne dogodke, a je zaradi dotrajanosti in slabe opremljenosti v uporabi le občasno, večinoma le v času Festivala Lent ali festivala dokumentarnega filma Dokudoc. Z obnovo, na katero se čaka že vrsto let, naj bi stolp pridobil vse potrebno za še druge kulturno-umetniške vsebine.
Obnova bo po napovedih mariborske občine zaključena aprila prihodnje leto. “Obnovila se bodo tla in sistem ogrevanja objekta, stene objekta vključno s fasado in funkcionalnimi priključki, uredile se bodo nosilne plošče med pritličjem in nadstropjem, vgradile se bodo kovinske obstenske galerije v nadstropju, preboj z vhodom v atrij zunanjega avditorija Lutkovnega gledališča Maribor, okna, vrata, stavbno pohištvo – vse v skladu s smernicami in pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine,” so pojasnili.
Na nasprotnem vogalu lutkovnega gledališča in tržnice je Vojašniški trg, ki je razkopan že več kot dve leti. Po arheoloških raziskavah v letu 2018 so dela tam zastala. Po poročanju časnika Večer je bilo treba postopek javnega naročila za izbiro izvajalca gradbenih del ponoviti, saj so bile ponudbe v prvem razpisu za občino predrage.
Nov postopek javnega naročila je zdaj v teku. “Če bo javno naročilo uspešno potekalo, ocenjujemo, da bo pogodba z izvajalcem podpisana v roku treh do štirih mesecev. Podpisu pogodbe seveda sledi takojšen pričetek del,” pravijo na občini.
Ločeno se je jeseni lani pričela obnova objekta na Vojašniški ulici 14, ki je nekoč služil kot shramba ledu, zdaj pa v njem urejajo vinogradniški muzej. Ta naj bi novo podobo dobil že letos. “Časovnica projekta ureditve vinogradniškega muzeja je zastavljena tako, da bi ta lahko odprl svoja vrata do trgatve Stare trte. Ta načrt je zaenkrat še realen, čeprav nekatere dobave materialov in elementov (okna, vrata,…) zaradi epidemije covida-19 zamujajo,” pojasnjujejo na občini.
Doslej so že bila izvedena dela za statično sanacijo, obnovljeno je bilo ostrešje s kritino, izvedena so bila gradbena dela v notranjosti in v kleti, zgrajene nove spremenjene stopnice. Prav tako se že izvaja fasadni omet. Temu sledi še ureditev zunanjosti in vgradnja notranje opreme.
Koncept in vsebine vinogradniškega muzeja je pripravila strokovna delovna skupina, v kateri sta tudi direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren in mestni viničar Stane Kocutar. Muzej naj bi prikazoval življenje v mestu skozi čas in v povezavi z vinogradništvom, ki je v veliki meri zaznamovalo identiteto Maribora. Vsebine bodo predstavljene tako v digitalnih oblikah kot s slikovnimi in drugimi muzejskimi razstavnimi eksponati, kletni prostori pa bodo namenjeni okušanju, spoznavanju in nakupu kakovostnih vin.
Skupna vrednost projekta revitalizacije Vojašniškega trga, ki zajema tudi vinogradniški muzej in Sodni stolp, je ocenjena na okoli šest milijonov evrov. Točne številke na občini ne morejo podati, ker je javno naročilo za izbiro izvajalca del za ureditev trga še v teku.
Vrednost gradbeno-obrtniških del za vinogradniški muzej znaša po sklenjeni pogodbi z izvajalcem 464.000 evrov in za Sodni stolp pa 964.000 evrov. Večji del sredstev naj bi prišel iz Kohezijskega sklada preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).
VIR:STA
Na Glavnem trgu te dni delavci pospešeno delajo, saj jim vreme to dopušča. Predvidoma do konca maja bi radi z vsem zaključili. Istočasno pa obnavljajo tudi Kužno znamenje.
Več v videoprispevku:
Sicer pa ob tem, ko dobivata novo podobo Glavni trg in Koroška cesta v delu od Starega mostu do tržnice, posodabljajo tudi Kužno znamenje na Glavnem trgu. Obnova zajema manjša popravila, zalivanje razpok, čiščenje, impregniranje in obnovo pozlate. Skupna vrednost obnovitvenih del, ki jih izvaja Restavratorstvo Rus,je 19.430 evrov. Dela koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, in bodo trajala približno mesec dni, so zapisali na Mestni občini Maribor.
V ponedeljek, 23. septembra, se prične obnova druge faze Streliške ceste v Mariboru, so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Vir: Google maps
Podjetje Nigrad d.d. bo v ponedeljek 23. septembra v sklopu 2. faze projekta obnove Streliške ceste zaprlo območje na odseku med Ulico Pohorskega odreda do križišča s Kardeljevo cesto in uredilo obvoze. 1. etapa zapore bo od Kurirčkove poti do gostilne Poštela, na tem odseku bo popolna zapora, dostop za stanovalce bo urejen čez gradbišče, dostop za trgovino TUŠ in MOL bo preko Pohorskega odreda nemoteno. Po izvedbi 1. etape sledi 2.etapa, sporočajo iz MO Maribor. “2. etapa bo od Kurirčkove poti do Ulice Pohorskega odreda, na tem odseku bo delna zapora, tako da bo dovoljen in možen dostop do trgovine TUŠ in BS MOL. Dovoljen dostop za stanovalce bo do dvorišč preko gradbišča. Zaradi zapore Streliške ceste bodo avtobusi na liniji 6 Vzpenjača začasno vozili po spremenjeni trasi. Tako bodo v smeri Vzpenjače z Radvanjske ceste zavili v Borštnikovo ulico in nato s te v Ulico Pohorskega odreda, po kateri se bodo vrnili na ustaljeno traso na Lackovo cesto,” so zapisali v sporočilu za javnost. Po enaki obvozni poti bodo avtobusi na liniji 6 vozili tudi proti centru mesta. V času zapore Streliške ceste ne bosta v uporabi avtobusni postajališči Radvanjska–Borštnikova in Streliška– Ulica Pohorskega odreda.
Obstoječa lokalna cesta LC – 47805 Lackova cesta in LC – 47807 Streliška cesta, katere predmet obnove je ureditev celotne komunalne infrastrukture ter voziščne konstrukcije ceste, poteka med križiščem Lackove ceste in Ulice pohorskega odreda in križišča Streliške ceste in Kardeljeve ceste. “V letu 2018 je v okviru dvoletnega projekta, razdeljenega na dve fazi, bila izvedena 1. faza projekta kjer je že bil obnovljen del Lackove ceste od gasilskega doma do semaforiziranega križišča Lackove in Ulice Pohorskega odreda. V nadaljevanju investicije (2. faza) se izvaja ureditev modernizacije ceste na odseku med Ulico Pohorskega odreda do križišča s Kardeljevo cesto,” so sporočili.
V okviru 2. faze prenove bodo zamenjana celotna vozišča konstrukcija urejen promet kolesarjev, obnovljeni vsi komunalni vodi in javna razsvetljava. Obravnavan odsek predstavlja zahtevno okolje tako z vidika varovanja narave, kot tudi z vidika voda in prometne varnosti in pretočnosti, ureditve vodenja kolesarjev. “Vrednost projekta je 1,56 milijona evrov, od tega 1 milijon evrov sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaključek del je predviden do konca leta 2019. Dela izvajata podjetje Pomgrad d.d. kot vodilni partner in partner podjetje Nigrad d.d,” so dodali.
Nadometni postajališči za avtobuse št. 6 bosta v Borštnikovi ulici in OŠ Ludvika Pliberška v Ulici Pohorskega odreda.
Mestna občina Maribor namerava obnoviti in razširiti enoto vrtca, ki stoji poleg osrednje mariborske tržnice na Lentu. S projektom, ocenjenim na 1,5 milijona evrov, želijo izboljšati bivalne pogoje v vrtcu in pridobiti dva nova oddelka.
Vrtec Ivana Glinška Maribor – enota Ribiška. Vir: Google maps
Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo za projekt. Gre za eno od šestih enot Vrtca Ivana Glinška Maribor, imenovano Ribiška. Trenutno je tam v štirih oddelkih nekaj manj kot 70 otrok.
Trenutna stavba je dotrajana in draga za vzdrževanje in obratovanje, igralnice in sanitarije ne ustrezajo standardom in normativom, prav tako obstoječi vrtec ne razpolaga z ustreznim večnamenskim prostorom in kabineti za izvajanje individualne obravnave otrok.
Z dograditvijo dveh igralnic bi zagotovili dodatne zmogljivosti te enote vrtca, s tem pa tudi razbremenili enoto Gregorčičeva – Krekova. Uporabne površine vrtca Ribiška se bodo s sedanjih 660 kvadratnih metrov povečale na več kot tisoč kvadratnih metrov.
Obnova naj bi trajala nekaj več kot leto dni, pri čemer naj bi z gradbenimi deli začeli avgusta letos. “Za otroke bodo zagotovljeni prostori v času gradnje, v šolskem letu 2020/21 pa bodo že bivali v novem vrtcu,” napovedujejo na občini.
Stroške bodo krili s sredstvi iz občinske blagajne, pri čemer naj bi pol milijona evrov zagotovili v proračunu še letos, ostalo pa prihodnje leto. V predlogu proračunov, ki morata še skozi drugo branje v mestnem svetu, so ta sredstva predvidena.
Idejno zasnovo so obnovo vrtca so izdelali že leta 2014. Pred leti, ko se je na tem območju načrtovalo izgradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), se je sicer nameravalo ta vrtec podreti, a so kasneje, ko so idejo o galeriji preselili drugam, ta načrt opustili.
Ta del Lenta, znan kot Dravske Benetke, je v zadnjem času že doživel več sprememb na bolje. Zasebniki so uredili prej prazne prostore pri kopališču Pristan, mestna oblast pa je pred dnevi umaknila s tržnice razpadajoče dežnike. Še letos naj bi začeli z urejanjem nabrežja Drave in bližnjega Vojašniškega trga in Sodnega stolpa.
Vir: STA
Na stadionu NK Pohorja v Rušah so letošnjo sezono odprli z obnovljenimi tribunami ter igriščem, na katerem so v prvi tekmi sezone domačini remizirali z gostujočimi Šampioni iz Celja. Nove pridobitve in rezultat so pozdravili tudi navijači. Preverite v videu.
Mariborskim nogometnim navijačem po selitvi naslova državnih prvakov v prestolnico v tolažbo ostaja vsaj to, da so le dan po zadnji tekmi na stadionu Ljudski vrt začeli s prvimi obnovitvenimi deli.
Za zdaj bodo na stroške kluba prenovili travnato površino, še vedno pa ni čisto jasno, kdaj bodo začeli z drugimi deli, zlasti z obnovo zahodne tribune. Kot so danes zagotovili na mariborski občini, projekt celovite prenove Ljudskega vrta – torej ureditev prostorov pod severno in južno tribuno in obnova zahodne tribune – teče po načrtih. Občina je zagotovila 5,5 milijona evrov, k temu pa je zdaj dodala še pol milijona evrov za menjavo travnate površine na drugem igrišču. Ob tem dodajajo, da izvedbo vseh del načrtujejo v letošnjem letu.
Znova so pojasnili, da bo celovita obnova zajemala preureditev zahodne tribune, kjer bodo postavili novo komunikacijsko klančino in povezovalni hodnik za novinarje, VIP goste in funkcionarje, ki bo omogočal povezavo stare tribune s severnim in južnim traktom. Ob tem bodo povečali število VIP sedišč ter uredili okoli 90 sedišč za komentatorje in 120 za novinarje
V okviru prenove zahodne tribune bodo uredili še sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, načrtujejo izvedbo VIP lože za pogostitve na visoki ravni, in postavitev platforme za glavno kamero. Prostore pod južno tribuno bodo namenili za gostinsko in trgovsko dejavnost, pod severno tribuno pa za potrebe klubske nogometne šole, novinarsko središče in prostore za upravljavca stadiona.
Na mestni občini dodajajo, da je obnova stadiona v fazi začetkov javnega razpisa, trenutno pa pričakujejo še del projektne dokumentacije za prostor pod tribunami, severni in južni, tako da bi v drugem junijske tednu lahko objavili razpis za izvajalca del. Če ne bo pritožb, bi z deli lahko pričeli konec julija, ker je za zahodno tribuno potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pa bo gradnja na tem delu stekla predvidoma jeseni, še dodajajo na občini.
Še pred tem mora mestni svet potrditi investicijski program, posebej za obe fazi, kar naj bi se za prvo fazo zgodilo na izredni seji 7. junija, za drugo pa predvidoma na julijski seji. Kot še ob tem zagotavljajo na mariborski občini, skozi celoten proces priprave projektne in druge dokumentacije zelo zgledno sodelujejo z nogometnim klubom.
V Nogometnem klubu Maribor pa so pojasnili, da je menjava dotrajane travnate površine na glavnem igrišču ocenjena na 630.000 evrov, ki jih bo zagotovil klub. Omenjena dela morajo biti zaključena do 9. julija, saj najuspešnejši slovenski nogometni klub kmalu čakajo prve evropske preizkušnje.
Za izboljšanje igralnih pogojev in pogojev za vadbo so se odločili menjati tudi travnato podlago na drugem igrišču, ki bo stala prav toliko kot na glavnem. Večji del denarja bo zagotovila občina, klub pa bo razliko do polne vrednosti v višini 130.000 evrov s svojimi sredstvi. Dela bodo potekala v drugi polovici leta.
Vir: STA
Enega najbolj znanih naravnih amfiteatrov v Sloveniji je lani decembra skorajda popolnoma uničilo neurje z močnim vetrom. Lastnica zemljišča, na katerem je amfiteeater Pod Goroj, med domačini bolj poznan kot Letni oder, je država. Obnove pa se je lotila Občina Ruše. Preverite v videu.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tržaška cesta bo ponovno zaprta
– LPR predlaga: Zahoviču zlati grb mesta
– Medijem pokazali gradbišče Magnine tovarne v Hočah
– Slavnostno podelili Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine
– Glazerjev natečaj GSKŠ Ruše 19. leto zapored povezal mlade ustvarjalce
– Na otroškem parlametnu o izboljšavi šolskega sistema
– 4 tisoč otrok s Triglavom odšlo na skoke v Planico
– Maribor, mesto športa
Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.
Nedavno neurje, ki je odkrilo del strehe Prometne šole Maribor, je novo opozorilo, da je nujna temeljita obnova te šole, ki se jo obljublja že dlje časa. Najnovejše poškodbe so začasno sanirali, v prihodnjem letu pa pričakujejo posluh pristojnega ministrstva, da se zadevo celovito uredi.
Odkrita streha Srednje prometne šole Maribor
Vršilec dolžnosti direktorja šole Gregor Rak je pojasnil, da so uspeli sanirati del strehe, ki je bil najbolj poškodovan od vetroloma sredi decembra. “V naslednjem tednu bomo sanirali še del strehe v pritličju dijaškega doma ter nadstrešnico pred šolo, ki je še vedno zaprta za uporabo. Trenutni ukrepi šole predstavljajo urgentno sanacijo, s katero smo odpravili potencialno nevarnost za uporabnike šole ter zaščito premoženja,” je povedal.
Nastalo škodo so si predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ogledali in po besedah Raka dali ustno obljubo, da bo objekt Prometne šole Maribor uvrščen med prednostne objekte, ki so potrebni celovite sanacije zaradi energetske potratnosti ter dotrajane infrastrukture. Težava namreč ni le streha, ampak tudi odtočne cevi in druga infrastruktura. “Tako se predvideva, da bi streho šole v celoti obnovili že v letu 2018,” je optimističen Rak.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so šoli predstavili in predlagali možnost prijave na razpis ministrstva za infrastrukturo za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropske kohezijske politike. Po njihovih ocenah bi lahko sodila med projekte spodbujanja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi.
V tem trenutku ocene vrednosti projekta ni možno napovedati, saj mora šola novelirati do sedaj že pripravljeno dokumentacijo z vsemi izračuni o potrebnih energetsko sanacijskih delih. Po navedbah ministrstva mora tudi poskušati pridobiti zasebnega partnerja, ki bi vstopil v ta projekt.
Trenutno je na šoli 758 dijakov in študentov. Na srednji šoli izobražujejo za poklica logistični tehnik in tehnik varovanja, na višji šoli pa za poklice inženir logistike, inženir varstva okolja in komunale ter ekonomist. Dijakom omogočajo bivanje v dijaškem domu, v šoli vožnje pa usposabljanje za pridobitev vozniškega izpita.
Vir: STA
Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.
“Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.
Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.
Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.
Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor“
Danes sta podjetji SHS Aviation in China State Construction Engineering Corporation podpisali gradbeno pogodbo za prenovo in podaljšanje steze za mariborsko letališče v vrednosti 660 milijonov evrov.
Kitajsko podjetje China State Construction Engineering Corporation in SHS Aviation sta včeraj v Budimpešti, podpisali gradbeno pogodbo v vrednosti 660 milijonov evrov. Kitajsko podjetje China State Construction Engineering Corporation, s katerim naj bi podpisali gradbeno pogodbo pa je eno največjih gradbenih podjetij na svetu, ki trenutno gradi 528 metrov visoko stavbo China Zun v Pekingu.
Prav tako naj bi se že minuli teden župan Andrej Fištravec in delegacija iz Mestne občine Maribor, sestali v Pekingu s predstavniki podjetja China State Construction Engineering Corporation. Ali je bila tema sestanka gradnja letališča, nam s strani mariborske občine do danes ni uspelo izvedeti.
Kot smo že poročali, je vlada RS na 156. redni seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor ter imenovala delovno skupino za pripravo slednjega. Sprememba DPN med drugim predvideva podaljšanje letališke steze za 800 metrov, s čimer bo ta dolga 3300 metrov, ureditev razširjenega varnostnega območja letališča in pripadajočih objektov za potrebe posodobitve funkcioniranja, razširitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture.
V zvezi s slednjo bo prenova dokumenta omogočala gradnjo novega terminala, ureditev parkirnih površin s parkirno hišo, objekte za zagotavljanje zemeljske oskrbe letal, nastanitvene zmogljivosti za potrebe letališča, tovorni terminal, simulator letenja, preureditev obstoječega terminala za potrebe splošne aviacije, hangarje za vzdrževanje letal ter območje za umestitev skladišča za goriva.
Več o podjetju v videu, ki smo ga zasledili na spletu:
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pričela se je gradnja Magnine tovarne v Hočah
– Mariborski svetniki dahnili DA obnovi zahodne tribune
– Ekološka bomba gum v Rušah še vedno tli
– 120 let OŠ Reka-Pohorje
– Brezdomci gredo na boljše po dobrodelnem koncertu globokih zgodb
– The Frajle na slovenski premieri v SNG Maribor
– Selnica „v lufti“ s Tabuji
Pred več kot mesecem dni so pričeli z obnovo Ceste zmage, ki je stanovalce ulice tako rekoč razdelila na dva pola. Strasti so uspeli umiriti, ulica pa v teh dneh že dobiva novo podobo.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Minister Gašperšič in župan Fištravec obljubljata milijonske projekte za Maribor
– Ruška nedelja že stoletja združuje generacije
– Kitajski trg je velik in tvegan
– Memorial Huberta Ketiša
– 2. Mariborski mestni tek
– Mladi slovenski judoisti komaj čakajo evropsko prvenstvo na domačih tleh
Delavci Nigrada so včeraj začeli z načrtovanim posekom drevoreda na gradbišču Ceste zmage v Mariboru, kjer so kljub protestu manjše skupine stanovalcev podrli prvih nekaj od skupaj 74 lipovih dreves, ki jih nameravajo po obnovi cestišča zamenjati z novimi. Protestnikom podrtja ob prisotnosti policije ni uspelo preprečiti.
Stanovalci, ki se s posekom ne strinjajo, so tudi danes skušali odgovorne prepričati, da podrejo le stara in bolna drevesa, medtem ko bi zdrave pustili, a so jim predstavniki mariborske občine razložili, da poseg terja zamenjavo celotnega drevoreda.
Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov. Trenutno dela potekajo na odseku med Ulico Pariške komune in Fochevo ulico.
Zaradi podiranja drevoreda prihaja tudi do nesoglasij med stanovalci, ki podpirajo celovito prenovo, in tistimi, ki ji nasprotujejo. Slednji so se pred časom organizirali v Iniciativo za ohranitev lip na Cesti zmage, ki deluje v okviru Samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor.
Slednja projektu obnove očita veliko pomanjkljivosti. Med drugim po njihovem sploh ni bilo javne razgrnitve projekta, že v investicijski dokumentaciji ni bil predviden noben drug scenarij, ki bi ohranil drevesa.
“Na torkovem srečanju nas je večina prvič slišala, kaj naj bi se na Cesti zmage delalo in kako naj bi izgledala po koncu del. Odgovorni nam kljub večkrat zastavljenim vprašanjem niso dali nobenih informacij o terminskem planu izvedbe del, o tem, ali bodo napeljavo zamenjevali ali le obnavljali, o tem, kako bo v času izvedbe del organiziran odvoz smeti in podobno,” pravi predstavnik iniciative Tomaž Kostanjevec.
Stanovalci, ki se ne strinjajo z načrti, zato vztrajajo in zahtevajo, da je treba izvedbo nemudoma ustaviti in pripraviti javno razgrnitev projekta ali vsaj predstavitev različnih predlogov in mnenj. Kot dodajajo, cena in nujnost izvedbe projekta nista argumenta, saj ne gre za urgentno zadevo, ampak za več let star projekt.
Vir: STA
Podporniki obnove ustrahovani talci
Marko Polenčič, predstavnik Civilne iniciative za popolno prenovo ulice Cesta zmage, opozarja, da nasprotniki uzurpirajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage. Da namerno “nagajajo”, onemogočajo delo, se nejasno (pre)imenujejo in ustrahujejo podpornike obnove. “Včasih se njihova iniciativa podpisuje pod imenom IMZ, včasih pa “Za ohranitev lip”. Vsakič se imenujejo drugače in, ker niso nikjer registrirani, to itak ni tako pomembno. Bi pa poudaril, da je g. Slavko Gazvoda, predstavnik njihove civilne iniciative v svojem zadnjem pisanju (v Večeru) javno obljubil, da ne bodo izvajali nasilja oz. da ne bodo nadaljevali z vstajami in mirno dovolili izvajanje del. Tudi predstavnica IMZ je v intervjuju (za Večer) to zagotovila. Vsekakor smo bili prepričani, da so stanovalci sprejeli dejstvo, da se ulica obnovi, tako kot to predvideva izbran načrt. Zmotili smo se, saj so to sporočili po dogodku, ki se je dogodil v torek zvečer, ko so s kamnom poškodovali moje okno. Verjetno jih je postalo strah, da se jih bo javno obsodilo, da njihova Iniciativa izvaja huliganska dejanja“, je zapisal Polenčič in opozoril, da se dve tretjini stanovalcev Ceste zmage počuti kot da so talci v lastnih domovih, saj naj bi jim ljudje, ki ne stanujejo v tej ulico skušali krojiti usodo. “Se seje sovraštvo med nami, ki tukaj živimo in še bomo po obnovi tudi nadalje živeli. Naša civilna iniciativa, ki se je ustanovila po njihovi ustanovitvi, se mirno zavzema za dokončanje tega projekta, saj bomo z njim pridobili vsi“, je prepričan Polenčič.
Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov.
V nabito polni učilnici v prvem nadstropju Osnovne šole (OŠ) Angela Besednjaka je bilo dobesedno vroče. Kljub temu, da so predstavniki Mestne občine Maribor, Mestne četrti Tabor in pripravljalcev ter izvajalcev projekta, pripravili podrobno predstavitev načrtovane obnove Ceste zmage. Z deli, ki jih bo izvajal Nigrad, bodo pričeli jutri, dokončno pa naj bi zaključili 28. oktobra. Predstavniki občine in izvajalci del so še pojasnili stanovalcem, da bodo z obnovo le pridobili, s čimer se strinja tudi iniciativa, ki podpira obnovo, in, ki je zbrala 64 podpisov stanovalcev, ki si želijo obnove. Nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip pa so zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage.
Že uvodoma so bili občani zgroženi, da so sklic stanovalcev, ki so ga doživeli kot prvo javno razgrnitev in prvo obliko komunikacije mestne oblasti z njimi, časovno omejili – uradno na eno uro, v praksi pa je razprava vendarle trajala dlje. Želeli so si daljšo razpravo. “Do danes nam tega nihče razložil”, “ali bodo lahko v enem dnevu spremenili načrte gradnje, če pa je začetek del napovedan za sredo”, “kaj vi razumete, da je to posebni del mesta, ki je neke vrste dediščina Vodnikove kolonije”, “vsa dovoljenja imate, samo dovoljenja občanov ne”… so komentirali občani. A to naj bi bile besede manjšine. Marko Polenčič, predstavnik iniciative, ki podpira obnovo, je poudaril, da so t.i. nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage, “med tem, ko smo mi, ki si želimo obnove, zbrali 64 podpisov,” je povedal Polenčič in poudaril, da s tem predstavljajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage.
Zakaj je torej okoli 100 ljudi protestiralo?
“To so bili ljudje, ki so sosedje ali prijatelj, celo ljudje iz Radvanja in iz drugih občin. Mi smo jih snemali na ulici in pregledovali kdo je stanovalec in kdo ne. Vse imamo dokumentirano,” je povedal Polenčič. S slikami, načrti, prosojnicami in podrobno razlago pa so skušali gostje oziroma govorniki prepričati, predvsem pa umiriti občane. Med slednjimi pa si je pomiritve in razumnosti zaželel tudi gospod v drugi vrsti. “Mi živimo v tem okolju in mi bi imeli vsaj malo glasu za to okolje, v katerem živimo. Vsaj toliko smo vredni. Tukaj danes nam predstavljate samo črno ali samo belo varianto, vmes pa bi morala biti tudi še kakšna siva. Nihče nas ni vprašal po našem predlogu, ko se je pripravljal DIIP. Predlagati bi bilo treba več različnih scenarijev, vi pa nas postavite pred ultimat, da se mi zdaj tu kregamo,” je dejal.
Odgovorni odgovarjali
Na očitke nekomuniciranja in nepriprave javne razgrnitve je Aleš Klinc z Urada za komunalo, promet in prostor MO Maribor odgovoril, da je mestni svet (MS) vse to obravnaval in, da ni bilo zaznati pomislekov ali kakšnih drugačnih interesov, da bi bile potrebne javne razprave. Kot je še dodal Klinc, je prepričan, da bodo s prenovo ceste in pomladitvijo drevoreda stanovalci zgolj pridobili, saj ne gre le za novo preplastitev ceste. V okviru projekta bodo popolnoma rekonstruirali urbano cesto z drevoredom in drugimi potrebnimi površinami kot so parkirišča in pločniki, ter posodobljenimi komunalnimi vodi. Ob tem so še pojasnili, da si nihče ne želi odstranjevati dreves, saj vsem veliko pomenijo. Vendar so ulico gradili v 20. letih prejšnjega stoletja, asfaltirana je bila v 70. letih, letos pa bo obnovljena, torej se takšni posegi delajo enkrat na sto let, hkrati pa je predvidena zasaditev večjih dreves, je še pojasnil Klinc. Jutri se zapira prvi odsek od Pariške komune do Delavske ulice, predvidoma pa naj bi z vsemi deli končali 28. oktobra.
Kontejner na pomoč
Simon Planinc iz podjetja Nigrad, ki je tudi izvajalec del, je dejal, da bodo v prvi fazi del pločnike pustili asfaltirane, “da boste imeli kje hodit in mogoče parkirat svoje avtomobile. Kopanja bo zelo ogromno in zato bo praktično nemogoče zagotavljati dostope do hiš. Jaz bom vedno na razpolago v sredo ob 16h v mojem kontejnerju, da vam skušam pomagat pri kakšnih nujnih primerih, načrtovanih selitvah ali karkoli podobnega. Z vsakim posebej bomo v fazi gradnje, sproti, z vsakim kontaktirali na terenu in bomo skušali upoštevati vaše želje. Moj kontejner bo stal na sredini, v križišču Ceste zmage in Delavske ceste,” je dejal.
Ulico ljudem
Zdravko Luketič, podžupan mestne občine Maribor, je dejal, da je “ta projekt dobil okoljevarstveno soglasje. Razumem, da imate cel kup kontradiktornih predlogov, ampak na koncu moramo razmisliti o nekem kompromisu,” je skušal pomiriti nekatere glasne krajane. Ob tem je pojasnil, da so k projektu pristopili celovito. “Lani smo na MS sprejemali dokumentacijo, da smo lahko danes tu, kjer smo,” je povedal Luketič. Klinc pa je dodal, da bo “Nigrad izvedel dela v vrednosti 978 tisoč evrov. Potekala bo obnova komunalnih vodov, plinovodnega omrežja, ureditev termoakumulacijskega omrežja… Projekt pa je sofinanciran tudi s strani Ministrstva. Tudi zato moramo do konca meseca oktobra investicijo zaključiti, saj moramo poročati na Ministrstvo,” je še pojasnil. “Ulico smo si zamislili kot ulico, ki je namenjena ljudem, pešcem, kolesarjem, ljudem, ki tam živijo. Tam želimo uvesti tudi območje umirjenega prometa, hkrati pa se zavedamo, da je potreba po tem, da stanovalci tam dobijo prostor, za parkiranje svojih vozil,” je še pojasnil Klinc.
Včeraj popoldne se je okoli sto krajanov odpravilo na protestni shod po Cesti zmage. Prepričani so, da morajo na njej še najprej “zeleneti lipe”. Zaradi napovedane prenove ceste pa je načrtovana menjava starih dreves za nove. Danes popoldne je pričakovati pestro debato na sklicu stanovalcev, kjer bodo prisotni tudi predstavniki Mestne občine Maribor.
Zanimivo je, da je bilo med protestniki opaziti tudi ljudi, ki sploh ne stanujejo na Cesti zmage, niti v Mariboru. Po prvih ocenah gre za iste osebe, ki so nedavno protestirale proti poseki gozda v Občini Hoče-Slivnica, kjer naj bi bila poseka neizogibna zaradi gradnje nove Magnine tovarne. A vendarle naj bi krajani z včerajšnjim protestnim sprehodom po svoji ulici izrazili razočaranje nad napovedanim posekom dreves, čeprav jih bodo nadomestili, pa tudi nad pomanjkanjem komuniciranja med njimi in predstavniki mestne oblasti. Očitno jim zagotovilo, da cesta ne bo “gola”, pač pa bodo od 90 obstoječih lip odstranili 79 dreves in jih na novo nasadili 74. A to očitno ni dovolj, saj nasprotniki projekta želijo, da se ohranijo stara. Ta pa, po desetletjih rasti, že nekaj časa uničujejo cesto.
Kompletna prenova
Po naših informacijah naj bi načrtovana dela predvidevala večstopenjsko in celostno obnovo, to pomeni tudi menjavo napeljav, instalacij, komunalnih vodov… in nenazadnje obnovo cestišča z ureditvijo parkirnih prostorov za stanovalce ulice, “s ciljem, da se v cesto v naslednjih 15 do 20 letih ne posega več“, pojasnjujejo na Mestni občini. Dodajajo še, da so širšo javnost redno obveščali o načrtih. Obnovo se pričakuje že od leta 2014, o pereči menjavi drevoreda, ki ji sedaj nekateri nasprotujejo, pa: “Smo obveščali predstavnike MČ Tabor, ki so dali soglasje, s potrditvijo investicijske dokumentacije smo obveščali mestne svetnike ter posledično medije in v tem primeru civilno iniciativo“, so pojasnili na MO Maribor. Z deli naj bi pričeli jutri.
Danes sestanek “obeh strani”
Danes popoldne se bodo na sklicu stanovalcev v prostorih OŠ Angela Besednjaka sestali krajani, podžupan Mestno občine Maribor Zdravko Luketič, predstavnik podjetja Nigrad, ki bo izvajalec prenove, predstavnik projektanta – podjetja Lineal, krajinski arhitekt in predstavnica Mestne četrti Tabor.
Člani sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor so potrdili sanacijski načrt, ki ga je za obdobje do leta 2021 pripravil direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Vodstvo SNG Maribor so svetniki pozvali, naj začne z vsemi aktivnostmi za čimprejšnjo izvedbo sanacije, ministrstvo za kulturo pa k aktivni vključitvi reševanja nastalih razmer.
“Preko vrste sklepov smo ministrstvo pozvali, da se aktivno vključi v reševanje nastalih razmer in tako gledališču omogoči normalno delovanje in razvoj,” je povedal namestnik predsednice sveta zavoda SNG Maribor Jaki Jurgec. Seje se namreč predsednica sveta Suzana Žilič Fišer zaradi bolezni ni udeležila, je pa sporočila, da natančen pregled in analiza sanacijskega načrta, ki ga je predložil Rošker, izkazuje težavnost financiranja predvsem od leta 2013, ko je SNG sledil ukrepu desetodstotnega znižanja plač na zahtevo ministrstva za kulturo in zaradi zakona o načinu izplačila razlike v plači. “Razlogi za tolikšen primanjkljaj kažejo tudi na odgovornost ustanovitelja za aktivno reševanje nastalih finančnih razmer. Programske aktivnosti se od leta 2013 niso zmanjšale, kar kaže na odgovorno in pripadno ravnanje zaposlenih v instituciji. Četudi predlog sanacije kaže na jasen namen vodstva hiše, da reši trenutno finančno situacijo, pa pri tem pričakujem tudi aktivno vlogo ustanovitelja,” je dodala Žilič Fišerjeva.
Kakšna je vsebina sanacijskega načrta, še vedno ni jasno, saj ga Rošker ni javno razkril.
Poziv ministrstvu
Svet zavoda je pozval ministrstvo, naj preučijo sanacijski načrt in podajo soglasje k načrtu in aktivnostim za izvedbo sanacije ter podajo pozitivno mnenje za pridobitev soglasja o zadolževanju pri ministrstvu za finance. Po besedah Jurgeca, so jih pozvali tudi, naj nemudoma ponovno preverijo financiranje plač oziroma na novo določijo metodologijo izračuna za splošno materialne stroške z upoštevanjem specifike največjega slovenskega uprizoritvenega zavoda, ki pod eno streho združuje gledališče, opero, balet in simfonični orkester ter največji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ter opravi primerjavo z drugimi primerljivimi zavodi.
Na ministrstvu sicer zavračajo odgovornost in pojasnjujejo, da so javni zavodi že v začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na to višino.
Vir: STA
