Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju, ki je bila 29. 8. 2026.
The post Slavnostna seja ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju (29. 8. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V podkastu Pod črto mandata je bil tokrat gost Jernej Ajd, kandidat na lokalnih volitvah za župana občine Ruše.
Prisluhnite
The post Pod črto mandata z Jernejem Ajdom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Alanom Bukovnikom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Bor Greiner, ki je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Maribor.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Borom Greinerjem appeared first on Lokalec.si.
V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi bodo v četrtek, 10. septembra 2026, ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja in magistra Igorja Banfija. Umetnik se bo v razstavišču Lojzeta Šušmelja predstavil kot lanski nagrajenec večletnega projekta Eko Drava.
Igor Banfi je prejemnik nagrade Bela ladjica, ki mu jo je društvo Tangram posebej podelilo za likovno delo Hoja po vodi, olje na platnu velikosti 90 krat 120 centimetrov.
Nagrada umetniku omogoča samostojno razstavo, izdajo kataloga in likovnokritiško predstavitev ob odprtju. Prav samostojna razstava v Selnici ob Dravi bo tako priložnost, da obiskovalci pobliže spoznajo Banfijevo likovno ustvarjanje.
Kot nagrajenec projekta Eko Drava
Banfi se v razstavišču Lojzeta Šušmelja predstavlja v okviru večletnega projekta Eko Drava, katerega lanski nagrajenec je. Posebno priznanje društva Tangram si je prislužil z delom Hoja po vodi.
V Osnovni šoli Selnica ob Dravi so prvošolci, imenovani mezinčki, dobili zaščitnike. To so učenci višjih razredov, ki so svojo nalogo vzeli zelo odgovorno in resno. Prvošolci pa so pred vstopom v šolo še simbolično skočili skozi obroč.
Ovčja volna je naraven in vsestransko uporaben material, ki se uporablja pri izdelavi oblačil, dodatkov za dom, v vrtnarstvu, gradbeništvu ter različnih ustvarjalnih dejavnostih. Prav možnosti njene uporabe bodo v ospredju dogodka Rokodelstvo s slovensko ovčjo volno, ki bo v soboto, 26. septembra 2026, od 9. do 18. ure v proizvodnih prostorih podjetja Soven d.o.o. v Selnici ob Dravi.
Dogodek bo obiskovalcem ponudil brezplačne delavnice, prikaze in vodene oglede, na katerih bodo lahko spoznali različne načine predelave in ustvarjanja z ovčjo volno. Med drugim bodo predstavljene tradicionalne rokodelske tehnike, kot sta predenje na kolovratu in tkanje na ročnih statvah, pa tudi sodobnejši pristopi k uporabi tega naravnega materiala.
Začetne delavnice in vodeni ogledi sodobnih postopkov predelave volne bodo brezplačni in brez predhodne prijave. Za začetne in nadaljevalne delavnice filcanja oziroma polstenja pa je priporočljiva predhodna prijava.
Udeleženci bodo lahko poleg praktičnih znanj spoznali tudi sodobne oblikovalske in marketinške pristope ter možnosti, ki jih ovčja volna ponuja v okviru trajnostnega in krožnega gospodarstva.
Rokodelstvo ima pri tem pomembno vlogo tudi pri povezovanju ljudi. Skupinsko ustvarjanje spodbuja sodelovanje in komunikacijo, hkrati pa krepi vztrajnost, potrpežljivost, samozavest ter ročne in miselne spretnosti.
Posebna pozornost bo namenjena tudi tistim, ki so se v preteklosti že udeležili delavnic unikatnega ustvarjanja v podjetju Soven. Organizatorji v njih vidijo velik potencial za nadaljnji razvoj rokodelskih znanj in morda tudi za nastanek novih priznanih rokodelcev oziroma mojstrov rokodelstva.
Dogodek v Selnici ob Dravi tako ponuja priložnost, da obiskovalci pobliže spoznajo slovensko ovčjo volno, tradicionalne rokodelske tehnike ter nove možnosti ustvarjanja z naravnim materialom.
Kulturno društvo VAŠTEATER vabi otroke na Cepetavčkove delavnice, ki bodo od 24. do 28. avgusta v Mali dvorani Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Otroci bodo dopoldneve preživeli ob petju, plesu, ustvarjanju, športu in druženju s pravljičnimi junaki.
Delavnice bodo vsak dan med 10. in 12. uro, otroke pa bodo sprejele mentorice. V času druženja jih bo spremljal tudi pravljični junak. Program bo vsak dan nekoliko drugačen.
V ponedeljek, 24. avgusta, bo uvod namenjen spoznavanju, zanimivi pravljici in ustvarjanju po motivih pravljice.
V torek, 25. avgusta, se bodo otroci družili s Škratko Malino in si ogledali predstavo Navihana prigoda v Škratovem dolu. Škratka Malina bo z njimi ostala tudi na delavnicah po predstavi.
Sreda bo namenjena programu Malo tu in malo tam, četrtek športnim aktivnostim, v petek, 28. avgusta, pa bo otroke obiskal Zmaj Iskrica, z njim pa tudi gledališče KU-KUC.
Organizatorji vabijo vse otroke, ki bodo v času počitnic doma, da se jim pridružijo v Mali dvorani Hrama kulture Arnolda Tovornika.
Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur se je marsikje število prevozov pitne vode za občane povečalo. Tako tudi gasilci PGD Selnica ob Dravi skrbijo, da občani dobijo prepotrebno pitno vodo.
“Suša in vročinski val kažeta svoje zobe,” so zapisali na svoji Facebook strani in dodali: “To poletje se je število prevozov pitne vode za naše občane zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur enormno povečalo. Naši dežurni vozniki tedensko opravijo tudi več prevozov na dan, da zagotovijo oskrbo s pitno vodo tistim, ki jo najbolj potrebujejo.”
“Za njihovo požrtvovalnost, pripravljenost in nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo vsem voznikom in njihovim pomočnikom,” so poudarili. In res, gasilci, prostovoljci so v teh dneh tisti, ki nesebično priskočijo na pomoć občanom, ki živijo v predelih, kjer se pomanjkanje pitne vode že čuti.
“Vse prevoze pitne vode izvajamo na podlagi Pravilnika o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Selnica ob Dravi, s čimer občanom zagotavljamo pomoč tudi v zahtevnih vremenskih razmerah,” so še razložili in zaključili z zahvalo: “Hvala vsem, ki z odgovorno rabo pitne vode prispevate k ohranjanju te dragocene dobrine za vse.”
Že tri desetletja Tabor slovenskih otrok po svetu povezuje mlade Slovence z vseh koncev sveta in jim omogoča, da skozi jezik, kulturo ter skupna doživetja utrjujejo svojo vez z domovino. Jubilejni, 30. tabor na CŠOD Škorpijon, je ponovno združil otroke slovenskih korenin in dokazal, da prijateljstva, stkana na taboru, ostajajo še dolgo po njegovem zaključku.
Letos se je na taboru zbralo 44 otrok iz 14 držav – Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, Združenih držav Amerike, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Brazilije, Češke in Južnoafriške republike. Mnogi se na tabor radi vračajo in med starimi prijatelji ustvarjajo nove spomine, hkrati pa z odprtimi rokami sprejemajo nove obraze.
Slovenščina kot most med generacijami
Vsako dopoldne je namenjeno učenju slovenščine. Otroci skozi igre, pogovor in različne naloge bogatijo svoje znanje slovenskega jezika ter odkrivajo pomen slovenskih korenin. Prav jezik ostaja ena najmočnejših vezi, ki mlade Slovence po svetu povezuje z domovino njihovih staršev in prednikov.
Kot poudarja generalna sekretarka Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin Čampa, je namen tabora predvsem utrjevanje povezanosti s Slovenijo. “Otroci imajo slovenske korenine, nekateri zelo bližnje, nekateri malo bolj oddaljene. V vsakem primeru skušamo to vez utrditi in okrepiti – s slovenskim jezikom, spoznavanjem različnih krajev, kulturne dediščine in narave Slovenije,” je dejala.
Dnevi, polni doživetij
Otroci na jubilejnem taboru uživajo v pestrem programu, ki združuje učenje, raziskovanje in zabavo. Ure slovenščine, raziskovanje čudovite okolice, športne igre, pohod na Žavcarjev vrh in delavnica radijske igre. Veliko navdušenja je poželo tudi jahanje, svoje kulinarične spretnosti pa so preizkusili ob pripravi domačega jabolčnega štrudlja.
Poseben pečat letošnjim taborniškim dnem daje tudi spoznavanje slovenske kulturne dediščine. Ob predstavitvi ljudskih glasbil, ki jo je pripravil njihov izdelovalec, so otroci odkrivali bogastvo tradicionalnih zvokov in zanimive zgodbe, ki spremljajo slovensko ljudsko izročilo.
Od HE Fala do Mariborskega otoka
Eden izmed vrhuncev tabora je bil tudi izlet po severovzhodni Sloveniji. Otroci so najprej obiskali hidroelektrarno Fala, eno najstarejših hidroelektrarn na reki Dravi, kjer so spoznali njeno delovanje in pomen.
Pot jih je nato vodila v Maribor, kjer so si ob vodenem ogledu ogledali mestno središče in spoznali zanimivosti o drugem največjem slovenskem mestu. Toplo poletno vreme pa je bilo kot nalašč za zaključek dneva na Mariborskem otoku, kjer so uživali v plavanju, odbojki na mivki in brezskrbnem druženju. Večer so sklenili na igrišču s skupnimi igrami z žogo, navijanjem in – kot se za tabor spodobi – veliko smeha.
Tabor, ki krepi identiteto
“Mladi potrebujejo povezanost in občutek pripadnosti. Čeprav živijo zunaj Slovenije, jih povezujejo skupne korenine, ki jim pomagajo graditi identiteto,” poudarja Sonja Avguštin Čampa.
Da je okolje za takšna doživetja kot nalašč, potrjuje tudi vodja doma CŠOD Škorpijon Mirjana Esedek Mori. CŠOD Škorpijon leži sredi neokrnjene narave v občini Selnica ob Dravi. Dom je del Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki deluje na 25 lokacijah po Sloveniji, in skozi vse leto gosti številne šole v naravi ter različne tabore.
“Otroci tukaj res uživajo v nevsakdanjem učenju, učenju iz izkušenj, in to prinese dolgotrajno znanje,” poudarja vodja doma Mirjana Esedek Mori. Prav stik z naravo in drugačne oblike učenja so po njenih besedah ključ do uspeha doma, ki že vrsto let mladim omogoča, da znanje pridobivajo na izkustven in zanimiv način.
V CŠOD Škorpijon vsako leto gostijo približno 6.000 otrok, dejavnosti potekajo med šolskim letom in v času poletnih počitnic. Letošnji julij je bil še posebej pester, saj so poleg jubilejnega Tabora slovenskih otrok po svetu gostili tudi mednarodni tabor za mlade navdušence motokrosa ter več programov aktivnih počitnic.
Prav zaradi takšnega pristopa CŠOD Škorpijon ostaja prostor, kjer se prepletajo učenje, narava in nepozabna doživetja, ki mladim ostanejo v spominu še dolgo po odhodu domov.
Trideset let zgodb, ki ne poznajo meja
Jubilejni tabor je še en dokaz, da slovenske korenine ne poznajo državnih meja. Vsak dan prinese novo dogodivščino, novo prijateljstvo in novo vez s Slovenijo.
Pred udeleženci je še veliko smeha, novih znanj in nepozabnih doživetij. Če gre soditi po zadnjih treh desetletjih, bodo spomini, ki nastajajo te dni v CŠOD Škorpijon, ostali z njimi še dolgo – in jih morda nekoč znova pripeljali nazaj v Slovenijo.
Pred prihajajočimi lokalnimi volitvami predstavljamo pogovor z aktualno županjo Občine Selnica ob Dravi Vlasto Krmelj, ki je napovedala ponovno kandidaturo za županski mandat. V intervjuju govori o svojem dosedanjem delu, največjih dosežkih preteklih let, izzivih, s katerimi se občina sooča, ter o pogledih na njen prihodnji razvoj. Predstavlja tudi svoje razmišljanje o dolgoročnih razvojnih usmeritvah občine in projektih, ki jih vidi kot pomembne za prihodnost Selnice ob Dravi.
Ali se boste na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegovali za položaj županje?
Da, ponovno bom kandidirala za županjo Občine Selnica ob Dravi.
Odločitev ni bila težka. Pred osmimi leti sem si zastavila jasno vizijo – občino razvijati odgovorno, dolgoročno in skupaj z ljudmi. Prevzela sem občino brez jasno zastavljenih razvojnih ciljev in pripravljenih projektov. Danes imamo pripravljene številne projekte, jasno razvojno strategijo ter trdne temelje za prihodnost.
Želim nadaljevati delo, ki smo ga skupaj z občani, društvi, podjetji in občinsko upravo začeli, ter uresničiti projekte, ki bodo pomembno vplivali na kakovost življenja tudi v prihodnjih letih.
Verjamem, da občina ni le prostor, kjer gradimo ceste in objekte, ampak predvsem skupnost ljudi. Moj cilj ostaja ustvarjati občino, kjer bodo ljudje vseh generacij radi živeli, delali, ustvarjali in ostajali tudi v prihodnje.
Kako ocenjujete svoje delo v zadnjih štirih letih mandata?
Pretekla štiri leta so bila zelo zahtevna. Poleg rednega dela smo se soočali z draginjo, podnebnimi spremembami, neurji in številnimi razvojnimi izzivi, hkrati pa smo morali veliko energije nameniti tudi urejanju odprtih vprašanj iz preteklosti.
Ob prevzemu vodenja občine sem ugotovila, da za številne pomembne razvojne projekte ni bilo pripravljene potrebne dokumentacije. Občina prav tako ni imela oblikovane dolgoročne razvojne strategije, ki bi posamezne projekte povezovala v skupno vizijo razvoja. Primanjkovalo je zemljišč za prihodnje investicije, občinska uprava pa je potrebovala posodobitev delovnih procesov in večjo digitalno podporo. Zato smo najprej ustvarili temelje, na katerih lahko danes načrtujemo in izvajamo razvoj občine.
Vlasta Krmelj
Ocenjujem, da smo v tem mandatu opravili veliko kakovostnega dela. Poleg izvedbe številnih pomembnih projektov smo občino usmerili v dolgoročno in odgovorno načrtovanje razvoja. Pripravili smo razvojne strategije, modernizirali delo občinske uprave, okrepili digitalizacijo, občino odprli evropskemu sodelovanju ter začeli odločitve sprejemati na podlagi strokovnih podlag, analiz in vključevanja občanov.
Vedno sem verjela, da občina ni le investitor ali upravni organ, ampak predvsem partner ljudem. Zato smo veliko energije namenili sodelovanju z občani, društvi, podjetji, javnimi zavodi in občinskim svetom. Prepričana sem, da najboljše rešitve nastajajo takrat, ko znamo ljudi poslušati, jih vključiti v odločanje in skupaj iskati najboljše poti za razvoj naše občine.
Verjamem, da naloga županje ni zgolj vodenje posameznih investicij, temveč postavljanje jasne razvojne smeri. Moj cilj je bil, da občina postane odprta, strokovno vodena, povezana z občani in bolje pripravljena na prihodnost.
Na katere dosežke v tem obdobju ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosna, da nam je po skoraj petdesetih letih uspelo zgraditi nov vrtec. To ni le nova stavba, ampak prostor, kjer naši najmlajši odraščajo v varnem, spodbudnem in sodobnem okolju. Ko vidiš zadovoljstvo otrok, staršev in zaposlenih, veš, da je bil ves vloženi trud poplačan.
Veliko pozornosti smo namenili tudi ustvarjanju kakovostnega življenjskega prostora za vse generacije. Kupili smo zemljišča ob šoli, kjer nastajajo nove športne in zelene površine, pripravili pogoje za izgradnjo športne dvorane ter uredili več varnih pešpoti ob glavni cesti. Obnovili smo najbolj kritične odseke lokalnih cest ter izboljšali prometno varnost in dostopnost naših krajev.
Ponosna sem tudi na vlaganja v varnost občanov. Obnovili smo gasilski dom v Selnici ob Dravi, v zaključni fazi je obnova gasilskega doma na Zgornjem Slemenu, Gasilski zvezi pa smo zagotovili brezpilotni letalnik, ki gasilcem že danes pomembno pomaga pri intervencijah in iskalnih akcijah.
Veliko smo naredili tudi na področju izobraževanja in kulture. V zaključni fazi je obnova stare šole na Zgornjem Slemenu, osnovna šola je dobila nov kombi za prevoze otrok, urejamo nove prostore za Glasbeno šolo Ruše, Hram kulture Arnolda Tovornika pa smo posodobili z novim sistemom ozvočenja in odrsko razsvetljavo. Kupili smo tudi nove folklorne noše, s katerimi naša folklorna skupina uspešno predstavlja občino doma in v tujini.
Posebej pomemben se mi zdi razvoj občine za prihodnost. Kupili smo zemljišče nekdanje spodnje trgovine, kjer želimo urediti medgeneracijski center, prostore za nova podjetja in razvojne dejavnosti. Občino smo aktivno vključili v evropske projekte, s katerimi pridobivamo nova znanja, partnerstva in dodatna sredstva ter preizkušamo inovativne rešitve na področju pitne vode, energetike, varovanja okolja, trajnostne mobilnosti in prilagajanja podnebnim spremembam.
Morda pa sem najbolj ponosna na nekaj, česar ni mogoče izmeriti le v številkah ali novih objektih. Veliko smo vlagali v ljudi – v društva, prostovoljce, podjetja, otroke, mlade, družine in starejše. Organizirali smo številna izobraževanja, svetovanja in dogodke, saj verjamem, da občino ne gradijo le stavbe in ceste, temveč predvsem ljudje, ki v njej živijo.
Kje vidite največ prostora za izboljšave v občini?
Vsako obdobje prinaša nove izzive in tudi občina se mora nanje pravočasno pripraviti. Prepričana sem, da občina prihodnosti ne bo uspešna zgolj zato, ker bo gradila nove objekte, ampak predvsem zato, ker bo znala odgovoriti na podnebne spremembe, potrebe mladih družin, staranje prebivalstva, razvoj gospodarstva in vse večje zahteve po kakovostnem bivalnem okolju.
Največ prostora za izboljšave vidim na področjih, ki bodo odločala o kakovosti življenja v prihodnjih desetletjih. To so prometna varnost, lokalne ceste, zanesljiva oskrba s pitno vodo, prilagajanje na suše in neurja ter okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Prav tako želim še naprej posodabljati občinsko upravo, uvajati digitalne rešitve ter občanom zagotavljati hitre, kakovostne in prijazne storitve.
Velik izziv ostaja tudi ohranjanje življenja v vseh naših krajih. Želim, da mladi ostanejo doma, da imajo starejši dobre pogoje za življenje, da društva ostanejo srce naših krajev ter da občina še naprej ustvarja pogoje za razvoj podjetništva, turizma in kakovostnega bivanja.
Prepričana sem, da občino prihodnosti gradimo z odgovornim načrtovanjem – ne le za naslednja štiri leta, ampak za prihodnje generacije.
Kakšni so vaši ključni cilji oziroma želje za razvoj občine v prihodnjem obdobju?
Moj program ni seznam obljub, ampak zaveza k odgovornemu razvoju. Želim voditi občino, ki bo skrbela za zdravje ljudi, narave in lokalnega gospodarstva ter z vključevanjem občanov ustvarjala kakovostno življenje za vse generacije. Projekti so pomembni, vendar so predvsem sredstvo za uresničevanje te vizije.
Med prvimi nalogami bo izgradnja nove športne dvorane ter dokončna ureditev športnih in zelenih površin ob šoli. Športna dvorana ne bo namenjena le športu, temveč bo prostor druženja, kulture, rekreacije in povezovanja vseh generacij.
Nadaljevali bomo z obnovo lokalnih cest in gradnjo pločnikov, hkrati pa si bomo skupaj z državo prizadevali za ureditev glavne ceste Maribor–Dravograd, predvsem za izgradnjo krožišča za Ruše ter nadaljevanje pločnikov med Zgornjim Slemenom in Falo.
Veliko pozornosti bomo namenili razvoju vseh krajev občine. Revitalizirati želimo nekdanjo šolo v Gradišču na Kozjaku in nekdanjo karavlo na Svetem Duhu na Ostrem Vrhu ter jima dati nove vsebine, ki bodo koristile domačinom, društvom, podjetnikom in obiskovalcem. Nadaljevali bomo tudi razvoj pohodniških in kolesarskih poti ter urejanje zelenih površin, saj sta narava in gibanje pomemben del zdravega življenjskega okolja.
Pomemben razvojni projekt predstavlja tudi zemljišče v središču Selnice ob Dravi, kjer želimo zgraditi medgeneracijski center, prostore za razvoj novih podjetij ter demonstracijski center sodobnih rešitev na področju trajnostnega razvoja, energetike in kakovosti bivanja.
Moja dolgoročna vizija ostaja enaka kot ob začetku prvega mandata – da Selnica ob Dravi postane ena najbolj zdravih, varnih, povezanih in razvojno uspešnih občin v Sloveniji. Ne želim obljubljati nemogočega. Želim nadaljevati delo, ki prinaša rezultate, ter skupaj z občani graditi občino, kjer je kakovost življenja vedno na prvem mestu.
Občina Selnica ob Dravi ureja pešpoti ob glavni cesti Maribor-Dravograd. Del poti je tudi ob nekdanji gostilni Kobanka. Podrobnosti o tem, kaj se je naredilo in kaj se še bo, zato da bodo imeli občani bolj varno pot ob zelo prometni državni cesti, je povedala Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi, in poudarila, da so prevzeli delo države.
Dolga leta so prosili državo, zdaj vsako leto naredijo del pohodni poti sami
“Zelo ponosni pa veseli smo, da smo spet en del, nekaj sto metrov tako imenovane pešpoti ob glavni cesti G11, uredili. Kot vemo, je glavna cesta Maribor-Dravograd ena najbolj prometnih cest v Sloveniji, državna cesta, za katero pa ima, ali pa bom raje rekla, nima posluha, kako pomembno in kako potreben je naš pločnik oziroma pohodna pot,” je dejala županja Vlasta Krmelj.“Mi smo gledano zgodovinsko pač občina, ki se razprostira ob tej dolgi cesti, in seveda ljudje, ki živijo izven samega centra Selnice, zelo težko pridejo po opravkih, po delu, šolarji, starejši, v center. In ker država torej 20, 30 let nima posluha, smo se že ob nastopu mojega mandata 2019 odločili, da bomo naredili tako imenovane pešpoti oziroma pohodne poti, ki bodo predstavljale vsaj varno pot. Dolga leta smo državo prosili, na koncu le dobili njihovo soglasje, da lahko to naredimo, kajti to bi morala drugače narediti država.”
Vlasta Krmelj
“Mi delamo to zdaj začasno, tako dolgo, dokler država ne bo rekonstruirala, ker ima namen rekonstruirati to cesto. In ugotavljamo, da so zaradi te naše začasne pešpovezave ljudje zelo zadovoljni, zelo veseli, ker zdaj lahko že kar nekaj kilometrov po naši občini hodijo po varni poti. In tukaj, kjer stojimo, je tudi ta zadnji del, ki smo ga v letošnji pomladi začeli oziroma sedaj zaključujemo,” je povedala še županja, ko je razlagala, kaj vse so naredili do zdaj, tudi pri nekdanji trgovini Kobanka: “Ta del bo pomembno prinesel k temu, da bodo lahko ljudje, ki živijo v tem delu Bistrice in okolici, varno prišli do samega centra.”
Pločnikov večinoma ni, o bankinah ponekod le sledi
Hoditi ob cesti, kjer skorajda ni pločnikov, bankin pa ni ali pa so zelo ozke, le nekaj jarkov je, je nevarno. Celo smrtno nevarno. In tega se v Selnici ob Dravi zavedajo. “Točno to. Torej, to so področja cest skoraj v celotni naši občini, ki nimajo niti bankine, običajno imajo jarek ali pa hrib. To pomeni, da mora pešec hoditi pravzaprav po cestišču že v tistem delu, kjer je tudi črta narisana, in če bi nekako pravno formalno gledali, pravzaprav tam ne sme hoditi, ker je vozišče. In to pomeni smrtna nevarnost. In občina Selnica ob Dravi je v letu 2025 pripravila celostno prometno strategijo, kjer pa smo ugotovili, da so največja težava, izziv, prav pločniki. Torej, kako naj svetujemo, pa promoviramo in prosimo ljudi, naj se trajnostno premikajo, naj hodijo peš, s kolesom. Če pa ob tej glavni cesti, kjer drugače torej ne moremo hoditi v katero koli smer, ali pa se recimo tudi s kolesom voziti proti Mariboru, če torej ni neke varne povezave in ne moreš pravzaprav niti kot en pešec hoditi ob sami cesti,” pojasnjuje županja.
Kjer so naredili pohodno pot, imajo tudi razsvetljavo, tako da je tam zdaj bolj varno. Ob nekdanji Kobanki so tudi nekoliko obnovili avtobusno postajo. Na novo so jo namreč utrdili, betonirali, v njeni bližini tudi asfaltirali, tako da bodo potniki varneje čakali na avtobus.
Nekaj predelov želijo še urediti
Nekaj nevarnih predelov ceste Maribor-Dravograd še vedno ostaja. Postopoma se jih lotevajo. “Gremo v smeri proti Mariboru. V tistem delu, kjer je križišče za Ruše, ima država namen zelo kmalu narediti krožišče, in tistega dela zdaj nismo urejali. Nadaljujemo torej tukaj proti odcepu za Sveti Duh na Ostrem Vrhu, kjer pa prav tako je namen ureditev križišča, zato smo zdaj to izpustili in nadaljujemo proti Viltuškemu gradu. Tako da upamo, da bomo vsaj 300, 400 metrov še letos naredili tudi tam, kjer je največje naselje, na Slemenu, kjer ljudje torej ne morejo ta trenutek priti do avtobusne postaje. In tisti del bomo še letos uredili, da bo torej tudi tam pot,” pravi Vlasta Krmelj.
Ko enostavno zmanjka prostora
Kako nevarno je že stati ob cesti, kaj šele hoditi, se je videlo tudi ob našem pogovoru z županjo. Ob avtobusni postaji je nekaj pločnika, naprej proti Zgornji Selnici nekaj pohodne poti. Na drugo stran pa pohodne poti ni mogoče enostavno narediti, saj je ob cesti hrib in zid. In po tej poti pešec, sploh pa ne otrok, ki se še ne zaveda vseh nevarnosti, sploh ne more hoditi. Namreč na vozišču ne more in ne sme hoditi, saj bi ga lahko zbilo vozilo. Na drugi strani črte pa dejansko sploh ni dovolj prostora, da bi kdo tam stal, kaj šele hodil. “Tukaj je zelo, zelo prometna pot in torej vsako minuto imate kakšen tovornjak, pa vsaj nekaj osebnih vozil, torej čez 5000 vozil dnevno imamo, od tega 200 priklopnikov. In si lahko predstavljate, v nekje 10, 12 urah tu 200 priklopnikov, koliko to pomeni torej vsako uro in koliko pomeni to na vsakih par minut?” opozarja županja.
Urejanje pohodnih poti velik zalogaj za občinski proračun
“Urejanje teh poti je pravzaprav velik finančni zalogaj za Občino, kajti naš proračun ni zelo velik. In takšni odseki stanejo 200, 300 in pa več, torej 1000 evrov. Zato si jih zelo, zelo težko privoščimo in moramo ta denar pravzaprav odtrgati od nekih drugih ureditev. Ampak menim pa, da je pa to ena najbolj pomembnih investicij, zaradi tega, ker predvsem gre za varnost. Ne gre za izboljšanje za avte, ampak gre za tisto čisto osnovno varnost, da lahko človeka varno pošlješ ob cesti,” še poudarja županja občine Selnica ob Dravi.
Nekaj let že člani in članice Turističnega društva Selnica ob Dravi urejajo okolico dvorca Viltuš. Tudi v prejšnjih dneh so zavihali rokave in naredili veliko akcijo.
Vse delajo prostovoljno in kot pravijo za to, da se Selnica vsaj z okolico dvorca, če že grad ni obnovljen, lahko pohvali. Tako so ponovno opravili veliko delo, celoten park je pokošen, lotili so se tudi ribnika, predvsem kopanja jarka, da bi lahko z brega pritekla voda vanj.
Kosili so tako strojno kot tudi z ročnimi kosilnicami. Staro vejevje dreves so pobrali s tal in ga odpeljali. Urejali so tudi amfiteater, kot imenujejo sprednji del pred dvorcem. Tam so sicer tudi pred leti dograjeni objekti, v katerih je bila uprava doma za starejše. Namreč kar nekaj časa so bili v dvorcu nastanjeni starejši občani.
Ivanka Frešer, predsednica TD Selnica ob Dravi, je povedala, da so zdaj opravili četrto košnjo in naredili tudi veliko drugega dela. Pohvalila je člane in članice turističnega društva, saj to delo opravljajo prostovoljno in z velikim zanosom. Ni jim namreč vseeno za okolico dvorca, ki se jo vidi z glavne ceste Maribor-Dravograd.
Celoten park urejajo od leta 2015. Na začetku so uredili tudi ribnik, ki je bil takrat že pošteno zaraščen, prav tako so prevzeli skrb za celoten park. Posebj so ponosni tudi na velik grm hortenzij, ki prav zdj bujno cveti. Cvetijo pa tudi grmi in rože pred dvorcem Viltuš, v amfiteatru, kot so sami poimenovali tisti predel. Včasih so tam pripravili tudi kako kulturno prireditev.
In zakaj se trudijo? Odgovor enega od članov turističnega društva Vinka Saboleka je prav zgovoren: “Trudimo se za našo lepo Selnico.” Tako pravi tudi Marjana Novak, članca društva, s tem se strinjajo tudi drugi, ki so bili tokrat res delavni in opravili veliko delo. Ni jim vseeno, ne za dvorec, ne za park, ne za Selnico. Nenazadnje urejajo še kak drug kotiček svoje občine. In s tem dokazujejo, da se z nekaj volje, predvsem pa sloge, da narediti več tudi tam, kjer bi sicer lahko država naredila več. In v vseh tli upanje, da bo propadajoči biser – dvorec Viltuš – obnovljen in napolnjen z vsebinami, ki bodo privabile ljudi, da uživajo v njem in v čudovitem parku.
Kulturno društvo Pavza letos obeležuje 36 let neprekinjene tradicije poletnih taborjenj, ki članom vsako leto prinašajo priložnost za druženje, sklepanje novih prijateljstev ter ustvarjanje nepozabnih spominov.
V več kot treh desetletjih so člani društva obiskali številne kraje po Sloveniji, letošnje taborjenje pa je potekalo na Turistični kmetiji Lešnik – Golavabuka, kjer so skupaj preživeli več dni v naravi, ob različnih aktivnostih in prijetnem druženju.
FOTO: KD PAVZA
Kot poudarjajo v društvu, taborjenje že vrsto let predstavlja pomemben del njihovega delovanja. Prav skupni trenutki, povezanost in medsebojno sodelovanje so vrednote, ki ohranjajo društvo živo in povezujejo njegove člane različnih generacij.
FOTO: KD PAVZA
Ob objavi obletnice so delili tudi nekaj fotografskih utrinkov letošnjega taborjenja, ki pričajo o sproščenem vzdušju in bogati tradiciji, ki jo KD Pavza uspešno neguje že 36 let.
Med tistimi, ki napovedujejo vrnitev v župansko tekmo, je tudi nekdanji župan Občine Selnica ob Dravi Jurij Lep. Po osmih letih se znova podaja v boj za županski položaj. Kot pravi, želi občanom ponuditi možnost izbire ter s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami prispevati k nadaljnjemu razvoju občine.
Po osmih letih se vračate v boj za županski položaj. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Prvi razlog je, da imajo volivci možnost izbire. Druga stvar pa je, da moja navada ni govoriti: »Tako je bilo, tako je.« Vedno gledam naprej. Graditi je treba na stvareh, ki so bile narejene pred osmimi ali dvanajstimi leti. Čutim se pri močeh in to je to. Pomembno se mi zdi, da imajo ljudje možnost izbire med različnimi pogledi na svet.
Kako ocenjujete razvoj Selnice ob Dravi?
Menim, da ni prav govoriti dobro ali slabo o prejšnjih županih. Vsak se po svojih močeh trudi. Zame kot kandidata za župana je pomembno, da ljudem ponudim možnost izbire. Poznajo moje delo, moje življenje, tukaj sem doma. Poznajo me v dobrem in slabem. Pomembno je, da gremo s časom naprej in da omogočimo vsem zaposlenim v občinski upravi, da so kreativni. Posamezen župan namreč ne more veliko narediti, če nima podpore občinske uprave in občinskega sveta. Če te podpore ni, se lahko postaviš na trepalnice, pa boš težko kaj premaknil naprej.
Kot nekdanji poslanec imate izkušnje tudi z državno politiko. Kako vam bodo te koristile pri vodenju občine?
Ko sem kandidiral za poslanca, sem lahko uporabil izkušnje iz lokalne samouprave. V njej sem delal kot 24 let. Bil sem svetnik še v času, ko je bila občina del Občine Ruše, nato smo postali samostojna občina in ves čas sem bil aktiven v lokalni samoupravi. Vodil sem nadzorni odbor, 12 let sem bil župan. Ves čas sem uporabljal znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v lokalni samoupravi, pa tudi v lesni proizvodnji in inženiringu. Enako velja za državno politiko. Lažje oceniš situacijo, veš, od kod lahko dobiš informacije in kako stvari potekajo. Spoznaš ljudi in ministrstva. Nobena izkušnja na katerem koli področju ni zanemarljiva.
Katere projekte bi začeli uresničevati, če boste izvoljeni?
Stvari, ki so utečene in nastavljene, je treba nadaljevati. Ne moreš vsake stvari, ki je bila narejena, porušiti. Moja osnovna vizija je nadaljevanje razvoja komunalne infrastrukture. To je treba dokončati. Imamo čistilno napravo, ki jo je treba razširiti na območjih, kjer je to mogoče. Ena izmed osnovnih prioritet je nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, odvajanja in čiščenja komunalnih voda, kjer imajo težave številne občine. Razvijati je treba tudi cestno infrastrukturo. Vsekakor pa bo treba nekaj narediti tudi na področju skrbi za starejše. Delali bi v smeri razvoja dnevnega varstva starejših občanov.
Kaj bi radi sporočili občankam in občanom ob napovedi svoje kandidature?
Moja želja je, da se vrnem v lokalno samoupravo in da s svojim znanjem ter izkušnjami, ki sem jih pridobil kot obrtnik, podjetnik, poslanec in nekdanji župan, nadaljujem začete projekte. Pomembno se mi zdi tudi, da imajo ljudje možnost izbire in da ni samo en kandidat. Želim si, da me na srečanjih in prihodnjih dogodkih vprašajo vse, kar jih zanima, ter da se pogovorimo o razvoju kraja.
Poudariti pa moram, da posameznik, tudi župan, ne more sam razvijati kraja. Borili se bomo za to, da narava ostane takšna, kot je, in da se večjih projektov, ki bi lahko vplivali na okolje, ne izvaja brez soglasja ljudi.
Selnico ob Dravi bo prečkala kolesarska karavana 32. Dirke po Sloveniji v četrtek, 18. junija 2026, kar bo v kraj prineslo izjemen športni utrip in množico navijačev ob trasi.
Gre za vrhunec druge etape, imenovane “Drava Bike”, ki bo kolesarje vodila od Radelj ob Dravi do Ormoža. Etapa, dolga 176,8 kilometra, se bo začela ob 11.35 na Koroškem, nato pa bo pot vodila skozi Dravsko dolino, kjer se bodo hitrosti kolesarjev stopnjevale proti ravninskim delom trase.
Najboljši svetovni kolesarji bodo ob 12.21 uri prečkali Falo, le nekaj minut kasneje, ob približno 12.27 uri, pa bodo drveli skozi Selnico ob Dravi. Domačini in obiskovalci bodo ob trasi pripravili glasno navijaško kuliso ter tako poskrbeli za pravo kolesarsko vzdušje.
Dogodek bo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na programu Eurosport.
Zaradi prehoda karavane bodo na glavni cesti skozi Selnico ob Dravi veljale kratkotrajne mobilne zapore prometa. Organizatorji zato obiskovalcem priporočajo pravočasen prihod na navijaške točke ter upoštevanje navodil redarjev in policije.
V naselju Gradišče na Kozjaku, ki spada v občino Selnica ob Dravi, so včeraj imeli izjemno, že 22. Srečanje Gradišč. Ekipe iz več krajev, ki imajo v imenu Gradišče, so se tam družile, zabavale, si podelile darila, Gostitelji so prejeli tudi meč in knjigo, naprej pa predali ključ, ki odpira vsa Gradišča.
Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi, meni, da je Srečanje Gradišč lepa priložnost za druženje, hkrati pa je zelo ponosna, da so v Gradišču na Kozjaku pripravili dobro predstavitev. Tako niso pokazali samo lepe narave, ampak mnogo več. “Želimo pokazati, da imamo tudi veliko ročnodelskih spretnosti, da imamo kmečka gospodarstva in da znamo organizirati tudi zabavo,” je dejala. In tako je bilo. V prireditvenem prostoru so se vrstili pevski, glasbeni nastopi, domačini so poskrbeli za hrano in pijačo, v šoli so pokazali razstavo, pripeljali so tudi starodobne motorje in mopede, na igrišču pa so pripravili še zabavne igre, v katerih so sodelovale ekipe iz Gradišč.
Robert Stručnik, predsednik Vaškega odbora Gradišča na Kozjaku, je pritrdil besedam županje in poudaril, da so se dolgo pripravljali. “Res hvala vsem krajanom Gradišča na Kozjaku, prebivalcem okoliških krajev, ki čutijo nekaj do Gradišča, da so pomagali, da smo lahko pripravili tako lepo prireditev,” je dejal in rekel, da ni bilo enostavno. Sami so dobili knjigo in meč, kar bodo čez dve leti predali naprej tistim, ki bodo organizirali naslednje srečanje. Knjiga je izjemna, namreč v njej je lično in kronološko zapisano, v katerih Gradiščih so bila prejšnja srečanja. Sam je dejal, da je Gradišč v Sloveniji še več, kot pa jih pride na srečanja, tako upa, da se bo še katero pridružilo, sploh pa, da se bo tradicija srečanj nadaljevala.
Jože Simončič, župan občine Šentjernej, v kateri imajo prav tako Gradišče, je ob prevzemu ključa, ki odpira vsa Gradišča, dejal, da bdoo čez dve leti z veseljem pripravili novo srečanje in da se bodo s turističnim društvom Šentjernej zelo potrudili, da bodo vsi zadovoljni. Dodal je, da gre za lepo tradicijo in tudi tokrat za lepo srečanje v Gradišču na Kozjaku, obujanje zgodovine, tradicije, spletejo se tudi prijateljstva in izmenjujejo izkušnje. Sam še meni, da je to eden najboljših načinov za dvig nivoja sodelovanja v Sloveniji.
V idiličnem okolju Gradišča na Kozjaku bo v soboto, 6. junija, tradicionalno Srečanje Gradišč Slovenije, ki vsako leto poveže prebivalce krajev z imenom Gradišče iz različnih delov države. Obiskovalce čaka dan, prežet s prijateljstvom, druženjem in spoštovanjem tradicije, bogat kulturni program ter številne zabavne vsebine za vse generacije.
Dogajanje se bo začelo ob 12. uri s prihodom gostov, sledili pa bodo skupna malica in pozdravni kulturni program. Ob 14. uri bo zbrane nagovorila županja Občine Selnica ob Dravi, Vlasta Krmelj, osrednji del uradnega programa pa bo zaznamovala tudi simbolična predaja meča in knjige, ki predstavljata povezanost krajev ter spoštovanje zgodovine in kulturne dediščine.
Popoldanski del bo namenjen tradicionalnim gradiščanskim igram, v katerih se bodo pomerile ekipe sodelujočih krajev. Posebna zanimivost bo tudi vožnja s traktorji starodobniki, ki bodo v Gradišče na Kozjaku prispeli iz sosednje Avstrije in obiskovalcem ponudili vpogled v tehniško dediščino nekdanjih časov.
Ob 17. uri bo sledila razglasitev rezultatov iger, program pa bo dodatno obogatila folklorna skupina iz Selnice s predstavitvijo ljudskih plesov. Organizatorji želijo s tem poudariti pomen ohranjanja ljudskega izročila in povezovanja lokalnih skupnosti.
Za večerno zabavo bosta poskrbela priljubljena Ansambel Pajdaši in Mladi Dolenjci, ki bosta obiskovalce zabavala vse do zgodnjih jutranjih ur. Glasba, ples in sproščeno druženje bodo tako zaokrožili praznik prijateljstva, tradicije in medsebojnega povezovanja.
Srečanje Gradišč Slovenije predstavlja pomemben dogodek za krepitev vezi med kraji, ki nosijo skupno ime, hkrati pa ponuja priložnost za predstavitev lokalne kulture, običajev in gostoljubnosti širši javnosti.
Selnica ob Dravi je v petek, 22. maja, ob praznovanju občinskega praznika zaživela v znamenju hvaležnosti, ponosa in skupnosti.
Na slovesni prireditvi so podelili občinska priznanja za leto 2025 posameznikom, društvom in organizacijam, ki s svojim delom, srčnostjo in predanostjo pomembno soustvarjajo življenje v občini ter prispevajo k njenemu razvoju in ugledu na področju kulture, športa, gospodarstva, izobraževanja in prostovoljstva.
Županja dr. Vlasta Krmelj in predsednik komisije za priznanja Jurij Lep sta prejemnikom izročila spominske plakete in županjina priznanja ter se jim zahvalila za njihov dragoceni prispevek k skupnemu dobremu.
Županja je ob tej priložnosti poudarila pomen povezanosti ljudi in skupnosti: »Občina so ljudje, kajti ljudje so življenje. Nič ne pomaga, če imaš veliko denarja ali lepe ceste, če nimaš ljudi. Zato bomo še naprej veliko truda, energije in finančnih sredstev vlagali v druženja, društva in organizacije, da bodo ljudje pri nas lepo živeli in čutili pripadnost temu kraju,« je dejala.
Prejemniki spominskih plaket Občine Selnica ob Dravi
Sonja Črešnik je priznanje prejela za dolgoletno predano delo v športu. Kot predsednica najstarejšega in največjega športnega društva v občini od leta 2012 uspešno vodi društvo in skrbi za razvoj vseh njegovih sekcij.
Ob prejemu priznanja je poudarila pomen družbenega priznanja prostovoljnega dela: »S to podelitvijo dokazujejo, da spoštujejo naše delo, prostovoljstvo in čas, ki ga namenjamo skupnosti izven službe ali doma.«
Janez Jarc ostaja nepogrešljiv član Turističnega društva Selnica ob Dravi, kjer s svojo predanostjo pomaga ohranjati več kot pol stoletja dolgo tradicijo društva ter spodbuja razvoj kraja skozi ohranjanje dediščine, urejanje poti in organizacijo prireditev.
Metka Volmajer je plaketo prejela za dolgoletno delovanje na kulturnem področju. S posebno predanostjo ohranja slovensko besedo, tradicijo in kulturno identiteto ter jih prenaša na mlajše generacije.
Njeno življenjsko vodilo ostaja preprosto, a močno: »Človek sam zase ne more obstajati. Smo del skupnosti in prav je, da se povezujemo ter drug z drugim sodelujemo.«
Društvo upokojencev Selnica ob Dravi že od leta 1946 pomembno prispeva k povezovanju starejših občanov, skrbi za športno, kulturno in socialno vključenost članov ter sodeluje pri številnih projektih pomoči občanom, med drugim tudi pri prevozih s prostovoljci.
Županjina priznanja v znamenju jubilejev
Letošnja županjina priznanja so zaznamovale predvsem pomembne obletnice delovanja društev in ustanov.
Priznanja so prejeli: Turistično društvo Selnica ob Dravi za 50 let delovanja, Podružnična šola Sv. Duh na Ostrem Vrhu ob 210-letnici šolstva, Lovska družina Boč na Kozjaku za 80 let delovanja, Društvo kmetic Gradišče na Kozjaku za 30 let delovanja, Društvo podeželskih žena in deklet Selnica ob Dravi za 25 let delovanja, Timotej Možič za požrtvovalno delo, Selniški bralni klub za desetletje delovanja, Urška Vute za deset let predanega dela v bralnem klubu, Športno društvo Turbina ob 80-letnici delovanja, Šola Slemen ob 80-letnici začetka delovanja, Vinko Sabolek in Dragica Seršen za aktivno delo v lokalni skupnosti ter podjetje Soven d. o. o. za 30 let delovanja.
Slovesnost ni bila zgolj uradni dogodek, temveč pravi praznik skupnosti. Za kulturni program sta poskrbela Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, obiskovalci pa so uživali tudi v glasbenih nastopih Tima Ribiča, Špele Pokeržnik in Jureta Ivanušiča.
Podelitev občinskih priznanj tako ostaja pomemben poklon ljudem, ki s svojim delom, časom in energijo bogatijo življenje v občini ter utrjujejo vrednote solidarnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.
Na Osnovni šoli Selnica ob Dravi so odprli novo čebelarsko učilnico – prostor, ki predstavlja pomemben korak v razvoju dolgoletne čebelarske dejavnosti šole in novo priložnost za učenje skozi izkušnjo, delo in stik z naravo.
Odprtje učilnice je del širše zgodbe, ki jo na šoli gradijo že vrsto let. Po ogledu novih prostorov so obiskovalce povabili še v šolski ekovrt in do učnega čebelnjaka, kjer so mladi čebelarji predstavili svojo čebelarsko zgodbo in pokazali, kako teorija pri njih postaja praksa.
Iz proste učilnice v prostor novih priložnosti
Kot je pojasnila ravnateljica Manja Kokalj, se je ideja porodila po tem, ko je vrtec zapustil del prostorov šole in je ena učilnica ostala prazna. To je bila priložnost, da šola naredi naslednji korak v razvoju čebelarske dejavnosti.
Čebelarski krožek je namreč že vrsto let zelo dejaven, oprema in materiali pa so bili razpršeni po različnih prostorih šole. Skupaj z mentorjem čebelarskega krožka Blažem Lovričem so pripravili idejno zasnovo, pridobili sredstva preko projekta LAS ter s pomočjo donatorjev in lokalnega okolja ustvarili prostor, ki danes predstavlja pomembno pridobitev za šolo in širšo skupnost.
Učilnica, zasnovana za samostojne prve korake v čebelarstvo
Nova čebelarska učilnica ni le prostor za shranjevanje opreme, ampak premišljeno zasnovano učno okolje. V začetnem delu projekta so na šoli uredili prostor z jasno vizijo – mladim približati čebelarstvo ter jih postopoma pripravljati na samostojno pot čebelarjenja in odgovorno uporabo čebeljih proizvodov za krepitev zdravja.
Prostor je urejen v motivu satja in vključuje vse ključne pripomočke za delo: lesene poličnike, delovni pult, delovno korito ter čebelarsko opremo, ki jo uporabljajo v okviru krožka. Namen takšne zasnove je, da učencem ob prvih korakih v svet čebelarstva ni treba takoj vlagati v lastno opremo, ampak lahko pridobivajo znanje skozi uporabo skupnih pripomočkov in pod vodstvom mentorjev.
V prihodnje bodo v prostoru izvajali tematska izobraževanja in praktične delavnice, s posebnim poudarkom na sodobnih in inovativnih pristopih k čebelarjenju ter pridobivanju kakovostnih čebeljih proizvodov.
Učenje, ki ostane za življenje
Mentor čebelarskega krožka Blaž Lovrič poudarja, da je največja vrednost krožka v praktičnem delu. Čebelarska dejavnost se je na šoli začela predvsem kot priprava na tekmovanja, uspehi pa so postopoma omogočili razvoj celotnega učnega okolja – od prvih panjev do šolskega čebelnjaka, učilnice na prostem, medovitega vrta in danes tudi sodobne čebelarske učilnice.
V dejavnosti je trenutno vključenih 18 učencev, ki večino leta preživijo na terenu – v čebelnjaku, med rastlinami in pri praktičnih opravilih. Po besedah mentorja otroci najbolj uživajo prav v delu z rokami – pri pripravi satnikov, opazovanju čebel in ustvarjanju izdelkov. Prav skozi takšne izkušnje razvijajo spretnosti, potrpežljivost in odnos do narave.
Šolski med kot del vsakdanjega življenja
“Brez čebel ni življenja” ni le misel, ampak pomembno vodilo šolskega dela. Na šoli imajo svoj učni čebelnjak, kjer učenci odkrivajo skrivnostni svet čebel in spoznavajo njihovo nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Dela v čebelnjaku ne zmanjka, vendar učenci pravijo, da je delo s čebelami hkrati zanimivo in sproščujoče. Trud je še posebej poplačan ob medenih zajtrkih, kjer uživajo šolski med.
Na šoli bodo tudi v prihodnje nadaljevali tradicijo mesečnih medenih zajtrkov s šolskim medom, ob posebnih priložnostih pa bodo učencem ponudili tudi različne mešanice medu z drugimi čebeljimi proizvodi.
Učilnica na prostem in pogled v prihodnost
Razvoj čebelarske zgodbe se ne zaključuje z odprtjem notranje učilnice. Ob šolskem čebelnjaku nastala tudi učilnica na prostem, ki bo omogočala izvajanje različnih šolskih in obšolskih aktivnosti.
Uspehi učencev – med njimi več kot 150 zlatih priznanj in odmevni nastopi na mednarodnih tekmovanjih – so dokaz, da čebelarska zgodba v Selnici ob Dravi že dolgo presega okvir interesne dejavnosti.
Nova čebelarska učilnica zato ni le nova učilnica. Je prostor, kjer se prepletajo znanje, tradicija, trajnost in odgovornost do prihodnosti – ter kjer mladi vsak dan znova odkrivajo, da se velike zgodbe pogosto začnejo pri najmanjših bitjih.
Športno društvo Turbina je s svečano sejo in kulturnim programom obeležilo 80 let delovanja.
Ob visokem jubileju so se zbrali člani društva, nekdanji športniki, podporniki in predstavniki lokalne skupnosti ter se spomnili bogate zgodovine društva, njegovih uspehov in pomena, ki ga ima za okolje.
Županja Vlasta Kremelj je ob jubileju poudarila, da je občina na društvo izjemno ponosna. Spomnila je, da je društvo nastalo v težkih povojnih časih, ko je bilo delovanje športnih organizacij zelo zahtevno.
“Skozi leta so bili boljši in slabši trenutki, vendar je društvo vedno ostalo povezovalni člen kraja,” je povedala županja. Dodala je še, da imajo športna društva danes posebno vrednost: “V današnjem času, ko se ljudje premalo družijo, športno društvo pomeni druženje, šport in tekmovalni duh.”
Izpostavila je tudi velik uspeh članic odbojkarskega kluba, ki so v letu 2026 osvojile prvo mesto in se uvrstile v prvo ligo.
Predsednica društva Sonja Črešnik je dejala, da so želeli častitljiv jubilej obeležiti na poseben način.
“Delovanje Športnega društva Turbina v 80 letih je res visok jubilej, katerega smo želeli počastiti s svečano skupščino, v katero smo uvedli tudi nekaj kulturnega programa in podelili nagrade našim članom,” je povedala.
Ob tem je poudarila pomen dela z mladimi: “Rdeča nit našega društva je seveda odbojka in vzgoja mladih v športu.” Dodala je, da so mladi vključeni v vse sekcije društva in aktivno sodelujejo pri njegovem delovanju.
Ob zaključku se je zahvalila članom za dolgoletno predanost in sodelovanje: “Tega jubileja ne bi bilo brez njihove dobre volje in aktivnega sodelovanja.”
Član upravnega odbora in trener odbojkarske ekipe Danilo Marčič je poudaril, da je 80 let delovanja velika in spoštovanja vredna obletnica.
“Vsako zadevo je treba preživeti in predelati v dobrih in slabih časih, zato je 80 let res častitljiv jubilej,” je dejal. Ob tem je izpostavil tudi pomen podpore lokalnega okolja: “Podpora lokalne skupnosti je zelo pomembna, saj brez tega ne gre.”
Po njegovih besedah društvu ob strani stojita tako občina kot tudi širša lokalna skupnost, brez katerih številnih aktivnosti in projektov ne bi mogli izpeljati. Jubilejna prireditev je tako znova pokazala, da Športno društvo Turbina tudi po osmih desetletjih ostaja pomemben del lokalnega okolja, ki s športom, povezovanjem in delom z mladimi ohranja močan društveni duh ter bogato tradicijo za prihodnje generacije.
V ponedeljek, 18. maja 2026, se bo ob 17. uri začel v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zaključni koncert pevskih zborov OŠ Selnica ob Dravi. Koncert bo v Dvorani Zinke Zorko.
Obeta se čudovit večer glasbe, petja in mladostne ustvarjalnosti. Na zaključnem koncertu pevskih zborov OŠ Selnica ob Dravi se bodo predstavili vsi vokalni sestavi lokalne osnovne šole. Učenci različnih starosti bodo s pesmimi pokazali dvoje delo, trud in ljubezen do glasbe, ki so jo razvijali vse šolsko leto.
V nedeljo, 24. maja 2026, bo tradicionalni binkoštni pohod na Sveti Duh na Ostrem Vrhu. Organizira ga Turistično društvo Selnica ob Dravi.
Pohodniki se bodo lahko na pot odpravili med 7. in 10. uro v Šturmovi grabi pri mostu ob glavni cesti Maribor-Dravograd. Trasa pohoda je po Šturmovi grabi, mimo Virtičevega mlina, vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu. Sama pot traja približno dve uri.
Pohodniki se bodo lahko ustavili pri Virtičevem mlinu, kjer jih bodo pričakali člani Turističnega društva Selnica ob Dravi in jim postregli okrepčilo.
V Svetem Duhu na Ostrem Vrhu letos praznujejo kar 210 let šolstva v tem kraju. Naselje je visoko v hribih, blizu slovensko-avstrojske meje, spada pa v občino Selnica ob Dravi, kjer imajo sicer centralno osnovno šolo. V Svetem Duhu na Ostrem Vrhu je namreč že nekaj desetletij podružnična šola, a začetki šolstva so bili v tem kraju že pred 210 leti.
V tem tednu so obeležili visoko letnico šolstva s salvnostno prireditvijo, na kateri so nastopili učenci in učenke, prav tako tudi lokalne pevke in harmonikarji pa tudi znana pevka Špela Pokeržnik, ki je pravzaprav Duhovčanka, v duetu s pevcem Timom Ribičem. Po slavnosti pa so si obiskovalci ogledali še Podružnično osnovno šolo Sveti Duh na Ostrem Vrhu in vrtec, saj so tam skorajda v vsakem prostoru pripravili razstavo likovnih del.
210 let modrosti in znanja je velik razlog za praznovanje, tako da je tudi sedanja ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi, v okvir katere spada POŠ Sveti Duh na OStrem Vrhu, Manja Kokalj: “Pripravili smo svečano prireditev, potem pa tudi ogled šole, kjer smo pripravili veliko razstav, to pomeni različne fotografije, različne publikacije, tudi v e-obliki se vrtijo fotografije in pa izdelke učencev iz tega šolskega leta in iz preteklih let. Izdali smo tudi zbornik, v katerem smo zbrali različne utrinke, iz preteklih let pa iz sodobnega časa zdaj. Nastala je zanimiva šolska zgodba. Tudi med letom smo imeli več spremljevalnih dejavnosti, na primer likovni in literarni natečaj na temo šolskih zgradb.”
Šola se ponaša tudi z nazivom gozdna šola, učenci in učenke pa na različnih področjih dosegajo uspehe
“Naša podružnična šola je sicer majhna, ampak dela zelo velike in zanimive stvari. Učenci so vključeni v mnoge projekte, natečaje. Potem pa je tu še en projekt, in sicer gozdna šola. To pomeni, da veliko pouka izvajajo poleg učilnic tudi v gozdni učilnici in v naravnem prelepem okolju. Drugače pa je tudi zanimivo, da so učenci vključeni v tekmovanja, lepe dosežke imajo, veliko znanja pridobijo, so kot ena velika družina. Trenutno jih je letos v tem šolskem letu 12, v šolski zgradbi pa je tudi vrtec, kjer imamo trenutno osem malčkov,” je razložila ravnateljica.
Viktorija Pupaher, učiteljica na Podružnični osnovni šoli Sveti Duh na Ostrem Vrhu in vodja projekta obeležitve 210 šolstva, pa je dejala, da je pred časom začela raziskovati, kdaj se je začelo sploh šolstvo na Svetem Duhu in tako ugotovila, da se je začelo pred davnimi leti. Po vseh raziskavah pa so se lotili tudi načrtov za praznovanje. Pupaher je povedala: “Želeli smo prikazati šolo nekoč, ki se je seveda zelo razlikovala od današnje in mislim, da je to nam uspelo. Nastopali so učenci naše podružnice in duhovski učenci, ki obiskujejo že selniško centralno šolo.” Ob tem pa tudi že omenjeni drugi, saj z domačimi društvi dobro sodelujejo.
Na samo slavnostno prireditev je prišla tudi nekdanja ravnateljica centralne OŠ Selnica ob Dravi Cvetka Nahtigal, ki se je spomnila, kako je bilo nekoč. “Lahko bi recimo izpostavila letnico 1963, to je bila letnica, ko je do takrat nepopolna osnovna šola na Svetem Duhu postala podružnična šola, kar pomeni, da je dobila centralno šolo v Selnici ob Dravi, šola pa je postala štirirazredna podružnična šola.” POmembno je,d a je na šoli bil takoj vzpostavljen kombiniran pouk, kakršnega imajo še danes. To pomeni, da so v eni učilnici hkrati učenci in učenke več razredov. “Takoj je že šola delovala kot kombinirani pouk, kar pomeni, da so se zaradi majhnega števila učenci družili po oddelkih in razredih, in učiteljica, ki je bila tudi začetnica takrat pri tem delu Vlasta Jošt, ki je leta 1964 postala torej prva učiteljica na tej podružnični šoli, se je takoj znašla,” je dejala Nahtigal in dodala, da je to delo odlično opravljala: “In ni slučajno, da so se učenci, ki so potem po četrtem razredu odhajali v selniško šolo, najbolj srčno poslavljali od svoje učiteljice, ki jih je tukaj na Duhu pripravila za šolanje na višji stopnji.”
Posnetek celotne prireditve si boste lahko ogledali na BK TV, prispevek o dogajanju pa prav tako na BK TV, v oddaji Občinski informator.
V počastitev svetovnega dne čebel bo Čebelarsko društvo Selnica ob Dravi 16. maja, predstavilo različne vrste čebelarskih izdelkov ter njihovo uporabo.
Obiskovalci bodo lahko degustirali čebelje pridelke, na predavanju pa se seznanili tudi z blagodejnimi učinki čebeljih izdelkov. Predavanje bo vodil predsednik Čebelarskega društva Selnica ob Dravi, Zoran Mušič.
Po končanem predavanju bodo čebelarji med 11.30 in 13. uro organizirali dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku, ki se nahaja cca 200 m za bivšo gostilno Hojnik.