Mariborski bolšji oziroma kramarski sejem na Teznu, ki že več kot tri desetletja ob nedeljah privablja prodajalce in kupce iz Slovenije ter tujine, se je znašel na pomembni prelomnici. Zaradi ponavljajočih se kršitev in opozoril o organizirani nelegalni prodaji prepovedanega ter domnevno ukradenega blaga na Finančni upravi RS razmišljajo celo o prepovedi organizacije sejma. Organizatorji medtem opozarjajo, da bi bilo treba težave reševati skupaj in da zaradi posameznih kršiteljev ne bi smeli kaznovati vseh poštenih prodajalcev, poroča Večer.
Furs: “Bolšji sejem je postal leglo preprodaje prepovedanih stvari”
Direktor mariborskega finančnega urada Marko Horvat opozarja, da so razmere na sejmu postale tako resne, da na Fursu razmišljajo tudi o prepovedi njegove organizacije.
Kot pravi, je bolšji sejem postal prostor za preprodajo prepovedanega in tudi ukradenega blaga. Pri tem po njegovih besedah ne gre zgolj za posameznike, ki bi bili v socialni stiski, temveč za organizirane skupine, ki s takšno prodajo ustvarjajo velike zaslužke. Horvat kot enega ključnih problemov izpostavlja tudi zakonodajo. Prodaja prepovedanega blaga je po njegovih besedah obravnavana kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, zato globe po njegovem mnenju nimajo pravega učinka. Opisuje primer, ko Furs na sejmu zaloti prodajalca, mu izreče 400 evrov globe in zaseže cigarete, ta pa se lahko že čez nekaj minut vrne na isto mesto z novimi škatlami. Po Horvatovih besedah globe pogosto ostanejo neplačane, saj se posamezniki uradno izkazujejo kot socialni primeri, nekateri pa naj bi za prodajo uporabljali tudi mladoletne otroke.
Prav zaradi ponavljajočih se kršitev Furs razmišlja o skrajnem ukrepu – prepovedi organizacije sejma. Horvat se ob tem zaveda, da bi takšna odločitev prizadela tudi številne poštene prodajalce, vendar ocenjuje, da so razmere postale nevzdržne, poroča Večer.
Direktorica sejma: “Vedno so isti, vedno bolj pogumni”
Sergeja Lovec, lastnica in direktorica podjetja Bolšji – kramarski sejem Maribor, ki je organizacijo prevzela po očetu Milanu Lovcu, priznava, da so težave resne. Vendar meni, da jih sama ne more učinkovito reševati. Opozarja, da se na sejmu pojavljajo isti kršitelji, ki so po njenem mnenju vse bolj pogumni in ne upoštevajo pravil.
Organizator bi sicer lahko kršiteljem prepovedal vstop na sejem in z njimi ne bi več sklepal najemnih pogodb. Vsak prodajalec namreč za prostor sklene pogodbo. Lovec priznava, da doslej takšnih ukrepov niso izvajali, razlog pa vidi predvsem v tem, da od pristojnih organov ne prejemajo podatkov o tem, kdo so ponavljajoči se kršitelji.
Če bi jim pristojni uradno sporočili, komu je treba vstop prepovedati, bi takšne osebe po njenih besedah lahko zavrnili že pri vhodu, ob morebitnem neupoštevanju prepovedi pa bi poklicali policijo. Rešitev zato vidi v skupnem nastopu organizatorja, Fursa in policije. Prepričana je, da pristojni dobro vedo, kdo so ponavljajoči se kršitelji, zato bi morali po njenem mnenju informacije med seboj učinkoviteje izmenjevati.
“Kam smo prišli, da otrok z noži hodi po sejmu?”
Kot največji težavi Lovec izpostavlja prodajo cigaret in posameznike, ki prodajajo brez najetega prostora ter se premikajo med obiskovalci. Posebej jo je pretresel prizor približno devetletnega otroka, ki je po sejmu prenašal nože. “To ni več človeško. Kam smo prišli, da otrok z noži hodi po sejmu?” se sprašuje direktorica.
Ob tem opozarja tudi na delo rediteljev. Ti po njenih besedah nimajo pooblastil, ki jih imajo varnostniki, zaradi groženj nekaterih posameznikov pa se jim ti ne upajo vedno odločneje postaviti po robu. Ko določene prodajalce odstranijo z enega dela sejmišča, se ti po njenih besedah preselijo k drugemu vhodu oziroma blago ponovno razstavijo, ko nadzornikov ni več v bližini, poroča Večer.
Poseben problem prodaja zunaj sejmišča
Lovec je kritična tudi do prodaje zunaj ograjenega območja sejma. Kot pravi, ne ve, kdo dovoljuje prodajo na pločnikih in parkiriščih ob sejmu ter kdo tam izvaja nadzor.
Moti jo, da nadzorne službe po njenih besedah pogosto preverjajo prodajalce znotraj ograje, medtem ko tisti zunaj ostajajo praktično brez nadzora. “Ve se, kateri so naši prodajalci. Pridejo k nam noter za ograjo, medtem ko one zunaj vse pustijo,” opozarja.
Zaprtju sejma zato odločno nasprotuje. Ob nedeljah je na njem med 200 in 250 prodajalcev, s katerimi ima organizator sklenjene pogodbe. Številnim prodaja predstavlja pomemben vir prihodka, sejem pa obiskujejo tudi kupci iz Avstrije in Hrvaške. “Ne zdi se mi prav, da bi zaradi nekaj posameznikov kaznovali vse poštene prodajalce,” poudarja Lovec.
Lastnik zemljišča: rešitev ni nujno v zaprtju
Zemljišča, na katerih poteka bolšji sejem, so v upravljanju Zavoda poslovno proizvodna cona Tezno, zato Mestna občina Maribor nima vpliva na izvajanje sejma.
Direktor Cone Tezno Gorazd Bende pojasnjuje, da v zgodbi nastopajo kot lastniki zemljišča. Z najemnikom imajo sklenjeno pogodbo, ta pa je registriran za izvajanje tovrstne dejavnosti. Po pogodbi za samo izvedbo sejma ne prevzemajo odgovornosti.
Ob tem priznava, da tudi sami v zadnjem obdobju zaznavajo vse več kritik in pripomb na sedanjo ureditev in organizacijo kramarskega bolšjega sejma. Kljub temu prihodnosti sejma ne vidijo nujno v njegovem zaprtju. Rešitev vidijo predvsem v temeljiti preureditvi, poroča Večer.
Od bolšjaka do urejene tržnice?
V delu ograjenega in v prihodnje urejenega prostora bi lahko po Bendetovih besedah organizirali tržnico za Tezno in širšo okolico, z različnimi tematskimi poudarki skozi vse dni. Celotno območje bi še naprej lahko uporabljali za bolšji sejem in različne množične prireditve, znotraj območja pa bi lahko uredili tudi dodatno parkirišče.
Podobno pobudo je Bende že pred leti predstavil Mestni občini Maribor oziroma upravljavcu mestnih tržnic, vendar takrat ni prišlo do jasno izraženega interesa ali odločitve. Zdaj nameravajo pobudo ponovno obuditi ter vanjo vključiti tudi razvojno agencijo in turistični vidik. Če dogovora ne bo, pa se po njegovih besedah pogovarjajo tudi z drugimi interesenti za upravljanje. Njegovo ključno sporočilo je, da bi sejem moral ostati, saj veliko pomeni prebivalcem Tezna in širšega območja. Vendar mora po njegovem mnenju dobiti jasen program, odgovornega upravljavca, vlaganja v urejenost in razvoj ter predvsem red, poroča Večer.
Sedanjega načina delovanja zunaj pravnih in prostorskih okvirov po njegovih besedah ni več mogoče nadaljevati.
Policija: izvajamo poostrene nadzore
Medtem ko Furs opozarja predvsem na nelegalno prodajo prepovedanega in domnevno ukradenega blaga, policija na območju sejma izvaja poostrene nadzore s področja javnega reda in miru, kriminalitete ter prodaje prepovedanih pirotehničnih izdelkov.
Policija ob tem navaja, da na območju sejma ne beleži izstopajočih varnostnih dogodkov. Odziva se na prijavljene kršitve in sume kaznivih dejanj ter občane poziva, naj morebitne nepravilnosti čim prej prijavijo.
Usoda več kot tri desetletja starega bolšjega sejma tako ostaja odprta. Na eni strani so opozorila o ponavljajočih se kršitvah in možnost prepovedi, na drugi pa predlogi za temeljito preureditev, ki bi sejem ohranila, vendar mu dala jasnejša pravila, nadzor in ureditev, poroča Večer.
The post Bo bolšji sejem na Teznu zaprl vrata? Furs opozarja na organizirano nelegalno prodajo appeared first on Lokalec.si.
