Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Agencija za okolje (Arso) je objavila javno naznanilo o začetku postopka za dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja Messerju, proizvajalcu tehničnih plinov s sedežem v Rušah. Vpogled v dokumentacijo bo mogoč od jutri, 15. januarja, do 14. februarja v prostorih Upravne enote Ruše. Messer je podal vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obrat v Rušah lanskega 1. marca. Ruški Messer je del istoimenske nemške skupine.

Zainteresirana javnost lahko mnenje in pripombe posreduje pisno na naslov agencije ali po elektronski pošti. Na Arsu so pojasnili, da gre pri ruškem obratu za obrat, ki je uvrščen med manjša tveganja za okolje, ter da so zanj februarja lani izdelali zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje. Na podlagi te je podjetje nato marca vložilo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Ruše

Ruše

V Rušah podjetje sicer skladišči in pretaka globoko ohlajene utekočinjene pline iz zraka ter polni in skladišči jeklenke s tehničnimi plini in njihovimi mešanicami ter skladišči jeklenke z drugimi plini. Pri zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje pa so vključili tudi skladiščenje in pretakanje ter polnjenje jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom. Za to so sicer že lani prejeli gradbeno dovoljenje.

Messer je leta 2018 ustvaril dobrih 23 milijonov evrov prihodkov, zaposlenih ima približno 100 zaposlenih, na slovenskem trgu ima približno 45-odstoten tržni delež. Obrat ima tudi v Črnučah, v Škofji Loki pa kisikarno.
Vir: STA

Ministrstvo za gospodarstvo bo prisluhnilo predlogu okoljskega združenja Rovo in bo dopolnilo posebni zakon o Magni, o čemer naj bi vlada odločala prihodnji četrtek, je po današnjem sestanku s predstavniki Rova povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Rovo se bo zato odpovedal upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja. Odzvali so se tudi v podjetju Magna, celoten odziv preberite v 9. odstavku. 

 magna

Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj potrdilo, da je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo ugovor predsednika novomeške okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje glede Magninelakirnice v Hočah. Dovoljenje je tako postalo dokončno, ne pa pravnomočno.

magnaZagon proizvodnje v novo zgrajeni Magninilakirnici v Hočah, ki naj bi se po prvotnih načrtih začel prihodnji teden s poskusno proizvodnjo, se odmika. Pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Magna za to potrebuje, a ga izpodbija nevladna organizacija Rovo, je namreč še naprej v zraku.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo, s katero je pritožbo novomeške nevladne organizacije Rovo zoper okoljevarstveno dovoljenje zavrnilo. Ministrstvo je z njo zavrnilo tudi zahtevo organizacije Rovo za izrek ničnosti okoljevarstvenega dovoljenja, so sporočili z ministrstva.

“S to odločitvijo je dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno,” so izpostavili na ministrstvu in dodali, da Magna Steyr po določbah zakona o varstvu okolja lahko začne obratovati šele po njegovi pravnomočnosti. To se sicer zgodi v roku 30 dni od vročitve odločbe ministrstva, a le, če nobena od strank v tem roku ne vloži tožbe na upravno sodišče.

A to se bo po napovedih predstavnika okoljske organizacije Rovo Gorazda Marinčka zgodilo, saj je to napovedoval že vnaprej. Kot je v četrtek povedal za STA, pri tem vztraja zato, ker je zakonodajo treba spoštovati, torej tudi zakon o vodah, ki prepoveduje gradnjo takih objektov na vodovarstvenih območjih.

Marinček je pred časom predlagal, naj država, če meni, da slednje v tem primeru ni potrebno, dopolni poseben zakon o Magni. Čeprav nekateri trdijo, da se zakonov ne da spreminjati tako hitro, je Marinček ocenil, da bi vlada in DZ to lahko storila v roku enega meseca.

“Če bi spremenili člen o posebnem zakonu o Magni tako, da bi zapisali, da lahko investitor ne glede na zakon o vodah gradi na razvojnem območju, bi to zagato rešili,” je danes pojasnil za STA. Ta zakon je po njegovih besedah “povozil” že nekaj drugih zakonov, naj to naredi še za zakon o vodah in investicija se bo lahko odvila v skladu z zakonodajo.

Ker je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v četrtek napovedal, da bodo o Magni govorili z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki sta iz kvote SMC, ga je Marinček pozval, naj na srečanje povabijo še njega. Na njem bi jima še enkrat razložil, kako lahko zakonito rešijo nastalo situacijo, je navedel.

Ministrstvo poudarja, da Magna za obratovanje potrebuje pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, Marinček pa je predlagal, naj izda začasno dovoljenje na podlagi izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, s čimer bi Magnapo njegovem lahko obratovala dvakrat po pol leta, ne glede na morebitno tožbo na upravnem sodišču. S tem bi lahko rešili tudi negotovost trenutno okoli 200 zaposlenih, ki jih skrbi, da bodo ostali brez dela.

Da je odločitev okoljskega ministrstva pomemben mejnik v upravnih postopkih za odprtje in zagon proizvodnje v tovarni, pa je danes za STA povedal hoški župan Marko Soršak, a je hkrati dodal, da pogoji za pričetek proizvodnje še niso izpolnjeni.

Kot je povedal, si v občini Hoče-Slivnica prizadevajo, da bi so začetka poslovanja prišlo čim prej, kar bo odprlo tudi vrata za nadaljevanje te največje začetne oz. greenfield investicije v državi, ki ima ambicijo postaviti sodobno tovarno za proizvodnjo celotnih avtomobilov.

V zvezi z dogajanjem v Magni pa so se danes oglasili še v študentski organizaciji mariborske univerze, kjer menijo, da morajo imeti študenti po zaključku študija čim več zaposlitvenih priložnosti, zlasti v visokotehnoloških podjetjih, kar globalni velikan Magna nedvomno je. Vpletene so pozvali, da znova sedejo za mizo in poiščejo rešitev.
Vir: STA

Arso do predpisanega roka, 10. septembra, ni prejela novih vlog za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah. Tako ostaja pri treh vloženih vlogah, ki so jih oddali občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Kot so že prejšnji teden povedali na Agenciji za okolje, so prejeli tudi mnenje in pripombe, ne pa tudi vloge za sodelovanje, s strani Ekološke iniciative Rače.

O priznanju statusa stranskega udeleženca bodo odločili predvidoma do konca septembra, tisti, ki bodo pridobili status, pa bodo lahko podali pripombe in predloge ukrepov, ki bi lahko bili upoštevani pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako bodo stranski udeleženci imeli pravico vložiti pravna sredstva zoper izdano odločbo.

Neznan termin zaključka postopkov

Ena od posledic priznanja statusa stranskega udeleženca je tudi ta, da bo treba izvesti ustno obravnavo, kar načeloma pomeni manjšo podaljšanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Na Arsu sicer konkretnega odgovora o tem, do kdaj bi lahko bili postopki zaključeni, ne morejo dati.

Enomesečna javna razgrnitev je do 5. septembra potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Kot je že znano, ROVO, za katerega bo kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Tovrstna gradnja prepovedana?

Iz njihove zahteve za vstop v postopek je razvidno, da to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Magna

Magna

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

Zahteva po reviziji

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Sicer pa gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

VIR: STA

Agencija za okolje je do petka, potem ko se je v sredo iztekla enomesečna javna razprava o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja Magni za lakirnico v Hočah, prejela tri vloge za vstop v postopek. Kot so na Arsu povedali, so jih oddali občina Miklavž, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO).

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Na Arsu so prejeli tudi mnenje in pripombe s strani Ekološke iniciative Rače, sicer pa se rok za oddajo vlog po pošti izteče danes, tako da bo dokončen seznam interesentov znan v naslednjih dneh.

Enomesečna javna razgrnitev je sicer potekala v prostorih mariborske upravne enote, po informacijah tamkajšnjega vodje oddelka za okolje in prostor pa je pravico do seznanitve z gradivom izkoristilo od osem do deset interesentov.

Sicer pa bo Arso o upravičenosti vlagateljev odločal šele po izteku roka za oddajo vlog in bo v zvezi s tem izdal sklep. Takrat bodo vložene pripombe najprej posredovali investitorju, torej Magni, da se do njih opredeli.

Ko bo odločeno o vstopih v postopek in statusu stranskih udeležencev, bo razpisana ustna obravnava, tej pa bo sledil zaključni postopek glede izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, so še pojasnili na Arsu.

V konkretnem postopku gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki, kot je bilo zapisano v naznanilu javne razgrnitve, lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil.

Medtem ko v Združenju ekoloških gibanj danes niso bili dosegljivi za dodatna pojasnila, ROVO, za katerega bi kot stranski udeleženec sodeloval Gorazd Marinček, eden najbolj glasnih že v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, v celoti prereka izdajo dovoljenja.

Kot je razvidno iz njihove zahteve za vstop v postopek, to utemeljujejo z zakonom o vodah, ki med drugim navaja, da je gradnja takšnega objekta in naprave na vodovarstvenem območju prepovedana. Ob tem opozarjajo, da je prepoved gradnje naprav za proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi, absolutna in ne dopušča nobenih izjem.

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita oktobra lani podpisana pogodba o izvedbi strateške investicije, saj naj bi bila v neskladju celo z zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot so zapisali med pripombami, naj bi bila pogodba zato nična in neveljavna.

V ROVO zato od Arsa zahtevajo, da zaradi nepravilne rabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi nezakonitega občinskega prostorskega načrta po uradni dolžnosti izvede revizijo izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma naj ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni dolžnosti odpravi po njihovem mnenju nezakonite podzakonske akte.

Občina Miklavž na Dravskem polju med svojimi pripombami znova opozarja predvsem na obremenjenost kanalizacijskega omrežja in v tej zvezi zahteva izvedbo vseh ukrepov, ki bodo omogočili njegovo varno delovanje. Tudi v omenjeni občini imajo pomisleke zaradi nevarnosti vpliva na podzemne vode vodovarstvenega območja.

Kot izhaja iz poslanega dopisa Arsu, jih skrbi še za morebitno onesnaženost zraka, zato predlagajo stalni monitoring zraka tudi v njihovi občini, ker naj bi Magna po novem na streho objekta namestila tudi sončno elektrarno, pa predlagajo še dopolnitev požarnovarnostne študije.

Kot je znano, gre gradnja prve faze Magnine naložbe h koncu, avstrijsko kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar in redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.

Magna je okoljevarstveno soglasje po večmesečnih naporih in številnih zapletih z nevladnimi organizacijami prejela septembra lani. Za status stranke v postopku je takrat zaprosilo kar 72 organizacij in posameznikov, priznali pa so ga desetim, občini Miklavž ter enemu od lastnikov zemljišč.
Vir: STA