Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Radlje ob Dravi, ki je bila 25.9.2026.
The post Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (25. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15.9. 2026.
The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15.9.2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15. 9. 2026.
The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju, ki je bila 29. 8. 2026.
The post Slavnostna seja ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju (29. 8. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Mestna občina Maribor je pripravila zadnji letošnji rebalans proračuna, s katerim se ta zvišuje za skoraj pol milijona evrov, na 269,8 milijona evrov. Mestni svet bo predvidoma na zadnji seji v tem mandatu prihodnji teden potrjeval tudi letni program športa za leto 2027 ter nov odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena.
Kot je pojasnila Alenka Tovornik iz občinskega urada za finance in proračun, se med drugim zvišujejo prihodki od najemnin za infrastrukturo, obresti, parkirnin in upravnih taks. Nižji bodo prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, saj nekatere načrtovane menjalne pogodbe do konca leta ne bodo izvedene. Občina bo od države prejela tudi nekoliko več sredstev za sofinanciranje skupne občinske uprave.
Za okoli 150.000 evrov se povečujejo sredstva za obnovo Langerjeve vile zaradi dodatnih zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V proračun vključujejo tudi višjo povprečnino.
Občina ima trenutno 96,18 milijona evrov kredita oziroma 930 evrov na prebivalca
Če bo decembra v celoti koristila že odobren kredit v višini do 23,7 milijona evrov in odplačala zapadle glavnice, bi konec leta dolg znašal okoli 117,6 milijona evrov oziroma 1136 evrov na prebivalca.
Tovornik ocenjuje, da stanje ni kritično. Večjo razdolžitev pričakujejo med letoma 2030 in 2032. Prihodnje leto naj bi se poleg tega odprla možnost uporabe okoli 10 milijonov evrov kredita, prvotno namenjenega Centru Rotovž, za katerega je občina pozneje dosegla dodatno državno sofinanciranje.
Za šport 5,9 milijona evrov
Letni program športa za leto 2027 predvideva 5,9 milijona evrov, kar je 834.000 evrov več kot letos. Za tekoče transferje izvajalcem športnih programov bo namenjenih nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, preostanek pa za zagotavljanje športne infrastrukture. Če bo predlog potrjen, naj bi bil razpis objavljen v začetku novembra.
Mestni svet bo obravnaval tudi nov odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena, ki bo nadomestil odlok iz leta 1992. Namen sprememb je po besedah Mojce Štuhec iz urada za kulturo in mladino predvsem prilagoditi varovanje spomenikov sodobnim razmeram ter priti naproti lastnikom in upravljavcem objektov.
Mariborski proizvajalec avtobusov Tam Europe je v okviru zniževanja stroškov in prilagajanja strateških usmeritev ukinil celoten razvojni oddelek.
Do prve polovice letošnjega leta so število zaposlenih zmanjšali za 40, poroča 24ur.com, ki se sklicuje na STA in letno poročilo družbe.
V podjetju pojasnjujejo, da so postopke prenehanja delovnih razmerij izvedli skladno z delovnopravno zakonodajo. Z ukrepi želijo zmanjšati stroške dela in vzpostaviti vitkejšo organizacijsko strukturo.
Finančni položaj podjetja ostaja zahteven. Tam Europe je lansko leto zaključil s 5,6 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto 2024 končal z nekaj več kot 800.000 evri dobička. Lanski prihodki od prodaje so znašali 12,5 milijona evrov, skoraj pet milijonov manj kot leto prej.
Poslovanje odvisno od podpore lastnika
Iz letnega poročila izhaja tudi, da je zaradi likvidnostnih izzivov in zamikov pri pomembnih prodajnih projektih zagotavljanje nemotenega poslovanja družbe trenutno odvisno od finančne podpore večinskega lastnika. Ta podjetju zagotavlja potrebna obratna sredstva.
Letos se je zamaknila tudi načrtovana dobava 32 avtobusov na italijanski trg, ki predstavlja enega ključnih poslov podjetja. Zaradi podaljšanih postopkov pridobivanja homologacije je bil začetek dobav prestavljen v zadnje četrtletje letošnjega leta.
V podjetju kljub temu ocenjujejo, da projekt ostaja stabilen in bo uspešno zaključen.
Lani izdelali le 14 avtobusov
V Tam Europe niso zadovoljni niti s prodajo letaliških avtobusov. Med razlogi izpostavljajo močno konkurenco kitajskih proizvajalcev, ki ponujajo cenovno ugodnejša vozila.
Lani so v mariborskem podjetju izdelali 14 avtobusov, pomemben del prodaje pa so ustvarili s prodajo rezervnih delov povezanim družbam.
Konec lanskega leta je bilo v podjetju približno 75 zaposlenih. Po letošnjem zmanjšanju števila zaposlenih za 40 se je njihovo število občutno zmanjšalo.
Mariborski proizvajalec avtobusov Tam Europe je v okviru zniževanja stroškov in prilagajanja strateških usmeritev ukinil celoten razvojni oddelek.
Do prve polovice letošnjega leta so število zaposlenih zmanjšali za 40, poroča 24ur.com, ki se sklicuje na STA in letno poročilo družbe.
V podjetju pojasnjujejo, da so postopke prenehanja delovnih razmerij izvedli skladno z delovnopravno zakonodajo. Z ukrepi želijo zmanjšati stroške dela in vzpostaviti vitkejšo organizacijsko strukturo.
Finančni položaj podjetja ostaja zahteven. Tam Europe je lansko leto zaključil s 5,6 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto 2024 končal z nekaj več kot 800.000 evri dobička. Lanski prihodki od prodaje so znašali 12,5 milijona evrov, skoraj pet milijonov manj kot leto prej.
Poslovanje odvisno od podpore lastnika
Iz letnega poročila izhaja tudi, da je zaradi likvidnostnih izzivov in zamikov pri pomembnih prodajnih projektih zagotavljanje nemotenega poslovanja družbe trenutno odvisno od finančne podpore večinskega lastnika. Ta podjetju zagotavlja potrebna obratna sredstva.
Letos se je zamaknila tudi načrtovana dobava 32 avtobusov na italijanski trg, ki predstavlja enega ključnih poslov podjetja. Zaradi podaljšanih postopkov pridobivanja homologacije je bil začetek dobav prestavljen v zadnje četrtletje letošnjega leta.
V podjetju kljub temu ocenjujejo, da projekt ostaja stabilen in bo uspešno zaključen.
Lani izdelali le 14 avtobusov
V Tam Europe niso zadovoljni niti s prodajo letaliških avtobusov. Med razlogi izpostavljajo močno konkurenco kitajskih proizvajalcev, ki ponujajo cenovno ugodnejša vozila.
Lani so v mariborskem podjetju izdelali 14 avtobusov, pomemben del prodaje pa so ustvarili s prodajo rezervnih delov povezanim družbam.
Konec lanskega leta je bilo v podjetju približno 75 zaposlenih. Po letošnjem zmanjšanju števila zaposlenih za 40 se je njihovo število občutno zmanjšalo.
Smrt je del življenja, o katerem neradi govorimo. Še redkeje razmišljamo o ljudeh, ki se z njo srečujejo vsak dan in so ob svojcih prav v trenutkih, ko je najtežje najti prave besede. Eden izmed njih je Sandi Cvetko iz Pogrebnega podjetja Maribor, ki je svojo poklicno pot v pogrebništvu začel že kot študent.
Kako ste sploh prišli v pogrebništvo – je bila to zavestna odločitev ali vas je življenje pripeljalo do tega poklica?
Bila je zavestna odločitev. V pogrebništvu sem začel delati že kot študent, zato sem ob zaposlitvi delo že poznal in približno vedel, kaj me čaka. Najprej sem bil član pogrebnega moštva, pozneje sem se kot spremljevalec voznika pridružil ekipi, ki poskrbi za prevoz pokojnika s kraja smrti. Danes to delo opravljam tudi sam kot voznik.
Se spomnite svojega prvega delovnega dne oziroma prvega pogreba, pri katerem ste sodelovali?
Spomnim se predvsem občutka odgovornosti in želje, da vse opravim tako, kot je treba. Pri tem delu hitro ugotoviš, da je zaupanje svojcev velika odgovornost.
Kako je videti vaš delovni dan, kaj vse se dogaja v ozadju, česar ljudje ne vidimo?
Ljudje običajno vidijo predvsem pogrebno slovesnost, naše delo pa se začne veliko prej in se s pogrebom še ne konča. Zajema vse od prevoza pokojnika s kraja smrti, priprave na pokop ali upepelitev, priprave grobnega mesta in izvedbe slovesnosti do storitev po pogrebu.
Moj delovni dan je odvisen od nalog, ki jih opravljam, pa tudi od nepredvidenih dogodkov. Pri prevzemih pokojnikov se srečujemo z zelo različnimi okoliščinami, zato moramo biti prilagodljivi, predvsem pa zbrani.
Kako pristopiti k človeku, ki je v enem najtežjih trenutkov svojega življenja?
Predvsem z izkušnjami, poslušanjem in opazovanjem. Pri tem delu moraš biti do neke mere tudi psiholog. Najprej poskušam začutiti, v kakšnem stanju so svojci.
Nekdo potrebuje več pojasnil, drugi predvsem nekaj časa zase in miru. Pomembno je, da človeka ne prehitevamo in da mu informacije podamo jasno in umirjeno. V takšnem trenutku morajo svojci začutiti, da lahko računajo na nas.
FOTO: JHMB
Kaj vam pomaga ohraniti mirnost, ko so čustva svojcev zelo močna?
Z leti pridobiš izkušnje, ki ti pomagajo ostati miren in zbran tudi v zelo težkih okoliščinah. Zavedam se, da svojci v tistem trenutku potrebujejo nekoga, ki jih bo umirjeno vodil skozi postopek. Zato skušam svojo pozornost usmeriti predvsem v to, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagam.
Vam je kakšna zgodba oziroma slovo skozi leta ostalo še posebej v spominu?
V spominu mi ostajajo predvsem slovesa s posebnim protokolom, kot so državniški pogrebi in pogrebi z najvišjimi vojaškimi častmi. Posebna so tudi slovesa od gasilcev, lovcev, motoristov ali pilotov, ko jih njihovi kolegi pospremijo na njim značilen način – z motorji, preleti letal ali drugimi običaji.
Se človek pri takšnem delu sčasoma navadi na smrt ali je vsako slovo drugačno?
Izkušnje ti pomagajo pri delu, ne odvzamejo pa občutljivosti za izgubo, ki jo doživljajo svojci. Za nas je to poklic, za družino pa zelo oseben in boleč trenutek. Tega se moramo vedno zavedati.
Vsako slovo je drugačno, tako kot so drugačni ljudje, njihove vezi in običaji.
Ali težke zgodbe kdaj odnesete s seboj domov? Kako potegnete mejo med službo in zasebnim življenjem?
Nekateri primeri ostanejo s tabo tudi po koncu delovnega dne. Te meje ni vedno mogoče potegniti takoj, zato je pomembno, da imaš v zasebnem življenju dejavnosti, ki ti pomagajo razbremeniti misli.
Sam se veliko ukvarjam s športom, rad potujem in raziskujem nove kraje. To mi pomaga ohranjati ravnovesje. Pri takšnem delu moraš znati poskrbeti tudi zase, da lahko ostaneš zbran in na voljo ljudem, ki potrebujejo tvojo pomoč.
So želje svojcev danes drugačne kot nekoč – si ljudje želijo bolj osebnih, drugačnih slovesov?
Opažamo predvsem, da se svojci pogosteje odločajo za slovo v ožjem krogu. To je postalo še izrazitejše v času epidemije, ko so bile pogrebne slovesnosti zaradi omejitev bistveno bolj intimne.
FOTO: JHMB
Kaj si ljudje najpogosteje napačno predstavljajo o poklicu pogrebnika?
Skozi leta se je poklic pogrebnika precej spremenil. Sam pogrebništvo razumem kot častno in odgovorno delo. Naša naloga je, da spoštljivo poskrbimo za pokojnika in hkrati pomagamo svojcem v trenutku, ko nas najbolj potrebujejo.
Kako se ljudje odzovejo, ko jim poveste, da ste pogrebnik? Dobivate kdaj nenavadna vprašanja ali odzive?
Sam imam večinoma zelo pozitivne izkušnje. Ljudje pogosto povedo, da bi takšno delo sami težko opravljali, hkrati pa jih zelo zanima, kako poteka.
Vas je ta poklic spremenil tudi osebno – kako gledate na življenje in kaj vas je delo z ljudmi ob slovesu naučilo?
Pri svojem delu se pogosto srečujem s tem, kako nenadoma se lahko življenje spremeni. To delo je okrepilo moje zavedanje, da je življenje minljivo in da časa, ki ga imamo, ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Treba ga je čim bolje izkoristiti, biti z ljudmi, ki nam veliko pomenijo, in si vzeti čas za stvari, ki jih radi počnemo.
Maribor širi sistem stacionarnega nadzora hitrosti. Že v začetku prihodnjega tedna bodo stekla dela za postavitev treh novih radarskih ohišij, s čimer se bo njihovo skupno število v mestu povečalo na šest.
Vozniki pa ne bodo mogli vedeti, v katerih ohišjih se dejansko skriva radar – občina ima namreč dva merilnika, ki ju bo premeščala med lokacijami.
Nova ohišja bodo postavili v Krekovi ulici pri prehodu za pešce pri Ulici heroja Tomšiča, v Kopitarjevi ulici pri križišču z Dominkuševo ulico ter na Lackovi cesti pri križišču s Studenško ulico.
Pred namestitvijo bo treba na posameznih lokacijah opraviti gradbena dela in zagotoviti ustrezne tehnične pogoje, zato bo postavitev potekala postopoma, pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.
Šest ohišij, a le dva radarja
Po širitvi sistema bo v Mariboru šest ohišij za stacionarne merilnike hitrosti, vendar bosta meritve hkrati opravljala dva radarja. Merilnika bodo med posameznimi lokacijami premeščali, kar pomeni, da iz samega ohišja ne bo mogoče vedeti, ali se v njem v določenem trenutku izvaja merjenje hitrosti.
Občina je pogodbo za dobavo sklenila s podjetjem Intermatic. Javno naročilo je vredno nekaj manj kot 65.000 evrov brez DDV, vanj pa sta vključena nakup šestih ohišij in enoletni najem dveh merilnikov hitrosti.
Kdaj natančno bodo novi radarji začeli meriti, za zdaj še ni znano. Na občini napovedujejo, da bodo javnost o začetku meritev pravočasno obvestili.
Na seznamu je kar 16 primernih lokacij
Tri nova ohišja najverjetneje niso zadnja širitev sistema. Strokovna študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je namreč opredelila 16 lokacij, primernih za izvajanje stacionarnega nadzora hitrosti.
Pri izbiri so upoštevali prometne obremenitve, bližino šol, vrtcev, domov za starejše in drugih ustanov, pa tudi podatke o hitrostih, prometnih prekrških in nesrečah.
Na mariborski občini poudarjajo, da namen radarjev ni zgolj nadzor voznikov, temveč predvsem umirjanje prometa in izboljšanje varnosti. Poseben poudarek namenjajo zaščiti najranljivejših udeležencev v prometu – pešcev in kolesarjev.
Sistem naj bi v prihodnje širili postopoma, pri čemer bodo upoštevali tehnične možnosti in izkušnje z njegovim delovanjem.
V Garažni hiši Lent pod osrednjo mariborsko tržnico, ki jo upravlja družba Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB, je dokončanih šest novih polnilnic za električna vozila.
Urejena je tudi ostala potrebna infrastruktura, tako da so polnilnice pripravljene za uporabo.
S to pridobitvijo je Garažna hiša Lent še bolj funkcionalna in prijazna do lastnikov e-vozil. Ob tem so se z novimi polnilnicami občutno povečale obstoječe polnilne zmogljivosti v sistemu Mestne občine Maribor na levem bregu Drave.
Ureditev polnilne infrastrukture v Garažni hiši Lent, pri čemer sta sodelovali še podjetje Energetika Maribor iz Skupine JHMB ter njegova hčerinska družba Energija in okolje, je del razvoja mestnega omrežja za e-mobilnost in pomembna pridobitev za uporabnike električnih vozil v ožjem središču Maribora. V prihodnje je v mestu načrtovanih še več tovrstnih električnih polnilnic.
Z njimi Maribor krepi njihovo dostopnost ter utrjuje svojo usmerjenost v sodobno trajnostno mobilnost in zeleno prihodnost.
Na Tyrševi ulici v središču Maribora je zaživel StarMax, nov lokal, ki želi pod eno streho združiti kavarniško ponudbo, hitre prigrizke, druženje in zabavo. Čeprav je lokal vrata že odprl, bo njegova uradna otvoritev 15. oktobra, ko pripravljajo tudi poseben modno obarvan dogodek.
Za zgodbo StarMaxa stoji želja, da bi Maribor dobil nekoliko drugačen prostor za druženje. Kot pojasnjuje lastnica Mina Pal, je ideja nastala tudi na podlagi izkušenj in vtisov s številnih potovanj po svetu. “Veliko potujeva in vidiva, kaj ljudje iščejo in kaj jim je najbližje. Odločila sva se, da poskusiva sama in Mariboru ponudiva nekaj, česar po najinem mnenju še nima,” pojasnjuje Palova.
Zjutraj kava in posebne pijače, popoldne in zvečer druženje
Koncept lokala je zastavljen tako, da nagovarja različne generacije in različne dele dneva. Zjutraj in dopoldne želijo pritegniti predvsem dijake, študente in zaposlene, ki se lahko ustavijo na kavi, pijači ali hitrem prigrizku.
V ponudbi so sendviči, solate in sladki prigrizki, poseben poudarek pa namenjajo pijačam. Med drugim ponujajo različne frapučine, smutije, frapeje, milkshake in osvežilne napitke, ponudbo pa prilagajajo tudi letnim časom.
Med posebnostmi Palova izpostavlja njihov latte cloud, v jesenskem času pa tudi pumpkin latte. Pri mladih se je, kot pravi, prijela še ena drobna posebnost – imena gostov zapisujejo na lončke. “Mislim, da so ravno naše posebne pijače eden glavnih razlogov za obisk. Mladina je nad njimi najbolj navdušena,” pravi.
Dvanajst biljardnih miz in igre za sprostitev
StarMax pa ni zamišljen zgolj kot kavarna. Velik del prostora je namenjen druženju in zabavi. Gostom je na voljo 12 biljardnih miz, ob njih pa še ročni nogomet, air hockey, bokser in druge igre.
Prav biljard je po prvih odzivih ena od stvari, ki je med mladimi že vzbudila precej zanimanja. “Popoldan želimo prostor nameniti vsem, ki si želijo sprostitve in zabave. Ponudba je kar pestra,” dodaja Palova.
Zvečer želijo koncept nadgraditi še s koktajli, glasbo in različnimi dogodki. V prihodnje načrtujejo tudi možnost, da bodo obiskovalci sodelovali pri izbiri glasbe.
Lokal že odprt, velika otvoritev 15. oktobra
Čeprav StarMax že sprejema goste, bo uradna otvoritev 15. oktobra. Tudi pri njej želijo preseči klasično odprtje lokala in obiskovalcem ponuditi nekaj drugačnega.
Pomemben del zgodbe bo moda. Pri oblikovanju notranjosti je namreč sodelovala modna oblikovalka Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy, ki je s svojo znamko The Lie pomembno zaznamovala podobo prostora. Črno-belo notranjost z izrazitimi barvnimi poudarki so zasnovali tako, da se razlikuje od klasičnih gostinskih lokalov. Sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi ob uradnem odprtju.
Podbevšek Zhembrovskyy bo takrat predstavila posebno kolekcijo oblačil in dodatkov, nastalo v sodelovanju s StarMaxom in zasnovano prav za ta dogodek.
Prvi odzivi spodbudni
V StarMaxu so s prvimi dnevi delovanja zadovoljni. Po besedah Palove so prostor hitro odkrili predvsem mladi, ki prihajajo zaradi biljarda in ponudbe nekoliko drugačnih pijač. Ambicija novega lokala je tako precej širša od klasične kavarne. Čez dan želi biti postanek za kavo, pijačo ali hiter prigrizek, pozneje pa prostor za druženje, igre, glasbo in dogodke.
“Želimo, da se pri nas združijo dobra volja, dobra energija in dobra zabava,” sklene Palova.
Gibanje Svoboda je predstavilo Andreja Matvoza, direktorja Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki se bo s podporo stranke potegoval za župana Mestne občine Maribor. Matvoz je ob predstavitvi izpostavil tri osrednje usmeritve: pregledno in gospodarno upravljanje občine, bolj uravnotežen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter boljšo dostopnost mesta in delovanje javnih služb.
Matvoz je Mariborčan iz Nove vasi, po poklicu pravnik, v mestu pa je, kot je povedal, odraščal, študiral in si ustvaril družino. Odločitev za vstop v župansko tekmo je po njegovih besedah zorela več let. “Verjamem, da lahko znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil, uporabim tudi pri delu za moje mesto, za moj Maribor,” je dejal.
V ospredju poraba javnega denarja
Matvoz trenutno vodi Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, kjer se med drugim ukvarjajo z odkrivanjem nedovoljenih dogovorov med podjetji ter nepravilnostmi pri javnih naročilih.
Prav izkušnje s tega področja želi prenesti tudi na vodenje občine. Med prednostnimi nalogami izpostavlja pregledno in gospodarno upravljanje občine in občinskih podjetij. Po njegovih besedah morajo biti postopki zastavljeni tako, da omogočajo pošteno konkurenco, sprejete odločitve pa obrazložene in preverljive.
Poudaril je tudi, da mora občinska uprava postati učinkovitejši in občanom prijaznejši servis. To po njegovem pomeni jasnejše odgovore, krajše postopke, boljšo organizacijo dela in smiselno digitalizacijo tam, kjer je ta mogoča.
Več pozornosti mestnim četrtim in krajevnim skupnostim
Drugi pomemben poudarek njegovega programa je bolj uravnotežen razvoj Maribora. Matvoz priznava napredek pri urejanju mestnega središča, a opozarja, da se kakovost življenja prebivalcev kaže predvsem v njihovem neposrednem okolju.
Zato napoveduje več pozornosti mestnim četrtim in krajevnim skupnostim ter več vključevanja njihovih prebivalcev v odločanje o razvoju posameznih območij. “Kakovost življenja se meri tudi v ulici, kjer živiš, na avtobusni postaji, na poti do šole in na otroškem igrišču,” je poudaril.
Pešci, kolesarji, javni promet in avtomobili
Kot tretje prednostno področje je izpostavil dostopnost Maribora in vsakodnevno delovanje javnih služb. Pri prometnih rešitvah zagovarja sobivanje različnih oblik mobilnosti. Po njegovih besedah mora biti mesto varno za pešce in kolesarje, imeti učinkovit javni promet, obenem pa zagotavljati ustrezno dostopnost z avtomobili. Prometne spremembe bi presojal glede na varnost, potrebe prebivalcev in njihove dejanske učinke.
Kaj z že začetimi projekti?
Pred sprejemanjem odločitev o novih večjih investicijah želi Matvoz najprej pregledati finančno stanje Mestne občine Maribor, njene prevzete obveznosti in projekte, ki so že v teku. Poudaril je, da bi dobre in za mesto koristne projekte nadaljeval ne glede na to, kdo jih je začel.
Med svojimi razvojnimi zamislimi je omenil oživitev Mestnega parka in dodatne vsebine na tem območju, ureditev območja treh ribnikov ter tesnejše povezovanje Pohorja, Drave in mestnega središča. Pri vsakem projektu želi po njegovih besedah najprej odgovoriti na vprašanja, kaj bo prinesel prebivalcem, koliko bo stal, kako ga bo mogoče financirati in ali je izvedljiv.
Svoboda: iskali smo človeka, ki pozna Maribor
Vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v Mariboru in vodja volilnega štaba Davorka Pregl je ob predstavitvi dejala, da so iskali kandidata, ki je povezan z mestom, pozna njegovo delovanje in ima izkušnje z vodenjem. Kot pomembne Matvozove prednosti je izpostavila njegovo pravno znanje, vodenje velike javne institucije ter poznavanje javnega naročanja in upravljanja javnega denarja.
Matvoz sicer ni član Gibanja Svoboda, temveč na lokalnih volitvah nastopa kot županski kandidat s podporo stranke. V kampanji napoveduje sodelovanje z mestnim svetom, občinsko upravo, gospodarstvom, društvi, javnimi zavodi ter mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.
“Želim, da Mariborčanke in Mariborčani vedo, kaj delamo, zakaj to delamo, kaj smo dosegli in kaj še želimo doseči,” je ob predstavitvi kandidature poudaril Matvoz.
Mestna občina Maribor zaradi uspešnega izvajanja in potreb uporabnikov nadaljuje sodelovanje v programu zavoda Zlata mreža, ob tem pa z dvema novima električnima voziloma Opel Frontera zagotavlja udobnejše prevoze. Vozili sta večji in višji, zato starejšim uporabnikov olajšata vstopanje in izstopanje, in sta že v uporabi.
Istočasno pa Mestna občina Maribor še vedno vabi občanke in občane, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje in želijo del svojega prostega časa nameniti pomoči starejšim, da se pridružijo prostovoljnim voznikom programa Prostofer. Trenutno v Mariboru sodeluje 14 aktivnih voznikov, za izvajanje prevozov pa bi jih potrebovali vsaj 20.
Od julija 2022 do začetka oktobra 2026 je bilo v mariborskem Prostoferju potrjenih 4.652 prevozov
Prostovoljci s svojim delom starejšim omogočajo dostop do zdravnika, lekarne, javnih ustanov in drugih vsakodnevnih opravkov. Najbolj aktiven mariborski prostovoljni voznik je bil gospod, ki je v letu 2026 prepeljal že 278 oseb.
Prevoz je mogoče naročiti na brezplačni številki 080 10 10, vsaj tri dni pred želenim terminom, vsak delovnik med 8. in 18. uro.
Prostofer je del širše podpore starejšim v MO Maribor
Ukrepe za izboljšanje njihovega položaja povezuje Akcijski načrt »Starosti prijazen Maribor 2022-2030«. V občini deluje tudi Svet za starejše, na katerega se lahko občani obrnejo z vprašanji in pobudami o mobilnosti, pomoči na domu, aktivnem življenju in drugih področjih.
K lažjemu opravljanju vsakodnevnih poti prispevajo tudi brezplačni prevozi z električnimi mini vozili Maister in Doktor Maister. Maister vozi po mestnem središču, Doktor Maister pa olajša poti na območju UKC Maribor ter povezave z bližnjimi avtobusnimi postajališči in mestnim jedrom. Upokojencem in starejšim od 65 let je ob ustrezni brezplačni vozovnici omogočen tudi brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi. Te možnosti starejšim pomagajo ohranjati samostojnost in dostop do storitev.
Na seji UKC Maribor so se svetniki seznanili z imenovanjem predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda UKC Maribor. To so postali Tadej Krašovec, Laura Mencinger, Igor Škrinjar in Bernard Memon. Svetniki so nato izvolili predsednika Sveta zavoda. To je postal gospod Igor Škrinjar.
Svet zavoda UKC Maribor se je seznanil tudi z odstopno izjavo generalnega direktorja UKC Maribor prof. dr. Vojka Flisa, dr. med. in je na podlagi le-te sprejel sklep o razrešitvi, ki bo začel veljati po pridobitvi soglasja ustanovitelja.
Svet zavoda UKC Maribor je danes predlagal in izglasoval tudi v. d. generalnega direktorja. To je postal prof. dr. Anton Crnjac, dr. med., ki bo svoj mandat nastopil po veljavnem sklepu o razrešitvi prof. dr. Vojka Flisa, dr. med.
Predsednik Sveta zavoda UKC Maribor gospod Igor Škrinjar se je svetnikom zahvalil za zaupanje in podal naslednjo izjavo:
»Verjamem, da bomo Svet zavoda druge največje zdravstvene ustanove v Sloveniji vodili po najboljših močeh. Kot predsednik se zavežem, da bom seje vodil odgovorno, pošteno in v dobro pacientov. Sem prvi med enakimi in pričakujem dobro sodelovanje z vsemi ostalimi. Na tem mestu me žalosti, da med nami ni bilo generalnega direktorja, ki je včeraj podal odstopno izjavo. Za odstopno izjavo sem izvedel iz medijev in sem tako tudi pričakoval, da bo seja sklicana v najkrajšem možnem času. Pripravil sem tudi nekaj vprašanj za generalnega direktorja, ki pa se torej ni udeležil seje. Iz medijev smo izvedeli, da odstopa zaradi alarmantnega stanja v Urgentnem centru. Tega alarmantnega stanja, ali je to pomanjkanje zdravnikov ali ostalega osebja, ali je to finančno stanje, ni pojasnil. Od generalnega direktorja v odstopu zato pričakujem, da bo to pojasnil tudi članom Sveta zavoda. Kljub temu pa se mu na tem mestu zahvaljujem za vodenje UKC Maribor, saj je vodenje takšne ustanove odgovorno, strokovno in zelo zahtevno delo. Želim mu vse dobro na njegovi nadaljnji poti in ga kot predsednik Sveta zavoda pozivam, da se nam enkrat pridruži in poda nekaj izjav. «
Načrtovane jesenske izvedbe kulinarično-zabavnega festivala ItaliAMO Fest v Mariboru ne bo. Zaradi neugodne vremenske napovedi, nizkih temperatur in napovedanih padavin so se organizatorji odločili, da festivala ne bodo več prestavljali na nov jesenski termin. Dogodek se bo tako vrnil poleti 2027.
ItaliAMO Fest bi moral potekati 9. in 10. oktobra na zgornjem platoju osrednje mariborske tržnice, vendar vremenske razmere po navedbah organizatorjev ne omogočajo varne, prijetne in kakovostne izvedbe dogodka na prostem. Po premisleku so se zato odločili, da novega termina v letošnji jeseni ne bodo iskali. Festival bodo namesto tega prestavili v toplejši del prihodnjega leta.
Festival se vrača v poletne mesece
Organizatorji poudarjajo, da je ItaliAMO Fest že po svoji zasnovi predvsem poletni festival. Njegov namen je v Maribor prinesti pridih italijanskega načina življenja, sproščeno druženje na prostem ter ponudbo hrane, pijače in glasbe. “ItaliAMO Fest je v svojem bistvu pravi poletni festival, ki prinaša italijanski dolce vita, sproščeno druženje na prostem, sonce ter uživanje ob vrhunski hrani, pijači in glasbi. Glede na to, da nam vreme v teh jesenskih dneh žal ni naklonjeno, smo se odločili, da ne sklepamo kompromisov. Festival bomo raje vrnili tja, kamor po duši tudi spada – v tople poletne dni,” odločitev pojasnjujejo organizatorji.
ItaliAMO Fest skupaj s Festivalom paradižnika
Poletna vrnitev pa prinaša tudi novost. ItaliAMO Fest 2027 bo ponovno združen s 5. Festivalom paradižnika. Organizatorji tako napovedujejo še bogatejšo kulinarično ponudbo, v ospredju katere bodo mediteranski okusi in italijanski pridih. Združitev obeh dogodkov naj bi obiskovalcem ponudila pestrejše kulinarično dogajanje in pravo poletno festivalsko vzdušje.
Na Univerzi Alma Mater Europaea so pričeli akademsko leto 2026/27 ter v Ljubljani in Mariboru pozdravili že 18. generacijo študentov. Pred njimi so nova znanja, izkušnje, izzivi in priložnosti, ki jih prinaša študentsko življenje na Alma Mater.
Prvi oktober je za novo generacijo bruck in brucev pomenil prvi skupni korak v univerzitetno okolje. Uvodni dan je bil namenjen spoznavanju študijskih programov, visokošolskih učiteljev in novih kolegov, predvsem pa vključevanju v akademsko skupnost, katere del bodo v prihodnjih letih.
Novo generacijo bruck in brucev je ob začetku akademskega leta nagovoril rektor prof. dr. Ludvik Toplak. V ospredje je postavil pomen znanja kot temelja osebnega in družbenega razvoja ter študente spodbudil, naj univerzitetna leta izkoristijo za širjenje obzorij, kritično razmišljanje in oblikovanje lastne strokovne poti. Poudaril je, da univerza ne daje le odgovorov, temveč predvsem odpira prostor za vprašanja, ideje in odgovornost, s katerimi mladi soustvarjajo svojo prihodnost.
Izr. prof. dr. Barbara Toplak Perović, glavna tajnica Univerze Alma Mater Europaea in dekanja Fakultete Alma Mater Europaea – ECM, je bruckam in brucem predstavila okolje, v katerega vstopajo, ter priložnosti, ki jih študij na Alma Mater odpira. Ob začetku njihove nove poti je poudarila pomen aktivnega vključevanja v akademsko skupnost ter izkoriščanja možnosti za pridobivanje izkušenj, povezovanje in razvoj tudi zunaj predavalnic.
Prof. dr. Sebastjan Kristovič, prorektor za izobraževanje, pa je v predavanju “Od želje do cilja: znanje, odgovornost in vztrajnost” spregovoril o poti od ambicije do njenega uresničevanja. Želja je začetek, vendar cilj zahteva odločitev, delo, odgovornost in vztrajnost. Brucke in bruce je spodbudil, naj svojim ciljem sledijo tudi takrat, ko pot ne bo preprosta, ter študijska leta izkoristijo za strokovno in osebno rast.
Univerza Alma Mater Europaea je prostor priložnosti
Po skupnem uvodu so sledila srečanja v okviru posameznih študijskih programov, kjer so brucke in bruci spoznali visokošolske učitelje, organizacijo študija in okolje, v katerem bodo v prihodnjih letih pridobivali znanje ter razvijali svoje strokovne interese.
Začetek študija pa pomeni veliko več kot vstop v predavalnico. Alma Mater študentom omogoča, da svoje znanje že med študijem nadgrajujejo z raziskovalnim in projektnim delom, mednarodnimi izmenjavami Erasmus+, sodelovanjem na konferencah, obštudijskimi dejavnostmi in povezovanjem s strokovnim okoljem. Pomemben del študentske izkušnje so tudi tutorstvo, karierna podpora ter možnosti za aktivno vključevanje v univerzitetno skupnost.
Prav študijska leta so čas za odkrivanje lastnih interesov, preizkušanje idej in ustvarjanje povezav, ki lahko pomembno zaznamujejo nadaljnjo strokovno in osebno pot. Univerza pri tem ni le prostor prenosa znanja, temveč okolje, v katerem študenti razvijajo kritično mišljenje, samostojnost, odgovornost in sposobnost ustvarjanja novih rešitev.
18. generacija začenja svojo zgodbo
Vsaka generacija na Alma Mater prinese nove ideje, pričakovanja in ambicije. Osemnajsta generacija bruck in brucev je svojo univerzitetno pot pravkar začela. Pred njimi so predavanja in izpiti, a tudi raziskovalni izzivi, mednarodne izkušnje, nova poznanstva in priložnosti, ki jih danes morda še ne morejo predvideti.
Mariborska prometna policista sta minulo nedeljo na območju UE Lenart in UE Ptuj izvajala poostren nadzor s civilnim službenim vozilom policije, ki ima vgrajen video nadzorni sistem Provida.
Pri izvajanju nadzora sta policista na regionalni cesti R1-229 med Lenartom in Ptujem zaznala voznika osebnega avtomobila Znamke Škoda Octavia, ki je zunaj naselja vozil z opazno višjo hitrostjo od najvišje dovoljene hitrosti.
Pri tem sta policista na odseku ceste, kjer je hitrost s splošnim predpisom na cestah zunaj naselja omejena na 90 km/h na razdalji 607 metrov izmerila hitrost 191 km/h, kar je za več kot 100 km/h več od najvišje dovoljene hitrosti.
Voznik je med prekoračitvijo hitrosti storil tudi prekrške nepravilnega prehitevanja, ko ni upošteval talne prometne signalizacije. P
olicista sta voznika ustavila, mu na kraju začasno odvzela vozniško dovoljenje in vozniku prepovedala nadaljnjo vožnjo. Za ugotovljeno prekoračitev hitrosti je predpisana globa 1200 eurov in stranska sankcija 18 kazenskih točk, zato sta policista zoper 42 letnega voznika iz okolice Ptuja podala obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.
Neprilagojena hitrost vožnje je najpogostejši vzrok prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami, zato policisti pozivamo voznike vozil, da vozijo strpno, previdno in da upoštevajo cestno prometne predpise.
Mariborski študenti tudi letos dokazujejo, da jim solidarnost ni tuja. V okviru tradicionalne krvodajalske akcije »Častim pol litra« so včeraj množično darovali kri na ŠTUK-u, danes pa se akcija nadaljuje v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Akcija »Častim pol litra« že vrsto let povezuje študente v dobrodelnem duhu in jih spodbuja, da z darovanjem krvi pomagajo tistim, ki jo potrebujejo. Pobuda obenem nagovarja mlade, da krvodajalstvo postane del njihovega načina življenja tudi po koncu študijskih let.
Včerajšnje dogajanje na ŠTUK-u je znova pokazalo, da je med mladimi pripravljenost pomagati velika. Med krvodajalci so bili tako tisti, ki kri darujejo redno, kot tudi številni bruci in drugi študenti, ki so se za ta korak odločili prvič.
Organizatorji opažajo, da se za krvodajalstvo odloča vse več študentov, kar je še posebej pomembno za zagotavljanje novih generacij krvodajalcev.
Čeprav so zaloge krvi trenutno stabilne, potreb po krvi ni mogoče natančno predvideti. Nesreče, nenadna zdravstvena stanja, operativni posegi in zdravljenje bolnikov lahko potrebe hitro povečajo, zato je pomembno, da se krvodajalci na pozive odzivajo redno in skozi vse leto.
Prav redno darovanje omogoča, da je ustrezna količina krvi na voljo takrat, ko jo bolniki najbolj potrebujejo
Krvodajalska akcija se danes nadaljuje v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, kjer lahko študenti s svojim dejanjem znova pokažejo, da za pomoč sočloveku ni potrebno veliko – le nekaj časa in pripravljenost pomagati. Organizatorji si ob dobrem odzivu mladih želijo tudi, da bi se podobnih krvodajalskih akcij v še večjem številu udeleževale druge organizacije ter kolektivi podjetij.
Sporočilo akcije tako ostaja preprosto, a pomembno: če lahko darujete kri, se odzovite. Pol litra krvi za krvodajalca pomeni nekaj minut časa, za nekoga drugega pa lahko pomeni neprecenljivo pomoč.
Mariborski Lent bo v soboto, 10. oktobra, odet v pristne jesenske okuse in vonje. Med 10. in 18. uro bo tam 2. Mestni kostanjev piknik, ki bo ob pečenem kostanju ponudil lokalni mošt, medene dobrote, glasbo ter program za otroke.
Jesen ob Dravi bo to soboto dobila prav poseben utrip. Mestne nepremičnine pripravljajo drugo izvedbo Mestnega kostanjevega piknika, s katerim želijo obiskovalcem pričarati sproščeno druženje ter hkrati predstaviti domače ponudnike.
Glavna jesenska dobrota se bo pekla kar v petih bobnih, obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi kuhan kostanj ter različne jedi in sladice, pripravljene iz kostanja in medu. Okuse sezone bo dopolnil svež mošt lokalnih vinarjev, čebelarji pa bodo predstavili med in druge izdelke iz svojih čebelnjakov.
Pestro bo tudi spremljevalno dogajanje. Ob glasbi bodo za najmlajše pripravili ustvarjalne delavnice, družinski program pa bo popestrila lutkovna predstava Mi smo Butale v izvedbi članov Lutkovnega paragledališča Zvitorepec.
Dogodek želi poleg kulinaričnega razvajanja poudariti pomen lokalne ponudbe in ustvariti prostor za srečevanje različnih generacij.
“S Kostanjevim piknikom želimo na Lent prinesti prijetno jesensko vzdušje ter povezati lokalne ponudnike, čebelarje in vinarje z obiskovalci. Kostanj, ki se bo letos pekel kar v petih bobnih, bo seveda v središču dogajanja, predvsem pa si želimo, da ljudje pridejo, se družijo in skupaj preživijo lepo jesensko soboto ob Dravi,” poudarja Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin.
»Glede na zadnje dogodke v UKC, še posebej v urgentnem centru, je treba poudariti, da tam dela 39 specialistov urgentne medicine. To je visoka številka, če primerjamo, da imamo na Kliniki za interno medicino 101 specialista. Vendar je to žal birokratska številka, saj več kot 30 odstotkov zdravnikov dela le deloma v UKC Maribor, zaposleni so le v manjšem deležu. In če se kdo vpraša, zakaj je tako, naj povem, da je bivši predstojnik prišel s prošnjo, da to napravimo na takšen način, da ti zdravniki ne bi odhajali, in v dobri veri, da bi delo teklo, kot bi moralo teči. Temu sem popustil. Dovolil sem, da so delno zaposleni, kar seveda onemogoča dobro organizacijo dela v urgentnem kliničnem centru. Zato sem odgovoren. Odgovornost jemljem resno in zato kot direktor odstopam. Presojam, da je prišel čas, da damo možnost drugi ekipi, da vodi ustanovo naprej uspešno, tako kot je bila vodena doslej. Hkrati pa se vsem sodelavcem zahvaljujem za vrhunsko oskrbo pacientov. Hvala lepa.«
Spomnimo, pred dnevi odstopil tudi Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra.
Ministrstvo za zdravje ponovno, že tretjič objavlja javna poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju mariborske in soboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Rok za oddajo predlogov na ponovljena javna poziva je 4. november 2026, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Kandidate lahko predlagajo nevladne organizacije in društva, ki delujejo na področju zdravstva ali varstva potrošnikov, območni sveti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občinski sveti.
Za zastopnika pacientovih pravic je lahko imenovan kandidat, ki je državljan Slovenije, obvlada uradni jezik, ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj deset let delovnih izkušenj s področja prava, zdravstva, varstva potrošnikov ali pacientovih pravic. Imenovana je lahko oseba, vredna zaupanja, ki ima socialne in komunikacijske sposobnosti ter uživa strokovni in moralni ugled.
Zastopniki pacientovih pravic delo opravljajo nepoklicno. Pri svojem delu so neodvisni in samostojni ter morajo ravnati častno, pošteno in dobronamerno.
Na podlagi pravočasno prejetih predlogov bo ministrstvo med kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, oblikovalo predlog imenovanja zastopnika pacientovih pravic in ga posredovalo v imenovanje vladi.
Podrobnejše informacije o obeh javnih pozivih, pogojih za kandidate in načinu oddaje predlogov so objavljene v besedilih javnih pozivov,torej za območno enoto NIJZ Maribor in za območno enoto NIJZ Murska Sobota.
Ministrstvo je sicer prvi poziv objavilo v začetku maja in ga potem ponovilo še sredi avgusta, a neuspešno.
Občina Selnica ob Dravi je konec septembra gostila mednarodni dogodek Energizing Africa 2026, ki je povezal predstavnike afriških držav, slovenskega gospodarstva, lokalnih oblasti, državnih institucij in Evropske komisije. Kot so sporočili z občine, je bil glavni namen dogodka iskanje konkretnih možnosti za slovensko-afriško sodelovanje.
Mednarodni dogodek Energizing Africa 2026 – Slovensko-afriško sodelovanje za zeleno prihodnost je 27. in 28. septembra v regijo pripeljal približno 20-člansko delegacijo iz afriških držav. Med gosti so bili predstavniki lokalnih oblasti, združenj občin, energetskih institucij in podjetij. Po navedbah Občine Selnica ob Dravi so želeli dogodek zastaviti drugače od klasičnih konferenc, z manj dolgimi predstavitvami ter več neposrednimi pogovori, osebnimi stiki in ogledi dobrih praks.
Od hidroelektrarne Fala do slovenskih podjetij
Prvi dan obiska je bil namenjen predvsem spoznavanju regije. Delegacija je obiskala hidroelektrarno Fala, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Maribor ter se seznanila z lokalnim okoljem, ponudbo, kulinariko in vinogradništvom. Naslednji dan je bil bolj gospodarsko in strokovno obarvan. Del delegacije je obiskal Vina Puklavec, kjer so govorili o možnostih sodelovanja na področju hrane, pijače in vinarstva.
Pomemben del srečanj je potekal tudi na Dravskih elektrarnah Maribor. Slovenski in afriški predstavniki so se pogovarjali o obnovljivih virih energije, elektroenergetskih omrežjih, elektrifikaciji in možnostih uporabe slovenskega znanja ter tehnologij v afriških državah. Dogajanje se je nato preselilo v Selnico ob Dravi, kjer so gostom predstavili skoraj ničenergijski leseni Vrtec Kobanček, v Hramu kulture pa je sledilo slovensko-afriško srečanje.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
Ena prvih idej vodi v Kamerun
Med konkretnimi idejami, ki jih želijo po dogodku razvijati naprej, na občini izpostavljajo pilotni projekt elektrifikacije oddaljene skupnosti v Kamerunu. Z uporabo obnovljivega vira energije in baterijskega hranilnika bi želeli zagotoviti zanesljivo razsvetljavo vsaj enega pomembnega skupnostnega oziroma zdravstvenega prostora skozi vso noč. Afriški predstavniki so namreč opozorili na težave, ki jih pomanjkanje električne energije povzroča v oddaljenih skupnostih. Te niso povezane le z učenjem in vsakdanjim življenjem, ampak tudi z zagotavljanjem osnovnih zdravstvenih storitev. Kot enega od primerov so navedli porode ponoči, ko zdravstveno osebje nima ustrezne električne razsvetljave.
Na občini poudarjajo, da želijo začeti z manjšim in izvedljivim projektom, preveriti njegove učinke ter ga ob uspešni izvedbi uporabiti kot model za druge skupnosti.
Iskali tudi možnosti financiranja
Pomemben del srečanja je bil namenjen vprašanju, kako ideje pretvoriti v izvedljive in finančno podprte projekte. V pogovorih so sodelovali predstavniki Evropske komisije, SID banke ter strokovnjaki s področij financiranja, prava in mednarodnega poslovanja. Po navedbah občine želijo pri prihodnjih projektih povezati slovensko znanje in podjetja, potrebe afriških partnerjev ter evropske in druge mednarodne vire financiranja. Priložnosti za sodelovanje sicer vidijo tudi zunaj energetike. Med področji, na katerih afriški partnerji iščejo rešitve, občina navaja oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, kmetijstvo, predelavo hrane, infrastrukturo, stanovanja, mobilnost in pametna mesta.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
»Mednarodno sodelovanje ni samo sklepanje poslov«
Županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj je ob dogodku poudarila, da mednarodno sodelovanje poleg gospodarskega povezovanja omogoča tudi spoznavanje ljudi, kultur in različnih načinov življenja. Zato je bil del programa namenjen tudi druženju ter predstavitvi lokalne kulture, kulinarike in ponudnikov. V kulturnem programu so med drugim sodelovali pevska zbora Florentine in Stara trta ter folklorna skupina KD Pavza.
Na Občini Selnica ob Dravi dogodek vidijo predvsem kot začetek nadaljnjega sodelovanja. Prvi stiki so vzpostavljeni, nekatere projektne ideje so že oblikovane, naslednji korak pa bo po njihovih navedbah pogovore in nova poznanstva pretvoriti v konkretne projekte in dolgoročnejša partnerstva.
Občina Selnica ob Dravi je konec septembra gostila mednarodni dogodek Energizing Africa 2026, ki je povezal predstavnike afriških držav, slovenskega gospodarstva, lokalnih oblasti, državnih institucij in Evropske komisije. Kot so sporočili z občine, je bil glavni namen dogodka iskanje konkretnih možnosti za slovensko-afriško sodelovanje.
Mednarodni dogodek Energizing Africa 2026 – Slovensko-afriško sodelovanje za zeleno prihodnost je 27. in 28. septembra v regijo pripeljal približno 20-člansko delegacijo iz afriških držav. Med gosti so bili predstavniki lokalnih oblasti, združenj občin, energetskih institucij in podjetij. Po navedbah Občine Selnica ob Dravi so želeli dogodek zastaviti drugače od klasičnih konferenc, z manj dolgimi predstavitvami ter več neposrednimi pogovori, osebnimi stiki in ogledi dobrih praks.
Od hidroelektrarne Fala do slovenskih podjetij
Prvi dan obiska je bil namenjen predvsem spoznavanju regije. Delegacija je obiskala hidroelektrarno Fala, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Maribor ter se seznanila z lokalnim okoljem, ponudbo, kulinariko in vinogradništvom. Naslednji dan je bil bolj gospodarsko in strokovno obarvan. Del delegacije je obiskal Vina Puklavec, kjer so govorili o možnostih sodelovanja na področju hrane, pijače in vinarstva.
Pomemben del srečanj je potekal tudi na Dravskih elektrarnah Maribor. Slovenski in afriški predstavniki so se pogovarjali o obnovljivih virih energije, elektroenergetskih omrežjih, elektrifikaciji in možnostih uporabe slovenskega znanja ter tehnologij v afriških državah. Dogajanje se je nato preselilo v Selnico ob Dravi, kjer so gostom predstavili skoraj ničenergijski leseni Vrtec Kobanček, v Hramu kulture pa je sledilo slovensko-afriško srečanje.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
Ena prvih idej vodi v Kamerun
Med konkretnimi idejami, ki jih želijo po dogodku razvijati naprej, na občini izpostavljajo pilotni projekt elektrifikacije oddaljene skupnosti v Kamerunu. Z uporabo obnovljivega vira energije in baterijskega hranilnika bi želeli zagotoviti zanesljivo razsvetljavo vsaj enega pomembnega skupnostnega oziroma zdravstvenega prostora skozi vso noč. Afriški predstavniki so namreč opozorili na težave, ki jih pomanjkanje električne energije povzroča v oddaljenih skupnostih. Te niso povezane le z učenjem in vsakdanjim življenjem, ampak tudi z zagotavljanjem osnovnih zdravstvenih storitev. Kot enega od primerov so navedli porode ponoči, ko zdravstveno osebje nima ustrezne električne razsvetljave.
Na občini poudarjajo, da želijo začeti z manjšim in izvedljivim projektom, preveriti njegove učinke ter ga ob uspešni izvedbi uporabiti kot model za druge skupnosti.
Iskali tudi možnosti financiranja
Pomemben del srečanja je bil namenjen vprašanju, kako ideje pretvoriti v izvedljive in finančno podprte projekte. V pogovorih so sodelovali predstavniki Evropske komisije, SID banke ter strokovnjaki s področij financiranja, prava in mednarodnega poslovanja. Po navedbah občine želijo pri prihodnjih projektih povezati slovensko znanje in podjetja, potrebe afriških partnerjev ter evropske in druge mednarodne vire financiranja. Priložnosti za sodelovanje sicer vidijo tudi zunaj energetike. Med področji, na katerih afriški partnerji iščejo rešitve, občina navaja oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, kmetijstvo, predelavo hrane, infrastrukturo, stanovanja, mobilnost in pametna mesta.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
»Mednarodno sodelovanje ni samo sklepanje poslov«
Županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj je ob dogodku poudarila, da mednarodno sodelovanje poleg gospodarskega povezovanja omogoča tudi spoznavanje ljudi, kultur in različnih načinov življenja. Zato je bil del programa namenjen tudi druženju ter predstavitvi lokalne kulture, kulinarike in ponudnikov. V kulturnem programu so med drugim sodelovali pevska zbora Florentine in Stara trta ter folklorna skupina KD Pavza.
Na Občini Selnica ob Dravi dogodek vidijo predvsem kot začetek nadaljnjega sodelovanja. Prvi stiki so vzpostavljeni, nekatere projektne ideje so že oblikovane, naslednji korak pa bo po njihovih navedbah pogovore in nova poznanstva pretvoriti v konkretne projekte in dolgoročnejša partnerstva.
Občina Selnica ob Dravi je konec septembra gostila mednarodni dogodek Energizing Africa 2026, ki je povezal predstavnike afriških držav, slovenskega gospodarstva, lokalnih oblasti, državnih institucij in Evropske komisije. Kot so sporočili z občine, je bil glavni namen dogodka iskanje konkretnih možnosti za slovensko-afriško sodelovanje.
Mednarodni dogodek Energizing Africa 2026 – Slovensko-afriško sodelovanje za zeleno prihodnost je 27. in 28. septembra v regijo pripeljal približno 20-člansko delegacijo iz afriških držav. Med gosti so bili predstavniki lokalnih oblasti, združenj občin, energetskih institucij in podjetij. Po navedbah Občine Selnica ob Dravi so želeli dogodek zastaviti drugače od klasičnih konferenc, z manj dolgimi predstavitvami ter več neposrednimi pogovori, osebnimi stiki in ogledi dobrih praks.
Od hidroelektrarne Fala do slovenskih podjetij
Prvi dan obiska je bil namenjen predvsem spoznavanju regije. Delegacija je obiskala hidroelektrarno Fala, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Maribor ter se seznanila z lokalnim okoljem, ponudbo, kulinariko in vinogradništvom. Naslednji dan je bil bolj gospodarsko in strokovno obarvan. Del delegacije je obiskal Vina Puklavec, kjer so govorili o možnostih sodelovanja na področju hrane, pijače in vinarstva.
Pomemben del srečanj je potekal tudi na Dravskih elektrarnah Maribor. Slovenski in afriški predstavniki so se pogovarjali o obnovljivih virih energije, elektroenergetskih omrežjih, elektrifikaciji in možnostih uporabe slovenskega znanja ter tehnologij v afriških državah. Dogajanje se je nato preselilo v Selnico ob Dravi, kjer so gostom predstavili skoraj ničenergijski leseni Vrtec Kobanček, v Hramu kulture pa je sledilo slovensko-afriško srečanje.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
Ena prvih idej vodi v Kamerun
Med konkretnimi idejami, ki jih želijo po dogodku razvijati naprej, na občini izpostavljajo pilotni projekt elektrifikacije oddaljene skupnosti v Kamerunu. Z uporabo obnovljivega vira energije in baterijskega hranilnika bi želeli zagotoviti zanesljivo razsvetljavo vsaj enega pomembnega skupnostnega oziroma zdravstvenega prostora skozi vso noč. Afriški predstavniki so namreč opozorili na težave, ki jih pomanjkanje električne energije povzroča v oddaljenih skupnostih. Te niso povezane le z učenjem in vsakdanjim življenjem, ampak tudi z zagotavljanjem osnovnih zdravstvenih storitev. Kot enega od primerov so navedli porode ponoči, ko zdravstveno osebje nima ustrezne električne razsvetljave.
Na občini poudarjajo, da želijo začeti z manjšim in izvedljivim projektom, preveriti njegove učinke ter ga ob uspešni izvedbi uporabiti kot model za druge skupnosti.
Iskali tudi možnosti financiranja
Pomemben del srečanja je bil namenjen vprašanju, kako ideje pretvoriti v izvedljive in finančno podprte projekte. V pogovorih so sodelovali predstavniki Evropske komisije, SID banke ter strokovnjaki s področij financiranja, prava in mednarodnega poslovanja. Po navedbah občine želijo pri prihodnjih projektih povezati slovensko znanje in podjetja, potrebe afriških partnerjev ter evropske in druge mednarodne vire financiranja. Priložnosti za sodelovanje sicer vidijo tudi zunaj energetike. Med področji, na katerih afriški partnerji iščejo rešitve, občina navaja oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, kmetijstvo, predelavo hrane, infrastrukturo, stanovanja, mobilnost in pametna mesta.
FOTO: Občina Selnica ob Dravi
»Mednarodno sodelovanje ni samo sklepanje poslov«
Županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj je ob dogodku poudarila, da mednarodno sodelovanje poleg gospodarskega povezovanja omogoča tudi spoznavanje ljudi, kultur in različnih načinov življenja. Zato je bil del programa namenjen tudi druženju ter predstavitvi lokalne kulture, kulinarike in ponudnikov. V kulturnem programu so med drugim sodelovali pevska zbora Florentine in Stara trta ter folklorna skupina KD Pavza.
Na Občini Selnica ob Dravi dogodek vidijo predvsem kot začetek nadaljnjega sodelovanja. Prvi stiki so vzpostavljeni, nekatere projektne ideje so že oblikovane, naslednji korak pa bo po njihovih navedbah pogovore in nova poznanstva pretvoriti v konkretne projekte in dolgoročnejša partnerstva.
