Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Včeraj, 28. septembra, so mariborski mestni svetniki imeli razpravo o dokumentu, ki je del spisa, kjer piše o neprimernem obnašanju in nadlegovanju določenih javnih uslužbencev na MO Maribor. Neprimerno naj bi se vedel tudi podžupan Samo Peter Medved.

Mariborski mestni svetniki so se na izredni seji seznanili s tem, da je podžupan poskušal vplivati na vsebino spisa. Sam je to upravičeval z dejstvom, da naj bi bil dokument, katerega izločitev je zahteval, nepodpisan in nedatiran. To trdita tudi župan MO Maribor Saša Arsenovič in v.d. direktorica mestne uprave Lidija Krebl.

Đurov zavrnil zahtevo Medveda po odstranitvi in uničenju predmetnega dokumenta

Če drži, da je dokument nepodpisan in nedatiran, smo preverili pri nekdanjemu direktorju mestne uprave Srečku Đurovu, ki je takrat zadevo tudi vodil. “Če gre za dokument 069-1/2023-16, navedeno ne drži. Predmetni dokument je bil datiran in podpisan z moje strani. Vsebuje opis možnosti odziva delodajalca in ugotovljena dejanska stanja za štiri osebe, med drugim tudi za podžupana dr. Sama Petra Medveda. Podpisan in datiran dokument je knjižen pod eno zaporedno številko ter se nahaja na MOM v fizični in elektronski verziji.”

Đurov za Lokalec.si še nadaljuje: “Dokument, je bil pripravljen s strani uslužbencev Sekretariata in po sami vsebini predstavlja povzetek ugotovitev strokovnih služb ter navedb/izpovedb javnih uslužbencev iz Kabineta župana. Zapisano sem pojasnil tudi podžupanu Medvedu, ko sem zavrnil njegovo zahtevo po odstranitvi in uničenju predmetnega dokumenta. Sploh pa ne razumem sprenevedanja župana, ki sem mu podpisan in datiran dokument osebno izročil in prav tako ge. Lidije Krebl, pod vodstvom katere je bil dokument pripravljen in od nje osebno tudi knjižen.”

Se pa poraja vprašanje, zakaj je župan Saša Arsenovič omenjena spis in dokument sploh pokazal podžupanu Samo Petru Medvedu, glede na to, da so v njem zabeležene določene obtožbe ravno proti njemu. Glede na to, da postopka proti Medvedu ni sprožil, je seznanitev z dokumentom neutemeljena. V kakšnem kontekstu je torej župan pokazal spis podžupanu, smo vprašali službo za odnose z javnostmi na MO Maribor. Odgovora še nismo dobili. Prav tako nas je zanimalo, če bo zdaj sprožen kakšen postopek zoper Medveda?

V odgovorih so zavajali

Vse skupaj pa je še bolj nenavadno, ker so na Mestni občini Maribor za naš medij, ko smo omenjeno razkrili, poudarjali, da zoper Jelko Vrečko in Sama Petra Medveda ni bilo podane nobene prijave, kar ni resnično. Še bolj pa bode v oči dejstvo, da so na naša vprašanja, poslana 29. avgusta, ali drži, da se je Samo Peter Medved kot podžupan vmešaval v postopke in ali je zahteval, da se iz spisa kakšne podatke odstrani ali spremeni, odgovorili, da ne. Danes smo službo za odnose z mediji na MO Maribor še enkrat vprašali, zakaj so v teh odgovorih zavajali. Odgovora  še nismo dobili.

Omenjeni dokument, ki naj bi bil nedatiran in nepodpisan, pa smo zahtevali kot informacijo javnega značaja. Zadevo bomo spremljali še naprej.

Po pritisku opozicije, ki je zagrozila s tem, da bo sejo zapustila, je župan Saša Arsenovič popustil in na dnevni red današnje izredne seje uvrstil točko o domnevnih kršitvah pravic zaposlenih, v katere naj bi bila vpletena tudi vodja kabineta župana, ki je v tem času že dala odpoved, Jelka Vrečko in podžupan Samo Peter Medved. A je župan točko zaprl za javnosti.

Mestni svet je zato razpravo opravil za zaprtimi vrati. Smo pa izvedeli, da so mestni svetniki lahko ugotovili, da je podžupan Samo Peter Medved poskušal vplivati na vsebino spisa, in sicer bi naj zahteval, da se določen dokument odstrani.

Kaj točno to pomeni, kakšne bi lahko bile posledice in ali je spis zdaj spremenjen, brez določenih dokumentov, ali ne, pa ni jasno. Spis smo sicer zahtevali kot Informacijo javnega značaja tudi v našem mediju, vpogled so nam na MO Maribor zavrnili. Čakamo na odločitev Informacijske pooblaščenke.

Zahteval odstranitev dokumenta, ki ga je dobil na vpogled od župana 

Nam pa je Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) po seji na kratko povedal: “Sprejeli smo ugotovitveni sklep, v katerem je bistveno dvoje, da je dejansko gospod Samo Peter Medved zahteval izločitev določnega dokumenta iz spisa, ki ga je dobil na vpogled od župana. Kot razlog je navedel to, da dokument ni bil datiran in podpisan. Sicer pa je bil uradno zaveden v spisu.” Več Jurišič ni mogel povedati, saj je šlo za točko, ki je bila zaprta za javnost.

Ugotovitveni splet, ki so ga mestni svetniki večinsko podprli, se glasi: “Mestni svet MO Maribor se je seznanil, da je v zadevi 069-1/2023 tudi zapis, ki po besedah župana, podžupana, v.d. direktorice, ni bil podpisan in datiran, ter ga je župan predstavil podžupanu Samu Petru Medvedu, ta pa je na tej podlagi zahteval izločitev tega dokumenta. “

 

Danes ob 13. uri je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič podal izjavo o trenutnem epidemiološkem stanju v Mariboru, prav tako pa je nagovoril občane k doslednemu upoštevanju vseh trenutno veljavnih ukrepov.

Saša Arsenovič se je najprej zahvalil vsem, ki so tesno vpeti v epidemijo. Od zdravstvenih delavcev, pa do staršev, ki hodijo v službo, medtem ko se otroci šolajo doma. “Ta epidemije je očitno tek na dolge proge. Upam, da bomo s temi ukrepi uspeli umirit krivulje, saj za to da za božič ne bomo sami in, da bodo družinska druženja takrat mogoča.”

Župan je povedal tudi, da občinski projekti tečejo nemoteno. Hkrati je izkoristil priložnost in ob tem državo in odgovorne pozival, da se zgledujejo po gospodarstvih v sosednjih državah, kjer so za vse dejavnosti, ki so zaprte, uvedli po njegovem mnenju dober ukrep: “To je povračilo v 70 ali 80 odstotkih lanskega prometa.”

Napake se ne smejo ponavljati

“Obstajajo različni dogovori in občina bo po svojih močeh dala vse, kar bo potrebno, a tega vsega ne more financirati, ker ne bo mogla izvajati svojih osnovnih dejavnosti, ki jih je dolžna izvajati. Napak iz marca in aprila ne bomo več ponavljali,” je še je dodal mariborski župan.

 

Izjava Mariborskega župana o epidemiološki sliki v MO Maribor

Izjava Mariborskega župana o epidemiološki sliki v MO Maribor

Objavil/a BK TV dne Ponedeljek, 09. november 2020

Saša Arsenovič pa je zaključil s pozivom občanom: “Dragi Mariborčani, držimo se vseh ukrepov in bodimo še naprej tako solidarni. Sodelujmo, da bomo lahko še naprej v tem drugem polčasu ponovno zmagali in da se bo življenje lahko ponovno vrnilo med nas.”

Od ponedeljka, 1. junija, po preklicu epidemije koronavirusne bolezni, vstop v uradne prostore Mestne občine Maribor in Upravne enote Maribor v Ulici heroja Staneta 1 v času uradnih ur ne bo več omejen.

Ker kljub preklicu epidemije nevarnost okužbe covid-19 še vedno ostaja, vse zunanje obiskovalce prosijo, da se pred vstopom v uradne prostore naročijo. V obdobju epidemije se je naročanje izkazalo kot zelo učinkovito; delo je v glavnem tekoče potekalo, takšna organizacija je bila dobro sprejeta tudi med strankami. Upravna enota Maribor uporabnike prosi, da se, v izogib daljšemu čakanju, za urejanje zadev še naprej naročajo na številko (02) 2208 350 ali elektronski naslov ue.maribor@gov.si.

Mestna občina Maribor bo – z izjemo vložišča v pritličju stavbe – stranke še vedno sprejemala samo po vnaprejšnjem dogovoru oziroma z naročanjem na telefonski številki (02) 220 1 000 ali po elektronski pošti mestna.obcina@maribor.si. Na občini je bistveno manj fizičnega poslovanja s strankami, kot na upravni enoti, zato pričakujejo, da bo tudi tukaj ta utečeni način dela še naprej ustrezen.

“Občane prosimo, da za svojo in varnost zaposlenih ter drugih obiskovalcev ob obisku občinske stavbe še naprej upoštevajo osnovne varnostne ukrepe: higiena in razkuževanje rok, higiena kašlja, varnostna razdalja do drugih. Osebam, ki bodo kazale očitne znake okužbe, varnostna služba ne bo mogla dovoliti vstopa. S pomočjo varnostnikov bomo tudi skrbeli, da se v prostorih upravne enote ne bo zadrževalo preveč ljudi hkrati, zato stranke prosimo za razumevanje in potrpljenje v primeru, da bodo morale za vstop v objekt nekoliko počakati,” sporočajo iz Mestne občine Maribor.

Mestna občina Maribor od ponedeljka znova posluje s strankami. Potrebna je predhodna najava, sporočajo iz občine.

V ponedeljek, 18. maja, bo začela Mestna občina Maribor znova poslovati za stranke: “Da bomo lahko izvajali varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe covid-19, bo do nadaljnjega občina za stranke poslovala samo v nujnih zadevah, in sicer ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.”

Stranke bodo lahko v uradne prostore MOM vstopile samo v terminu, ki ga bodo dobile, če se bodo pred tem najavile na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po telefonu (številka 02 220 12 14). To velja za vse lokacije, na katerih občina posluje s strankami.

Pri vhodu v stavbo bo varnostna služba vsakega obiskovalca prosila, da si razkuži roke in upošteva tudi ostale zaščitne ukrepe:
– ohranjanje varne razdalje do drugih;
– obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrije nos in usta;
– obiskovalcem, ki bodo kazali očitne znake okužbe, vstop ne bo dovoljen.

Vloge, dokumentacijo, zahtevke ali druga vprašanja lahko občani posredujejo na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si, izjemoma (če to ni mogoče) pa tudi po pošti, na naslov Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

V ponedeljek, 23. septembra, se prične obnova druge faze Streliške ceste v Mariboru, so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Vir: Google maps

Vir: Google maps

Podjetje Nigrad d.d. bo v ponedeljek 23. septembra v sklopu 2. faze projekta obnove Streliške ceste zaprlo območje na odseku med Ulico Pohorskega odreda do križišča s Kardeljevo cesto in uredilo obvoze. 1. etapa zapore bo od Kurirčkove poti do gostilne Poštela, na tem odseku bo popolna zapora, dostop za stanovalce bo urejen čez gradbišče, dostop za trgovino TUŠ in MOL bo preko Pohorskega odreda nemoteno. Po izvedbi 1. etape sledi 2.etapa, sporočajo iz MO Maribor. “2. etapa bo od Kurirčkove poti do Ulice Pohorskega odreda, na tem odseku bo delna zapora, tako da bo dovoljen in možen dostop do trgovine TUŠ in BS MOL. Dovoljen dostop za stanovalce bo do dvorišč preko gradbišča. Zaradi zapore Streliške ceste bodo avtobusi na liniji 6 Vzpenjača začasno vozili po spremenjeni trasi. Tako bodo v smeri Vzpenjače z Radvanjske ceste zavili v Borštnikovo ulico in nato s te v Ulico Pohorskega odreda, po kateri se bodo vrnili na ustaljeno traso na Lackovo cesto,” so zapisali v sporočilu za javnost.  Po enaki obvozni poti bodo avtobusi na liniji 6 vozili tudi proti centru mesta. V času zapore Streliške ceste ne bosta v uporabi avtobusni postajališči Radvanjska–Borštnikova in Streliška– Ulica Pohorskega odreda.

Obstoječa lokalna cesta LC – 47805 Lackova cesta in LC – 47807 Streliška cesta, katere predmet obnove je ureditev celotne komunalne infrastrukture ter voziščne konstrukcije ceste, poteka med križiščem Lackove ceste in Ulice pohorskega odreda in križišča Streliške ceste in Kardeljeve ceste. “V letu 2018 je v okviru dvoletnega projekta, razdeljenega na dve fazi, bila izvedena 1. faza projekta kjer je že bil obnovljen del Lackove ceste od gasilskega doma do semaforiziranega križišča Lackove in Ulice Pohorskega odreda. V nadaljevanju investicije (2. faza) se izvaja ureditev modernizacije ceste na odseku med Ulico Pohorskega odreda do križišča s Kardeljevo cesto,” so sporočili.

V okviru 2. faze prenove bodo zamenjana celotna vozišča konstrukcija urejen promet kolesarjev, obnovljeni vsi komunalni vodi in javna razsvetljava. Obravnavan odsek predstavlja zahtevno okolje tako z vidika varovanja narave, kot tudi z vidika voda in prometne varnosti in pretočnosti, ureditve vodenja kolesarjev. “Vrednost projekta je 1,56 milijona evrov, od tega 1 milijon evrov sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaključek del je predviden do konca leta 2019. Dela izvajata podjetje Pomgrad d.d. kot vodilni partner in partner podjetje Nigrad d.d,” so dodali.

Nadometni postajališči za avtobuse št. 6 bosta v Borštnikovi ulici in OŠ Ludvika Pliberška v Ulici Pohorskega odreda.

Zaradi povečanega števila primerov nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih so se v Mestni občini Maribor odločili, da v drugi polovici septembra začnejo s kampanjo osveščanja. K odgovornejšemu ravnanju z odpadki bodo občane med drugim poskušali spodbuditi s tem, da bodo soseske tekmovale med seboj v urejenosti ekoloških otokov.

smetiščni kesoni, smeti, ločevanje odpadkov, snagaKampanjo, ki so jo poimenovali Moji odpadki, moja skrb, bodo izvedli v okviru projekta Izboljšajmo Maribor in v sodelovanju s komunalnim podjetjem Snaga. To je med julijskim poostrenim nadzorom v mestu ponovno opozorilo, da se na ekoloških otokih kopičijo odpadki, ki ne sodijo tja. Gre predvsem za komunalne odpadke, pogosto tudi kosovne in celo gradbene odpadke.

K sodelovanju v kampanji bodo po navedbah pristojnih občinskih služb povabili vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter vzgojno-izobraževalne institucije.

Med drugim bodo priredili tekmovanje v urejenosti ekoloških otokov med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki bo trajalo do aprila, ter osveščevalne tedne v vsaki posamezni mestni četrti in krajevni skupnosti. Na različnih lokacijah bodo izvajali nove poostrene nadzore nepravilnega ločevanja odpadkov na ekoloških otokih, z akcijo Noč ima čisto moč bodo ti nadzori izvedeni tudi ponoči.

“Cilj kampanje Moji odpadki, moja skrb je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike želimo na Svetovni dan Zemlje prihodnje leto razglasiti najbolj urejeno mestno četrt ali krajevno skupnost, v zavest prebivalcev našega mesta pa usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki nam bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu,” so ob napovedi kampanje sporočili z občine in Snage.

Na ekoloških otokih v Mariboru ločeno zbirajo papir, steklo in embalažo. Največ težav imajo občani in občanke pri pravilnem ločevanju odpadne embalaže, saj v posode z rumenim pokrovom odlagajo tudi druge odpadke. Velikokrat se tu znajdejo tudi odpadki, ki so preveliki za takšne zbiralnice in bi jih bilo treba odpeljati v zbirne centre.

Posameznik v Mariboru po podatkih Snage še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto. Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov.

V sredini septembra bo Snaga ponovno izvedla brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov, kot so odpadne baterije, olja, zdravila in sijalke. “Običajno nevarni odpadki pristanejo v črnih posodah za mešane komunalne odpadke, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo s takšnim početjem,” so sporočili iz podjetja.
Vir: STA

Na Ministrstvu za infrastrukturo so pred časom pritrdili neustreznosti kategorizacije hitre ceste skozi Maribor, na Mestni občini Maribor pa predlagajo ustrezno prekategorizacijo omenjene ceste. Na njej naj bi se ukinil vinjetni režim brez potrebnega odplačila, na katerega se sklicujejo na ministrstvu.

“Ne zanima nas, kdo je lastnik ali upravljavec ceste, temveč da se obstoječa nepravilno kategorizirana cesta H2 kategorizira v skladu z uredbo o merilih za kategorizacijo cest, kar bo posledično pomenilo konec cestninjenja,” je povedal mestni svetnik in predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope nas ne zanima kdo je lastnik ali upravljavec ceste, temveč da se obstoječa nepravilno kategorizirana cesta H2 kategorizira v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo cest, kar bo posledično pomenilo konec cestninjenja,” je bil jasen Jurišič. Mesto tako ne zahteva odpustkov, temveč vzpostavitev zakonitega stanja, za pomoč pri doseganju tega cilja pa se bodo obrnili po pomoč še na predsednika vlade Marjana Šarca. Gre pa za obveznost države in ne mesta, to zgolj opozarja ne nepravilnosti, ki se morajo odpraviti.

Država je dolžna odpraviti svoje napake

“Uredbo se na pobudo ministrstva za infrastrukturo sprejme na vladi, pripravi pa jo direkcija za infrastrukturo, zato bomo zelo konkretni glede tega, čigava obveznost je to,” je dodal podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved.

Ministrstvo potrdilo, da je kategorizacije ceste H2 ustrezna

Na ministrstvu za infrastrukturo so prejšnji teden po vnovičnem pozivu iz Maribora za ukinitev vinjet na hitri cesti skozi Maribor potrdili, da je cesta z izgradnjo vzporedne avtoceste nedvomno izgubila funkcijo prevzemanja daljinskega prometa in ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem, zato je njena kategorizacija neustrezna.

S tem odgovorom so na mariborski občini zelo zadovoljni, ne strinjajo pa se z nadaljevanjem odgovora, da se lahko spremembo doseže le odplačno. “Ko na cesti ne bo več cestninjenja, se je bo Dars z veseljem znebil, saj bo imel z njo samo stroške,” je prepričan Jurišič.

“V kolikor ministrica za infrastrukturo ne predlaga in vlada ne potrdi popravka nepravilne kategorizacije H2 po uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest in posledično ne spremeni uredbe o kategorizaciji državnih cest ter iz četrtega člena izloči H2 v dolžini 7,22 kilometra in jo ustrezno prekategorizirano uvrsti med glavne ceste prvega ali drugega reda, se bomo obrnili na sodno vejo oblasti,” je dodal.

Država naj izpolni obljube do vlaganj v cestno infrastrukturo na območju MO Maribor

Kot smo že poročali, je Mestna občina Maribor pred časom na Ministrstvo za infrastrukturo naslovila dopis v katerem opozarja na mnoge infrastrukturne projekte, ki so na čakanju, oziroma se izvajajo, vendar prepočasi ali je njihova izvedba kakorkoli pod vprašajem. Državni proračun naj bi se namreč znatno zmanjšal na postavki investicije v infrastrukturne projekte na območju Mestne občine Maribor. Kot je danes pojasnil mariborski podžupan, pričakujejo, da bodo na ministrstvu našli ustrezne rešitve, da projekti ne bodo zastali.

 

Mariborski mestni svetniki, ki so pred začetkom včerajšnje redne seje soglasno obsodili nedeljski napad na sodnico tamkajšnjega okrožnega sodišča Danielo Ružič, so v tretjem poskusu le podprli spremembo statuta mestne občine in tako županu Saši Arsenoviču omogočili imenovanje še četrte podžupanje. To bo postala svetnica SD Alenka Iskra.

Alenka Iskra, SD MBMariborska občina že ima tri podžupane, Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga z Arsenovičeve liste ter Heleno Kujundžić Lukaček z liste SMC. Ker je statut doslej dovoljeval največ tri, se je župan trudil za spremembe statuta, a mu ni uspelo niti na prejšnji niti na dopisni seji. Iskra bo prevzela del nalog, ki jih zdaj opravlja Kujundžić Lukačkova.

Tokrat veliko razprav na to temo ni bilo, je pa vodja svetniške skupine prejšnjega župana Saša Pelko izrazil upanje, da bo imenovanje podžupanje iz vrst SD pomagalo njenega strankarskega kolega na ministrstvu za kulturo prepričati v pomoč države pri reševanju prostorske problematike Mariborske knjižnice.

Njegova lista je zato predlagano spremembo statuta podprla, bolj zadržani pri tem pa so bili v Listi Franca Kanglerja – NLS. Kot je povedal svetnik Milan Mikl, se Mariboru ne obeta nič dobrega, če bo njegov razvoj odvisen od strankarske pripadnosti in lahko šele na takšen način pride do tistega, kar mu tako ali tako pripada.

Mestni svet se je danes med drugim seznanil tudi s strateško karto hrupa mestne občine. Slednja bo podlaga za pripravo operativnega načrta in nato konkretnih ukrepov za zmanjšanje hrupa v štajerski prestolnici.

Kot je povedal Janez Drev iz podjetja Epi Spektrum, ki je omenjeno karto tudi pripravljal, je glede na veljavne mejne vrednosti zaradi hrupa v mestu ponoči preobremenjenih 20.000 prebivalcev, v celodnevnem obdobju pa 16.000.

Med glavnimi povzročitelji hrupa je po Drevovih besedah promet, zato so najbolj obremenjeni prebivalci ob cestah in železnici. Slednja se v Mariboru že posodablja, ceste pa ostajajo problem, pri čemer je glavna težava v tem, da mesto nima obvoznice, zato se tudi tranzit vali skozi mesto.

Znotraj mesta želijo stanje spremeniti med drugim z omejitvijo prometa na Koroški cesti, prepovedjo parkiranja turističnih avtobusov v starem mestnem jedru ter omejevanjem gibanja medkrajevnih javnih avtobusov skozi center. Vsaj slednje je mestni svet danes prav tako že potrdil.

Sicer pa so mestni svetniki podprli še prodajo 14,5-odstotnega deleža mestne občine v avtobusnem podjetju Arriva, za kar bo iztržila 1,6 milijona evrov, Marpromu pa so s potrditvijo rebalansa proračuna odobrili najem novega skoraj milijon evrov visokega kredita.

Kot je pojasnil direktor družbe Bernard Majhenič, bodo za zagotavljanje tekoče likvidnosti najeli 850.000 evrov dolgoročnega bančnega posojila, za leto dni pa bodo hkrati za 100.000 evrov na računu povečali limit.

Mestni svet je potrdil še letošnji finančni načrt medobčinskega stanovanjskega sklada. Ker sklad po navodilu mestne občine letos ne bo obnavljal objekta na Šentiljski cesti, kjer bi pridobil sedem stanovanj, ter tudi ne bo prodal nekaterih odsluženih stanovanj, bo poslovno leto zaključil z nekaj več kot 300.000 evrov minusa.

Na predlog župana pa so svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča v mestni četrti Pobrežje, ki je zdaj v lasti DUTB. Mariborska občina bo tako lahko oddala zavezujočo ponudbo za največ 1,1 milijona evrov, zemljišče pa bi namenili za namensko stanovanjsko gradnjo.

Svetniki so zaradi odstopa dosedanjega varuha bolnikovih pravic Franceta Prosnika na ta položaj imenovali Lidijo Breznik, ki je bila izbrana med dvema prijavljenima kandidatoma in bo naloge opravljala nepoklicno.

Trenutni prvi mož Policijske uprave Maribor Rafael Viltužnik je mestnemu svetu predstavil lanske varnostne razmere v mestu in jih ocenil kot ugodne ter stabilne.

Mariborske mestne svetnika nova razprava čaka že v sredo, ko bodo na izredni seji v prvem branju razpravljali o ustanovitvi holdinga javnih podjetij.
Vir: STA

Za izgradnjo nove zdravstvene postaje Tezno v Mariboru je trenutno v teku razpis za gradbeno dokumentacijo. V zdravstvenem domu računajo, da bodo gradbena dela začeli konec letošnjega leta, nova stavba pa naj bi bila končana do poletja 2021.

zdravstveni dom mb (1)Po besedah direktorja mariborskega zdravstvenega doma Jerneja Završnika predvidevajo, da bo gradbena dokumentacija pripravljena do septembra in takrat tudi že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zatem bodo lahko objavili razpis za izvajalca gradnje, ki bi v tem primeru lahko bil zaključen novembra.

“Glede na to da je vreme v Mariboru zadnja leta do božiča takšno, da omogoča začetek gradnje, menimo, da bi se takrat lahko gradnja zdravstvene postaje tudi začela,” je Završnik povedal za STA.

Novogradnjo bo financirala mariborska občina. V letošnjem občinskem proračunu je rezerviranih 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, v proračunu za leto 2020 pa 2,2 milijona evrov za začetek gradnje. Preostali denar za skupno 5,4 milijona evrov vreden projekt naj bi zagotovili v letu 2021.

Izvajanje projekta je zagnal prejšnji mariborski župan Andrej Fištravec, a mu ostaja zvest tudi novoizvoljeni župan Saša Arsenovič. “Zdravstvena postaja Tezno vsekakor gre naprej, ker jo potrebujemo,” je povedal slednji.

Najprej je sicer imel nekaj pomislekov. “Tezno potrebuje nov zdravstveni dom, zato bomo naredili vse, da bo zgrajen. Ni mi pa všeč, ko so nekatere stvari že vnaprej dogovorjene, saj želim, da imajo vsi arhitekti enake možnosti soustvarjati. Projekt bomo poskušali peljati naprej tako, da bo čim boljši za naslednjih 50 let in da bo čim cenejši, da bo ostalo še kaj denarja za druge projekte,” je še dejal Arsenovič.

Ambulante družinske medicine zdravstvene postaje Tezno se trenutno nahajajo v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, ki ga lastnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) želi prodati. Zato jih bodo preselili v novogradnjo pri Osnovni šoli Martina Konšaka na drugi strani mestne četrti. Tam naj bi namestili še dodatne referenčne in razvojne ambulante, po novem naj bi bila v zdravstveni postaji Tezno tudi ginekolog in zobozdravnik.
Vir: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič predstavil načrt za mestni proračun, v katerem je predvidel še dodatno zadolževanje za letošnje in prihodnje leto. Kot je povedal, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev dobila 24 milijonov evrov.

arsenovič, cekić (1)Mariborski mestni svet bo jutri opravil drugo branje dveletnega proračuna Mestne občine Maribor, za letošnje in prihodnje leto. Kot je danes pojasnil Arsenovič, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev počrpala za 24 milijonov evrov.

V okviru tega načrtujejo naslednje projekte: TUS-mobilnost, elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, energetske obnove, Cona Tezno, obnova Streliške ceste ter Cafove ulice in promenado ob parku. Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. Mednje sodijo tudi Osnovna šola Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodna tribuna Ljudski vrti in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, “takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje,” še pravi župan. Glede razdolževanja pa Arsenovič, da bodo čez tri leta na boljšem kot danes.

K temu pa dodal: “Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.”

Več denarja za kulturo, socialo…

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce, ipd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Po besedah Arsenoviča je razlika med prvim in drugim branjem tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. “Mislili pa smo tudi na Gregorčičevo,” je dejal, za  katero so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena še vodenju katastra, za pripravo dokumentacije za ureditev Partizanske ceste in kanalizacijo Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Povišanje cen mariborskih vrtcev

Med drugim bodo na jutrišnji seji mestni svetniki obravnavali povišanje cen mariborskih vrtcev. V povprečju se bodo podražili za od 5,7 do 6,5 odstotka. Po besedah vodje urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Pliberšek bo večina staršev (kar predstavlja dobro petino), ki sodi v drugi plačni razred, za varstvo otroka plačevala 1,84 evra mesečno več kot doslej, kar pomeni, da plačujejo 10 odstotkov celotne cene. “Predlagana korekcija cen programov mariborskih vrtcev je potrebna zaradi uskladitve cen z rastjo plač, materialnimi stroški in  živil. Stroški dela pri tem predstavljajo kar 80 odstotkov te cene,” je še pojasnila Pliberškova. Nazadnje so se vrtci v Mariboru podražili 1.6.2018, cene pa so se takrat dvignile za 3 do 4 odstotke.

Ali bodo proračuna za leti 2019 in 2020 sprejeli, pa je odvisno od mestnih svetnikov.

 

 

 

 

V torek, 2. aprila, na Trgu Leona Štuklja prirejajo sprejem za našo dvakratno svetovno smukaško prvakinjo Ilko Štuhec. 

Mestna občina Maribor prireja v torek, 2. aprila, na Trgu leona Štuklja sprejem za Ilko Štuhec. Dogajanje se bo pričelo ob 16.30 in trajajo vse do 18.00. Ob tem bodo podelili tudi priznanja najboljšim trem športnim šolam za leto 2018, navzoče pa bo zabaval Karneval Band.

Vir: Facebook Mestna občina Maribor

Vir: Facebook Mestna občina Maribor

 

V letu 2019 je Mestna občina Maribor pričela z izvajanjem energetske sanacije 24 javnih stavb v Mariboru. Vrednost projekta je okoli 10 milijonov evrov: 2 milijona evrov bo prispevala MO Maribor, 3,7 milijona evrov je kohezijskih sredstev, 5 milijonov evrov pa bo vložil zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana. Energetska sanacija vključuje 11 osnovnih šol, 10 vrtcev, upravno stavbo Mestne občine Maribor, Ledno dvorano in dvorano Tabor. Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR, so danes sporočili iz MO Maribor.

ledna dvorana mbObčina se je po predhodni strokovni oceni odločila za izvedbo projekta preko javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da v energetsko prenovo objektov sofinancira zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana, ki lastni finančni vložek povrne preko prihrankov v naslednjih 15 letih. Tako bodo javne stavbe prenovljene z bistveno manjšo obremenitvijo občinskega proračuna. “Celotno tveganje v zvezi z doseganjem pogodbeno dogovorjenih prihrankov za čas trajanja pogodbe pa prevzame zasebni partner. Glavni namen investicijskega projekta je izvajanje potrebnih ukrepov za energetsko prenovo teh stavb. Energetsko varčevalni potencial je bil prepoznan predvsem v ovoju objektov, ogrevalnih sistemih in razsvetljavi. 14 objektov bo celovito energetsko obnovljenih, poleg tega pa si MO Maribor prizadeva za vzpostavitev učinkovitega upravljanja z energijo z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja, upravljanja zgradb ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev,” so sporočili iz MO Maribor.
MO Maribor, ki skupaj z Energetsko agencijo za Podravje vodi operativni del projekta, in izvajalec podjetje Petrol, so že pričeli z izvajanjem in vzpostavljajo delovnih kontaktov z uporabniki stavb, ravnatelji, hišniki in drugim osebjem, ki bo skrbelo za izvajanje na terenu. Na uvodnih sestankih so bile uporabnikom stavb predstavljene vse aktivnosti in splošen potek izvedbe projekta ter popisi posameznih del, da lahko uporabniki izrazijo tudi svoje pripombe in morebitne izboljšave. Določila se je skupina za nadzor projekta s strani naročnika, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. Kot so zapisali v sporočilu za medije so se izvedli ogledi stavb s strani projektantov, pričela se je izdelava projektnih dokumentacij in natančen popis del s strani izvajalca. “Vsa dela se dnevno usklajujejo z uporabniki. Pripravljalna dela so se že pričela na OŠ Slave Klavore, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Martina Konšaka Maribor,” so zapisali.  Na teh stavbah že pričenjajo z deli varovanja gradbišča, pripravljalnimi deli za zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasade. “Hkrati potekajo usklajevanja med naročnikom in izvajalcem pogodbe glede posameznih tehničnih detajlov in morebitnih nujno potrebnih dodatnih del. Rešujejo se podrobnosti z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in vprašanja glede določenih dodatnih sanacijskih del na stavbah, ki bi jih bilo smiselno izvesti v času izvajanja sanacijskih ukrepov. S strani izvajalca je organiziran tudi strokovni nadzor nad varnostjo dela, saj je večina objektov šol in vrtcev, kjer je za varnost potrebno še posebej poskrbeti,” so še sporočili.

“Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR,” so sporočili iz MO Maribor.

V mariborski Minoritski cerkvi so včeraj podelili Glazerjeve nagrade. Slikar Bogdan Čobal je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Glazerjeve listine pa so prejeli ilustratorka Manica Klenovšek Musil, pesnica Petra Kolmančič in dirigent Simon Krečič.

Bogdan Čobal, glazerjeve nagrade mb 2019 (1)Glazerjeve nagrada in listine, poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za delo in dosežke na področju kulture. Podeljujejo jih od leta 1987.
 glazerjeve nagrade mb 2019 (2)

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je letos prejel slikar Bogdan Čobal, ki se je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vključil v mariborsko kulturo življenje in je danes ena najbolj prepoznavnih umetniških osebnosti v Mariboru. “S svojo polstoletno intenzivno prisotnostjo v likovnem življenju Maribora in Slovenije navdušuje širšo javnost z izjemnim slikarskim opusom. Že od prvih razstav v poznih 60. letih ocenjuje stroka njegov opus kot presežek,” so zapisali v utemeljitvi izbora.

Poleg nagrade za življenjsko delo v Mariboru vsako leto podelijo do tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih ali za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.

Ilustratorka in avtorica otroških slikanic Manica Klenovšek Musil si listino po navedbah pristojnega odbora zasluži, ker pomembno sooblikuje slovenski prostor otroške literature in ilustracije ter vidno posega v najvišji vrh mednarodnega prostora kot večkrat prevajana in nagrajena ilustratorka in pisateljica.

Pesnica Petra Kolmančič velja za enega najbolj vidnih pesniških glasov v zadnjem času, v mestnem kulturnem prostoru pa je prisotna tudi kot zelo sposobna in ustvarjalna organizatorka kulturnega življenja.

Dirigent Simon Krečič je od leta 2013 umetniški direktor Opere SNG Maribor, ki je pod njegovim vodstvom doživela nov razcvet. Prepoznaven je tudi kot dirigent sodobne glasbe in Operne noči v Mestnem parku, s čimer je približal opero širši javnosti.
Vir: STA

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

Že pred časom je bilo rečeno, da se bodo dvignili zneski komunalnih prispevkov v Mestni občini Maribor. Na Snagi so potrdili, da so vodstvu občine resda predlagali spremembo cen, kdaj in za koliko pa se bodo spremenile, pa je v rokah mestnega sveta, ki ima pristojnosti o tem tudi odločati.

Več  v videu: 

Oder na Dravi, ki so ga lani postavili v zalivu pri Vodnem stolpu na mariborskem Lentu, bodo na občini poskušali legalizirati. Tudi po ocenah ministrstva za okolje in prostor je namreč črna gradnja. Ali ga bodo do poletja lahko znova postavili, ni jasno.

 festival lent

Oder so v Mariboru postavili lani spomladi in naj bi služil kot stalno prizorišče Festivala Lent. Medtem ko so na občini pod vodstvom prejšnjega župana Andreja Fištravca vztrajali na prepričanju, da za konstrukcijo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor ocenil nasprotno in odredil odstranitev odra oziroma povrnitev zaliva v prvotno stanje.

Občina se je zoper odločitev inšpektorja pritožila na ministrstvo za okolje, a ji to ni prikimalo. Po poročanju časnika Večer so na okoljskem ministrstvu pritrdili inšpektorju. “Gre za nelegalno gradnjo, ki jo je treba odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje,” so ocenili.

Novi župan Saša Arsenovič pravi, da bodo zdaj poskušali zadevo narediti zakonito. “Glede na enormni vložek, ki ga je mestna občina plačala za to, smo sprejeli odločitev, da bomo skušali oder legalizirati. K temu smo že pristopili in upamo, da ga bomo letos lahko uporabili vsaj takšnega, kot trenutno je,” je povedal za STA.

Večji del odra, predvsem njegov leseni del s podestom in ograjami, so odstranili jeseni lani – takrat je bilo rečeno, da samo čez zimo. V zalivu pa ostajajo jekleni podporni stebri, na katerih je stal oder. Medtem ko so na občini trdili, da je to konstrukcija, ki ni vezana na kopno in zato ne potrebuje gradbenega dovoljenja, je inšpektor vztrajal, da je vse črna gradnja.

Omenjeni stebri so se pokazali za problematične tudi z vidika varstva okolja. Vanje se lahko namreč ujamejo živali in ob višji vodi poginejo.

Oder so lani postavili za okoli 300.000 evrov, stroški demontaže in skladiščenja pa so po neuradnih podatkih znašali še 42.000 evrov. Če ga bodo želeli poleti znova postaviti, bo treba spet odšteti nekaj deset tisoč evrov.

V predlogu letošnjega proračuna občine je načrtovanih samo 9500 evrov za pokrivanje stroškov skladiščenja odra.

Kaj to pomeni za letošnji Festival Lent, še ni jasno. Lani je s tem odrom po nekaj letih premora spet dobil zanj značilno osrednje prizorišče na reki. Ali ga bodo lahko imeli tudi v prihodnje, je po besedah župana Arsenoviča stvar temeljitega premisleka, v katerem bo sodeloval tudi organizator festivala Narodni dom Maribor in bo imel za cilj tudi ureditev ustreznega financiranja odra. Občina sama bi namreč težko krila takšen strošek.

Festival Lent bo letos potekal med 20. in 29. junijem. Med drugim bosta na programu Dubioza kolektiv in DJ Umek.
Vir: STA

Proračun Mestne občine Maribor je znova visoko zastavljen. Kot izhaja iz prvega osnutka, ki so ga ta teden objavili na spletni strani občine, se določa v višini 136 milijonov evrov. Mestni svetniki bodo prvo branje opravili na naslednji seji sredi marca.
seja mom

Za letos je predvidenih 117 milijonov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.

Po poročanju časnika Večer se prenova zahodne tribune stadiona Ljudski vrt zamika v leto 2020, saj je v letošnjem proračunu predvideno le 96.000 evrov za pripravo investicijske dokumentacije. Bo pa za dokončanje prostorov pod severno in južno tribuno namenjenih 2,8 milijona evrov.

Zamika se tudi gradnja Zdravstvene postaje Tezno. Letos je predvidenih le 160.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. Je pa letos v načrtu med drugim obnova Koroške ceste, Glavnega trga, Streliške ceste, Cafove ulice in nabrežja Drave.

Po napovedih bodo mestni svetniki letos ponovno odločali tudi o proračunu za prihodnje leto. Ta je v prvem predlogu določen v višini 136,6 milijona evrov.

Oba proračuna naj bi bila na dnevnem redu prihajajoče seje. Takrat bodo mestni svetniki najverjetneje odločali tudi o predlogu za ustanovitev javnega holdinga, v katerega bi združili gospodarske javne službe v občini. To so Energetika, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad in Snaga. “Z ustanovitvijo javnega holdinga bi se zagotovila najboljša strokovna podpora javnim podjetjem za učinkovito, racionalno in kakovostno izvajanje gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor in okolici,” so prepričani v mestni upravi.

Župan<strong> Saša Arsenovič</strong> je v torek s partnerji zapečatil koalicijski sporazum, s katerim ima načelno podporo 29 od skupno 45 članov mestnega sveta. Včeraj so na dopisni seji potrjujevali člane odborov in komisij mestnega sveta.

Lani je proračun Mestne občine Maribor po majskem rebalansu znašal 137,5 milijona evrov. Zaključni račun kaže realizacijo prihodkov v višini 100 milijonov evrov.
Vir: STA

V torek so koalicijski partnerji podpisali koalicijsko pogodbo, novinarjem in javnosti je bila vsebina pogodbe prikrita. Danes objavljamo kopijo podpisane pogodbe.

S strani mariborske občine so pojasnili, da koalicijske pogodbe, ki so jo podpisali Lista Arsenovič za Maribor, SMC – Stranka modernega centra, Lista kolesarjev in pešcev, Levica, Gasilci Maribora Neodvisna lista, DeSUS, Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Lista mladih. Povezujemo, Stranka mladih – Zeleni Evrope niso želeli predstaviti na podpisu, “ker predstavnice Liste Melite Petelin in  predstavnika Liste za pravičnost in razvoj na podpisu ni bilo, ker se le tega nista mogla udeležiti.”

Pogodba je sicer opremljena tudi s posebnim členom, ki določa, da ne bodo javno nasprotovali koaliciji oziroma njeni politiki in sprejetih odločitvah. Gre za 14.  člen koalicijske pogodbe, ki pravi: “Koalicijski partnerji se bodo izogibali javnim nasprotovanjem dogovorjeni koalicijski politiki in njenim ukrepom.”  Zanimivo bo videti, kako se bo svetnik LPR Stojan Auer držal molčečnosti v javnosti, še bolj pa, da vstopa v koalicijo, ki brez zadržka trdi, da bo dvignila ceno položnic javnih storitev.  Naj spomnimo, da je bil prav Auer največji borec za ukinitev tako imenovanega davka na dež in venomer zatrjeval, da je potrebno za občane položnice znižati.

Prav tako pa so iz Metsne občine Maribor sporočili, da bodo obvestili medije, ko bosta koalicijsko pogodbo podpisala tudi predstavnik LPR in predstavnica Liste Melite Petelin.

Kopijo podpisane koalicijske pogodbe objavljamo v celoti tukaj.

Podrobnosti v izjavah po podpisu pogodbe:

Mestna občina Maribor je skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica znova ustavila postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža v podjetju Farmadent. Medtem ko na občini za zdaj glede odločitve in njenih razlogih še molčijo, so to na spletni strani Ljubljanske borze danes sporočili iz Salusa, edinega javno znanega ponudnika za odkup deleža.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Kot so sporočili iz Salusa, so prejeli sklep županov omenjenih treh občin, v katerem so odločili, da se postopek prodaje poslovnih deležev družbe Farmadent ustavi.

Prodajni postopek je še iz časov prejšnje mariborske občinske oblasti vodila prodajna komisija, njena vodja Mateja Cekić pa je še prejšnji teden ob predstavitvi novega v.d. direktorja mariborske mestne uprave Borisa Železnika dejala, da je ta še vedno aktualen.

Na mariborski občini danes za še niso želeli komentirati odločitve, niti tega, kakšna bo nadaljnja usoda prodajnega postopka ter ali je bila razpuščena tudi prodajna komisija. Več pojasnil so obljubili za naslednji teden.

Prejšnja mestna oblast je zaključek prodaje načrtovala že lani, saj je v proračun že vštela 4,8 milijona evrov, kolikor znaša knjigovodska vrednost njenega 83,35-odstotnega deleža. Prodajo sicer najbolj dobičkonosnega mariborskegajavnega podjetja občinam nalaga zakon o lekarniški dejavnosti, ki prepoveduje vertikalno povezovanje.

Občine so prodajni postopek začele že leta 2017, a so ga tudi takrat predčasno zaključile, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si vzamejo več časa in postopek ponovijo.
Vir: STA

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes na sedežu občine gostil župane okoliških občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu. Kot je povedal po dogodku, je bilo delovno srečanje predvsem spoznavne narave, večinoma pa so na njem govorili o povezovanju in sodelovanju med občinami, zlasti na področju turizma.

sestanek arsenovič z županiArsenovič je povedal, da je Maribor kljub dejstvu, da v Sloveniji nimamo pokrajin, vseeno center ene od regij in hkrati drugo največje in s tem za ostale občine precej vplivno mesto. Z njimi je treba sodelovati na tak način, da bodo imeli skupne in jasne cilje tako v odnosu do države kot pri črpanju evropskega denarja, je dodal.

Po njegovih besedah je bil sestanek s kolegi župani konstruktiven, zadali pa so si tudi domačo nalogo, in sicer da vsakdo od njih posreduje cilje in naloge, ki se tičejo pogovorov z državo. Tako bodo lahko skupaj nastopili pri uresničevanju projektov, predvsem infrastrukturnih, ki imajo velik vpliv tako na gospodarstvo kot na turizem.

“Strinjali smo se tudi, da bi potrebovali skupno blagovno znamko na področju turizma, ki bi jo skupaj tržili tudi na mednarodnem trgu. Manjše občine namreč nimajo niti ljudi, kaj šele denarja, da bi za to poskrbele same. Razmišljamo v smeri oblikovanja nekakšne skupne agencije, ki bi služila vsem in štajersko regijo dvigovala tudi na mednarodni ravni,”
je dejal.

Pri tem ni imel v mislih zavoda za turizem, ki že obstaja, a le v soustanoviteljstvu nekaj občin, pač pa agencijo, ki bi delovala na pogodbeni osnovi, iz katere bi bilo jasno, kdo kaj prispeva in kaj za to dobi. Takšno agencijo bi lahko po njegovem financirala država, še bolje pa bi bilo, če bi pot do mehkih vsebin našli skozi črpanje evropskih sredstev.

Zadovoljni s sestankom so bili tudi drugi župani, ki so se množično odzvali vabilu. Kot je povedal župan Lenarta Janez Kramberger, so to tudi pričakovali, saj je Maribor vendarle prestolnica regije, kjer so vse najpomembnejše regionalne inštitucije.

“Mi si želimo sodelovanja in danes nam je bilo povedano, da bomo naredili konkretne korake naprej,” je dejal Kramberger, ki se zaveda, da je sodelovanje potrebno tako takrat, ko je to dobro za občino, kot tudi, ko je treba kaj prispevati.

Po besedah novega župana Svete Trojice Davida Klobase je tovrstno povezovanje pomembno za razvoj celotne regije, tudi njenih najmanjših občin, predvsem na področju turizma. Glede na vtise s prvega srečanja po njegovem kaže na to, da bo sodelovanje v prihodnje dobro.

Županja Kungote Tamara Šnofl pa je dodala, da je ključno povezovanje, ki se kaže kot nek novi trend v slovenski lokalni politiki, predvsem na severovzhodnem delu države. Le tako bodo bolj uspešno nastopili v odnosu do države in bodo nekatere stvari prej premaknili na bolje.

“Želim si, da bi to v naši občini dalo pozitivne učinke na področju komunalne infrastrukture, ko gre za večje projekte, absolutno pa se bomo še naprej trudili pri razvoju turizma, ki je prioriteta naše občine v prihodnosti,” je dodala Šnoflova.

Šentiljski župan Štefan Žvab je prepričan, da so danes postavili temelje sodelovanja in da bo regija v prihodnje zaživela formalno ali neformalno. “To bo dobro za vse nas. Si sami ne moremo privoščiti zaposlovanja dveh ali treh ljudi na tem področju, imamo pa produkte, ki potrebujejo večjo prepoznavnost,” je dodal Žvab.
Vir: STA

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes gostil ministra za kulturo Dejana Prešička, s katerim sta med drugim govorila o problematiki s področja kulture in mladine. Glavni del pogovora je potekal na temo prenove Mariborske knjižnice, kot je po sestanku povedal župan, pa je minister izrazil podporo njihovim prizadevanjem za omenjeni projekt.

prešiček in arsenovičArsenovič je še dodal, da so se danes že dogovorili za nov sestanek, do takrat pa so si zadali nekaj nalog, ki jih morajo opraviti vsak na svoji strani. Pri tem bo po njegovih besedah potrebno upoštevati vso zakonodajo in pravila, v tem okviru pa bodo sestavili finančno konstrukcijo, v katero bosta svoje po njegovem prepričanju prispevala tako mesto kot država, del denarja pa naj bi črpali tudi iz evropskih skladov.

Za zdaj je o finančni konstrukciji nove različice projekta še težko govoriti, Arsenovič pa upa, da ne bodo presegli 15 milijonov evrov. Pri tem gre, kot je dodal, za celovito rešitev Rotovškega trga. Ta ima namreč po njegovih besedah izjemno velik potencial in povezovalno vlogo med Slomškovim in Glavnim trgom. Novo gradbeno dovoljenje bi po županovih besedah lahko dobili do konca leta, kakšna bo finančna konstrukcija in način financiranja, pa bo bolj jasno v naslednjih mesecih.

arsenovič knjižnica

Minister Prešiček, ki je v kratkem času v Maribor prišel že četrtič, je dejal, da ga veseli odločitev mariborske občine za sedanjo rešitev, ob tem pa dodal, da je ministrstvo že večkrat povedalo, da bo z vsemi sredstvi, ki so na voljo, pomagalo, da do uresničitve projekta pride.

prešiček, knjižnica izjava

“Upam, da bo zakon o nujnih investicijah na področju kulture sprejet. To bi pomenilo, da bi lahko prav za take projekte črpali sredstva od leta 2020 do 2026,” je dejal minister in dodal, da bodo skušali pomagati tudi pri iskanju načina za zagotovitev evropskega denarja. Tudi sam meni, da bi bilo potrebno finančno konstrukcijo pripraviti čim prej, da bi bili do pridobitve gradbenega dovoljenja na to že pripravljeni.

Arsenovič se je sicer v ponedeljek sestal tudi s predstavniki sveta in vodstvom Mariborske knjižnice. Tako županstvo kot predstavniki knjižnice so si bili enotni glede lokacije mestne knjižnice, ki bo tako še naprej ostala na Rotovškem trgu.

Novi mariborski župan je že ob nastopu mandata dal jasno vedeti, da je izvedba projekta Mariborske knjižnice ena od njegovih prioritetnih nalog. Zato je že v prvem mesecu županovanja sklical vse deležnike in ključne akterje za razrešitev desetletne sage ene najpomembnejših kulturnih institucij v mestu.

Udeleženci ponedeljkovega sestanka so se strinjali, da je treba obstoječi projekt analizirati in ponovno ovrednotiti. Skupaj z Atelier arhitekti ga bodo zato že prihodnji mesec prevetrili ter ga optimizirali z izključitvijo predvidene druge etaže kleti pod Rotovškim trgom.
Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je včeraj imenoval za podžupana svoja tesna sodelavca Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga. Prvi bo pokrival področje komunale, prometa in športa, drugi pa arhitekture in prostora, so sporočili iz občine.

Sestanek s predstavniki mestne uprave in javnih podjetij in zavodov. Vir: FB MO Maribor

Sestanek s predstavniki mestne uprave in javnih podjetij in zavodov. Vir: FB MO Maribor

Arhitekt Gregor Reichenberg in prometni inženir Samo Peter Medved, ki je prej deloval v projektivnem podjetju Lineal, sta ena najvidnejših članov ekipe Arsenoviča, vse odkar je ta napovedal kandidaturo za župana. Že od začetka njihovih skupnih javnih nastopov se ju je omenjalo kot kandidata za podžupansko mesto.

“Področje prometa, prometne infrastrukture in komunale v Mariboru ne sodi med področja, na katera bi lahko bili v mestu zelo ponosni. Zato sem se odzval povabilu župana, da prevzamem področje, ki mi predstavlja izziv in za katerega sem prepričan, da lahko privede do razvojnega preboja mesta,” je ob imenovanju povedal Medved.

“Temeljna lastnost arhitekture je, da gradi in ustvarja. Zavedati se moramo dejstva, da imamo mesto na izposojo, zanamcem pa ga moramo predati nadgrajenega s komponento duha časa, v katerem bivamo,” pa je dodal Reichenberg.

Na področju urbanizma, arhitekture in prometa je novi mariborski župan napovedal številne ukrepe. V zadnjih dneh najbolj odmeva njegova napoved o gradnji štirih novih mostov čez Dravo, ki jo je predstavil v Studiu City na TV Slovenija.

Medved bo funkcijo podžupana opravljal poklicno, Reichenberg pa nepoklicno. Oba sta bila na nedavnih volitvah izvoljena za mestna svetnika na Arsenovičevi (neodvisni) listi, medtem ko je Arsenovič sam nastopil kot županski kandidat SMC. Vsi trije doslej še niso bili dejavni v politiki.

Mesto tretjega podžupana je še prazno in zaenkrat ni znano, kdo naj bi ga zasedel. Za direktorja mestne uprave pa je Arsenovič imenoval Borisa Železnika, ki prihaja iz policijskih vrst. Vodja kabineta župana je pričakovano vodja njegovega volilnega štaba Jelka Vrečko.
Vir: STA

Tema današnjega sestanka med vodstvom MO Maribor in ministri stranke SMC je bila “gradnja mostov” med Mariborom in Ljubljano. Govorili so tudi o širjenju letališča, Magni, pa tudi o mariborski knjižnici. Župan MO Maribor Saša Arsenovič tako nadaljuje začrtane in obljubljene korake k cilju najboljšega servisa za vse občanke in občane Maribora. Z
današnjim srečanjem so se med mariborsko občino in vlado začeli graditi mostovi povezovanja in sodelovanja.

cerar in coNa srečanju so bili s strani Stranke modernega centra prisotni Miro Cerar, minister za zunanje zadeve in predsednik SMC, Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Aleš Prijon, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Simon Zajc, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Peter Gašperšič, nekdanji minister za infrastrukturo, Andrej Klemenc, generalni sekretar SMC in Ksenija Flegar, vodja lokalne mreže SMC. Vodstvo MO Maribor je ministrom predstavilo in izpostavilo odprte zadeve na posameznih ministrstvih in tematike, do katerih se bi v prihodnosti pristopalo s še posebno pozornostjo.

Kot načrtuje novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, da se bodo mnogi že načeti projekti, pa tudi tisti, ki so še v načrtu, pripravljali in dokončevali v sodelovanju z vlado, so to namero potrdili tudi v vodstvu stranke SMC. V video izjavi predsednik stranke SMC in minister za zunanje zadeve, Miro Cerar.

To, da ima Maribor takšnega župana, je, kot je dejal Cerar, poglavitnega pomena, da lahko mesto sodeluje z vlado. V video izjavi župan Arsenovič o tem, o katerih projektih konkretno so govorili.

Novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je z včerajšnjo potrditvijo na ustanovni seji mestnega sveta prevzel vodenje drugega največjega mesta v Sloveniji. Pri potrjevanju mandatov mestnih svetnikov z njegove liste se je zaradi pritožb nekoliko zapletlo, a na koncu je bilo potrjenih vseh skupno 45 mest v mariborskem mestnem svetu.

arsenovič, 1. sejam mom“Od sedaj naprej bomo skupaj delali za vse,” je Arsenovič po zaprisegi pozval mestne svetnike. “Od nas je odvisno, ali bo mestni servis boljši, ali bomo naredili razvojni preboj in zagotovili dobro počutje vseh v tem mestu. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo to narediti,” je dodal.

Sejo je vodila najstarejša mestna svetnica Zdenka Križanič, ki prihaja z liste dosedanjega župana Andreja Fištravca. Kolege je na začetku spomnila, da morajo delovati “v interesu vseh v tem mestu”. “Ti so vam izvolili pravico, da odločate v njihovem imenu,” je poudarila.

Potem ko je novoizvoljeni mestni svet brez težav potrdil poročilo mestne volilne komisije o volitvah, se je zapletlo pri potrjevanju svetniških mandatov. Po neuspešnih pritožbah neizvoljenega kandidata za mestni svet Bojana Požarja zoper Arsenovičevo listo kandidatov za mestni svet na upravnem in ustavnem sodišču sta se zdaj na mestni svet s pritožbo obrnila Milena Finfter in Jožef Škof.

Pritožbo prve, ki na volitvah ni kandidirala, so soglasno zavrgli, pri pritožbi drugega, ki je bil kandidat za mestnega svetnika na Listi Franca Kanglerja – NLS, pa soglasja ni bilo. Proti potrditvi domnevno spornih enajstih mestnih svetnikov z Arsenovičeve liste je glasovalo vseh deset mestnih svetnikov omenjene liste. Kljub temu je bilo podpore dovolj, da je bilo potrjenih tudi teh enajst mandatov.

V Kanglerjevem taboru so prepričani, da bi o spornih mandatih moralo glasovati samo preostalih 34 svetnikov. A na koncu je obveljalo, da lahko glasujejo vsi razen posameznega spornega svetnika. O teh so namreč glasovali posamezno, medtem ko so ostale potrdili skupaj v paketu.

Škof, ki bi v primeru nepotrditve Arsenovičevih mestnih svetnikov postal sam mestni svetnik, se lahko pritoži še na upravno sodišče. Kangler, ki je v drugem krogu volitev izgubil boj za županski stolček, je izrazil prepričanje, da bo omenjeno sodišče ugodilo pritožbi.

Med novimi mestnimi svetniki so številni novi obrazi. Največ sedežev je zasedla Arsenovičeva lista, na kateri so sami politični novinci. Med njimi sta arhitekt Gregor Reichenberg in prometni inženir Samo Peter Medved, ki sta kandidata za podžupana. O zasedbi podžupanskega mesta za družbene dejavnosti pa se Arsenovič, kot je povedal v današnji izjavi za medije, še pogaja.

Sedež manj ima lista nekdanjega župana Kanglerja, na kateri sta poleg dosedanjih mestnih svetnikov med drugim še nekdanja novinarka Breda Čepe Vizjak in nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb.

Po tri sedeže imajo SDS, SMC, Lista kolesarjev in pešcev ter Fištravčeva lista, po dva pa SD, Levica in Lista za pravičnost in razvoj (LPR). Medtem ko slednjo že tradicionalno zastopata Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik, so med ostalimi nekdanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra, poslanec DZ Branislav Rajić in vodja mariborske SDS Zvonko Zinrajh.

Gasilci Maribora, DeSUS, Lista Melite Petelin, NSi, Lista mladih. Povezujemo ter Stranka mladih – Zeleni Evrope imajo v skupno 45-članskem mestnem svetu po en sedež.

Novoizvoljeni mestni svet je kljub nekaterim pomislekom danes potrdil tudi sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri so trije predstavniki Arsenovičeve liste, dva iz Kanglerjeve svetniške skupine ter po en predstavnik SDS in SMC. Predstavnik Fištravčeve liste Saša Pelko se je sicer pritožil zaradi po njegovih besedah neustrezne razdelitve teh mandatov med svetniškimi skupinami.

Vir: STA

Kolesarski park na Mariborskem Pohorju bo po sedmih letih premora v prihodnjih dveh sezonah ponovno prizorišče svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu, in sicer v disciplini spust.

marprom, fištravec, kvas, u. windisch

Kot so povedali na današnji novinarski konferenci rganizatorji, si v Mariboru želijo odmevnega tekmovanja, prizadevali pa si bodo za pripravo na visoki kakovostni ravni in z atraktivnim spremljevalnim programom. Od izvedbe mednarodne prireditve si obetajo različne pozitivne učinke. “Da bo otvoritev sezone še privlačnejša bomo teden dni pred samo tekmo, 20. in 21. gostili še tekmo evropskega pokala – European Downhill Cup,”  je danes povedal Iztok Kvas, vodja Bike parka Pohorje.

V Bike parku Pohorje je aprila letos potekal evropski pokal v gorskem kolesarstvu, že v naslednjem letu pa bodo naredili še korak naprej. Po uspešno izpeljani skupni kandidaturi podjetja Marprom in Društva gorskih kolesarjev Pohorje je Mednarodna kolesarska zveza
(UCI) Maribor uvrstila v koledar tekem svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu v letih 2019 in 2020. Prihodnje leto bo svetovni pokal v Mariboru na sporedu 27. in 28. aprila, v letu 2020 pa 2. in 3. maja.

Na tekmi tega nivoja, kakršna se je na Mariborskem Pohorju nazadnje odvila v letu 2010, pričakujejo od 250 do 300 udeležencev, ki se bodo pomerili na črni progi World cup. Tik pred svetovnim pokalom 2019 pa bodo izpeljali še evropski pokal v spustu z gorskimi kolesi, tako da bodo v Maribor aprila naslednje leto prispeli številni tekmovalci in njihovi spremljevalci. Izvedba zelo dobro obiskanih in gledanih tekmovanj bo tudi odlična promocija gorskega kolesarjenja na Pohorju. Ostalim kolesarjem bosta v času tekem, na katerih bodo lahko v živo spremljali najboljše ekstremne kolesarje na svetu, predvidoma na razpolago modra proga Flow in rdeča Red line. “V Mariboru in na Pohorju se bomo potrudili, da z dobro organizacijo dirke najvišjega ranga upravičimo zaupanje Mednarodne kolesarske zveze. O priljubljenosti svetovnega pokala v spustu z gorskimi kolesi zgovorno priča podatek, da tekme v živo spremlja več tisoč ljudi, preko televizijskih zaslonov pa več milijonov. Glede na to verjamemo, da bo dogodek močno doprinesel k povečanju prepoznavnosti našega kolesarskega parka in posledično k nadaljnjemu porastu števila obiskovalcev v njem,” je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič.

“Veseli nas, da je Mariboru uspelo s kandidaturo za svetovani pokal v gorskem kolesarstvu prav v tem letu, ko se ponaša z nazivom Evropsko mesto športa. Tako letos v našem mestu različnim športnim aktivnostim posvečamo še posebno pozornost. Na Pohorju, ki velja za
našo največjo telovadnico na prostem, si želimo čim pestrejše dogajanje tudi v poletni sezoni in omenjena športna prireditev bo gotovo predstavljala pomemben korak k temu cilju. S podelitvijo dolgoročne koncesije Marpromu smo poskrbeli, da se Pohorje razvija in živi 365 dni v letu,” je dejal župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

“Športni turizem je eden naših ključnih turističnih produktov, ki ga bomo v raznih partnerstvih še nadgrajevali in s tem sledili nacionalni strategiji razvoja turizma. Dejstvo, da Mariborsko Pohorje kot športno destinacijo prepoznajo tudi vrhunski športniki in
organizatorji tekmovanj na najvišji ravni, predstavlja pomemben delež odličnih turističnih rezultatov destinacije Maribor – Pohorje. Zato tudi pozdravljamo vrnitev tekem za svetovni pokal v gorskem kolesarjenju na Pohorje,” je poudarila direktorica Zavoda za turizem
Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch.

V kolesarskem parku na Mariborskem Pohorju se je letošnja sezona začela 7. aprila, do konca septembra pa smo prodali preko 5000 različnih vozovnic za Bike park. To je za dobrih 30 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Večina obiskovalcev Bike parka, okrog 70
odstotkov, prihaja iz tujine. Kolesarska sezona na Pohorju bo predvidoma trajala vsaj do
konca oktobra, če bodo vremenske razmere to dopuščale, pa bo Bike park ostal odprt dlje
časa. V prihodnje ostaja v načrtu njegova vključitev v sistem Gravity card.

Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o najnovejšem predlogu ekipe župana Andreja Fištravca za rešitev prostorske stiske osrednje enote Mariborske knjižnice. Po preigravanju različnih scenarijev naj bi bila zdaj najbolj optimalna rešitev selitev v objekt Centrum, a je tu še veliko odprtih vprašanj.

centrumReševanje knjižnice, ki zaradi dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu že več desetletij kliče na pomoč, bo očitno vroča tema tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Fištravec, ki namerava kandidirati za nov mandat, tokrat stavi na rešitev, po kateri bi knjižnico selili v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika.

A je tudi tu, tako kot pri prejšnjih predlaganih rešitvah, veliko spornih točk. Prvo, kar je zmotilo mestno politiko in javnost, so stroški, ki so ocenjeni na 13,3 milijona evrov. Po ocenah SMC to ni veliko cenejše od obnove knjižnice na obstoječi lokaciji na Rotovškem trgu, ki se zdi Fištravcu predraga. V Listi za pravičnost in razvoj (LPR), od koder prihaja kandidatka za županjo Lidija Divjak Mirnik, pa opozarjajo, da za selitev v Centrum ni soglasja arhitekta tega objekta.

Največja težava je denar. Za reševanje knjižnice je letos v občinskem proračunu zagotovljenih le tri milijone evrov. Ta denar bodo po besedah v.d. direktorice občinske uprave Mateje Cekić porabili za nakup objekta Centrum, ostala sredstva pa bo treba zagotoviti v proračunih za leti 2019 in 2020. Selitev knjižnice v nove prostore je po tem scenariju predvidena avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma kot nadomestne lokacije za knjižnico se je omenjala že pred tremi leti, ko so na občini med drugim preučevali tudi možnosti selitve knjižnice v bližnji stavbi Ajpesa ali Probanke. Na začetku letošnjega leta so na občini predlagali selitev v stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a so mestni svetniki zahtevali, da se poišče še drugo možnost.
Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je s podporo dveh domačih vrhunskih športnikov, smučarja prostega sloga Filipa Flisarja in reli motorista Simona Marčiča otvoril štirinajsto aktivacijsko točko na trgu Leona Štuklja.

športne točke v Mariboru (5)

Aktivacijska točka na trgu Leona Štuklja zajema poligon z navodili, kjer je potrebno najprej izmenično poskakovati čez črto, nato v teku slediti zaviti krivulji, čemur sledijo skleci, počepi in tek nazaj v cilj. Na poligonu sta se ob otvoritvi pomerila tudi oba vrhunska športnika. S sekundo boljšim časom je zmagal Filip Flisar, ki tako izziva vse meščane, da izboljšajo njegov čas, ki je znašal dobrih 27 sekund.

športne točke v Mariboru (2)

Aktivacijskih točk v centru mesta kar štirinajst, kar pomeni, da lahko med drugim pred TIC-em skačete ristanc in pred Modno hišo mečete na koš. In prav v metanju na koš sta se pomerili uslužbenki dveh občinskih javnih zavodov in tako motivirali mimoidoče, da smeti od zdaj na prej v koš mečejo s stilom.

 

 

Mariborski mestni svetniki bodo na naslednji seji prihodnji četrtek končno odločali o rešitvi  problema prostorske stiske Mariborske knjižnice. Predlog župana Andreja Fištravca je, da se knjižnico preseli v nedokončani objekt Centrum.

centrum

Kot je razvidno iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum je vrednost investicije ocenjena na 13,3 milijona evrov, pri čemer je kot edini vir financiranja navedena Mestna občina Maribor. V letošnjem letu bi za nakup objekta namenili 2,9 milijona evrov, leta 2019 bi v proračunu morali zagotoviti 2,5 milijona evrov in leta 2020 še 7,9 milijona evrov za dokončanje objekta ter nakup opreme. Selitev bi po tem načrtu bila avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) (ta ga je marca lani kupil za 1,7 milijona evrov), se je kot nadomestne lokacije za knjižnico omenjala že pred tremi leti, ko se je na občini med drugim preučevalo tudi možnosti selitve knjižnice v bližnjo stavbo Ajpesa ali nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani Trga Leona Štuklja, ideje selitve paso bile tudi v stavbo nekdanjega SDK, v Trgovski center City ter v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi.

Župan Andrej Fištravec je prepričan, da je lokacija ustrezna, finančna konstrukcija projekta pa vzdržna tako za mestni proračun kot za funkcionalnost samega objekta za namene knjižnične dejavnosti. “Kot veste sem na koordinaciji svetniških skupin marca predstavil možnost umeščanja Mariborske knjižnice v prostore Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici. Prisotni svetniki so želeli, da preučimo še eno lokacijo (objekt Centrum), ki je takrat nismo želeli javno komunicirati, saj je bilo potrebno preveriti lastniška razmerja in ustreznost same zgradbe za umeščanje knjižnice. Ker je bilo potrebno dogovoriti lastniška razmerja, gradivo za obravnavo ni bilo možno prej, kot je sedaj. Stavba in zemljišče sta v lasti Družbe za upravljanje terjatev in zasebnika iz Maribora. Na DUTB smo oddali nezavezujočo ponudbo, sledilo bo zbiranje zavezujočih ponudb po potrditvi nakupa s strani Mestnega sveta, s privatnim lastnikom zemljišča pa smo pred sklenitvijo dogovora o nakupu deleža,” je dejal Fištravec, ter dodal: “Vzporedno s temi aktivnostmi smo dali izdelati DIIP za Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum, ki ga bomo 13. septembra na redni seji mestnega sveta predstavili in obravnavali. Pri pripravi DIIP-a je sodelovalo vodstvo Mariborske knjižnice, ki je podalo programska izhodišča.”

Dejal je še, da je na koordinaciji svetniških skupin v marcu bilo dogovorjeno, da se ustreznost rešitve najprej predstavi mestnim svetnikom. “Zato bo še v tem tednu sklicano srečanje na katerem jim bo predstavljen DIIP za umeščanje knjižnice v objekt Centrum. Vse podrobnosti medijem pa bodo predstavljene na srečanju z novinarji, ki bo v petek, 7.9. 2018.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je že pred časom za nekatere medije dejala, da pogojno sprejema takšno možnost. Kot je dejala, se ji zdi lokacija Centruma primerna. “Se pa bojim, da stavba, ki je bila mišljena kot poslovno – stanovanjski objekt, ne bo primerna za umestitev vseh vsebin knjižnice,” je dejala.

 

 

Včeraj, na zadnji avgustovski dan so se znova srečali člani osmih društev invalidov Maribora. Kakor običajno, so se tudi letos pomerili v športno-rekreativnih disciplinah, med katerimi za paradnega konja velja vleka vrvi. Kot so nam zaupali udeleženci, pa tekmovanje sploh ni pomembno, bistven je dokaz “da nekaj zmoremo.”

Priti med prijatelje, se zabavati med pikadom, igranjem kart, odbojko na mivki ali pa dokazovati mišice z vleko vrvi, imajo preprosto radi. “Preko iger, se razveselimo in vidimo, da nekaj zmoremo in, da smo tako kot vsi ostali občani mesta Maribor,” nam je z nasmehom na obrazu povedala ena izmed udeleženk tradicionalnega srečanja. Uradno se je letošnje 9. Športno–rekreativno srečanje invalidov Maribora pričelo z nagovorom predsednika Sveta invalidov na MO Maribor Milana Kotnika in Andreja Fištravca, župana MO Maribor.

srecanje invalidov

Izrazila sta zadovoljstvo nad množično udeležbo članov društev invalidov Maribor, ki se jih vsako leto več zbere “v tej mariborski oazi“, kot je igrišče in družabni prostor za Fontano imenoval Fištravec. Poudaril je, da so s korektnim sodelovanjem z društvi in Svetom invalidov uspeli odpraviti že marsikatero, predvsem arhitekturno oviro v mestu, s čimer sledijo načelom invalidom prijazna občina. “Treba je skupaj delat. Zdaj ravno zaključujemo dogovore s Stanovanjskim skladom, da bodo v okviru novogradnje na Studencih nekatera stanovanja prilagodili za gluhe osebe. Razen tega pa tudi vzpostavljajo stanovanjsko skupnost za društvo Sožitje,” je dodal Fištravec. Kotnik se je strinjal, da je splošno stanje posluha za invalide boljše kot je bilo nekoč. “Trikrat ali štirikrat na leto imamo sestanke Sveta invalidov in tudi delovne skupine, s katerimi potem predebatiramo kaj je tisto v mestu, kar naj bi izboljšali. Trenutno izboljšujemo stanovanja, da se prilagodijo objekti, da bodo primerni za invalide. Zelo pomembna je komunikacija, še posebej za senzorno ovirane osebe, kot so slepi in gluhi,” je dejal Kotnik ter v imenu kolegov iz društev izpostavil, da pozdravljajo vsako spremembo v mestu, ki pomeni izboljšanje pogojev za njihovo sobivanje.