Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Stranka Vesna – zelena stranka je včeraj predstavila svojo listo kandidatov in kandidatk ter program, s katerim se podaja na letošnje evropske volitve. Danes se je sodpredsednica stranke Urša Zgojznik med zbiranjem podpisov podpore mudila v Mariboru, kjer je za lokalec.si predstavila njihov program.

V tem tednu namreč začenjajo tudi z obiski po regijah. Vesna– zelena stranka je članica Evropske zelene stranke. Kandidatna lista na letošnjih evropskih volitvah ima nekaj vidnejših kandidatov in kandidatk, ki so s svojim delom že pustili pečat v različnih sferah civilne družbe. Nosilec liste bo Vladimir Prebilič. Ostali pa so Urša Zgojznik, Klemen Belhar, Marike Grubar, Uroš Macerl, Andreja Marolt, Ibrahim Nouhoum, Manca Košir in Saša Fras.

V stranki so tudi začeli zbirati podpise podpore pred več kot 20 upravnimi enotami po vsej Sloveniji. Stranka je predstavila tudi šest ključnih programskih prioritet, ki jih bo še pred kampanjo naslovila na več dogodkih po različnih regijah. Ob začetku uradne kampanje pa Evropska zelena stranka 8. maja organizira večji dogodek v Ljubljani, z vodilnim kandidatom Zelenih, Basom Eickhoutom.

Urša Zgojznik je danes izpostavila, da zelo verjamejo, da je treba zeleni prehod opraviti, kar je po njenem domača naloga celotnega sveta, ne samo Slovenije in Evrope. Dejala je še, da se bodo zavzemali za stanovanja, skrb za okolje, kar je njihova primarna naloga. Pa tudi za pravično obdavčitev, energetsko politiko.

Povezavo med tem, kako lahko lokalna skupnost vpliva na delo evropskega poslanca in kaj lahko evropski poslanec naredi za lokalno skupnost, je pojasnil Tomi Prosnik, član Vesne, zelene stranke, iz Ruš, ki je danes sopredsednico stranke Uršo Zgojznik in druge sprejel v Mariboru.

Ob tem pa je še povedal, da je prav nosilec njihove liste kandidatov in kandidatk za evropski parlament Prebilič, ki je dolgoletni župan Kočevja in predsednik skupnosti občin.

V Mariboru je nocoj v Viteški dvorani Mariborskega gradu potekal pogovor z Janezom Janšo, predsednikom SDS, in Alejandrom Peño Escluso, venezuelskim avtorjem knjig o volilnih prevarah v Latinski Ameriki. Pogovor je vodil Ivan Štuhec, uvodne besede pa je imel Franc Kangler.

Alejandro Peña Esclusa je inženir, pisatelj, analitik in politični svetovalec. Pa tudi začetnik protestov v Venezueli proti režimu chavistov. Bil je tudi zaprt v zaporu El Helicoide. Ukvarja se s forumom  Sao Paulo, napisal je več knjig, med drugim tudi “Volilne prevare foruma Sao Paolo”, ki je prevedena v slovenščino, “Kulturna vojna”, ki je prav tako prevedena v slovenščino. Prav o teh temah je tekel pogovor v Mariboru.

Alejandro Peña Esclusa s prevajalcem, Janez Janša in Ivan Štuhec

Uvodne besede, s katerimi je pozdravil vse navzoče, še posebej pa sogovornika v pogovoru Janeza Janšo in Alejandra Peño Escluso, je imel Franc Kangler. Pozdravil je tudi množico prisotnih obiskovalcev, teh je bilo res veliko, toliko, da so morali prinesti še dodatne sedeže, da bi se lahko vsi usedli in prisluhnili pogovoru.

Franc Kangler je imel uvodni govor

“Pomembno je, da se mora o tem govoriti več kot pa običajno. Ker elektronska glasovanja so vedno lahko rizična, če niso zagotovljeni kontrolni elementi. Marsikdo vdira v sisteme svetovno znanih podjetij, tudi v Naso,” je za naš medij, portal lokalec.si, povedal Kangler pred začetkom pogovornega večera in dodal: “Podobno lahko kdo vpliva tudi na elektronsko glasovanje. Zato jaz osebno zagovarjam, da je potrebno klasično glasovanje. Pač potrebuje več časa za prešteti glasove.”

Viteška dvorana Mariborskega gradu je bila polna do zadnjega kotička

Avtor več knjig Alejandro Peñaa Esclusa je prav tako za naš medij povedal: “Knjiga Volilne prevare Sao Paolo je knjiga, ki razloži, kako je bilo razvito moderno elektronsko glasovanje v moji državi Venezueli v letu 2004. Vlada je slonela na elektronskem glasovanju in elektronskem štetju glasov, režim chavistov je dobil preveč glasov zaradi goljufij. Ta model pa so nato prenesli še na druge latinskoameriške države, npr. v Bolivijo. Podprli pa so tudi nekaj drugih držav pri takem glasovanju. Knjiga, o kateri govorim, predstavlja zgodovino dogajanja, pa tudi, kako se obvarujemo pred tem.”

Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem nagovoru množice prisotnih izpostavil: “Tema je za marsikoga malo presenečenje, ker se nam zdi, da z volitvami in tehnologijo volitev zdaj po vseh teh desetletjih življenja v parlamentarni demokraciji najbrž ni kakšnih večjih problemov, a boste danes vendarle izvedeli, da tudi taki problemi obstajajo.” Osnovni namen nocoj je bil po Janševih besedah predstavitev knjige o volilnih prevarah v Venezueli in Latinski Ameriki, a Janša je še poudaril: “Če boste to knjigo prebrali, boste videli, da so notri opisani nekateri vzorci, ki jih lahko srečamo tudi marsikje drugod, tudi v Evropi in na žalost deloma tudi pri nas.” Na kratko je opisal tudi življenje avtorja knjige in Forum Sao Paolo, ki se je po njegovih besedah zatekel v kulturni marksizem. Izpostavil je, da Alejandro Peña Esclusa piše iz lastnih izkušenj, zato so po njegovih besedah te knjige sicer tanke, a konkretne.

V prvem delu pogovora se je Ivan Štuhec pogovarjal z avtorjem knjig, v drugem delu pa z Janšo.

Po tem, ko je na Twitterju zaokrožil zapis mariborskega poslanca in mestnega svetnika Dejana Kaloha, da je mestni svetnik Gibanja Svoboda in nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis podprl odločitev vlade glede izločitve financiranja infekcijske klinike iz evropskih virov, se je zdaj oglasil Flis. Slednji ostro zanika trditev poslanca Kaloha. Med drugim naj spomnimo, da je pobudo za izgradnjo infekcijske klinike podal prav nekdanji direktor UKC Maribor. Flis je s svojo ekipo projekt do junija 2021 pripeljal tako daleč, da bi bila možna objava javnega naročila za izbor izvajalca projektne dokumentacije. Še v času, ko je vlado vodila prav stranka, v kateri je Kaloh, se zadeve niso premaknile. Sedaj se je  vlada v izogib izgubi evropskih sredstev odločila, da naložbo izloči iz okvira Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Zapis Dejana Kaloha na Twitterju

“Trditev poslanca Kaloha ne drži! Ne samo, ker kaj takega nikoli nisem rekel, niti ker me na citirani seji ni bilo, temveč predvsem zato, ker sem bil s svojo ekipo tisti, ki je ta projekt infekcijske klinike, poleg projekta negovalne bolnišnice, celo začel,” se je s komentarjem odzval Flis. Ob tem pa je dodal, da so v času COVID-a združili vse moči, “da smo projekt do junija 2021 pripeljali tako daleč, da bi bila možna objava javnega naročila za izbor izvajalca projektne dokumentacije. Izdelana je bila projektna naloga in potrjena s strani stroke. Prav tako je bila za investicijo izdelana in potrjena vsa potrebna investicijska dokumentacija. Zakaj novo vodstvo od junija 2021 dalje ni sledilo naši časovnici in jemalo projekt tako resno, kot mi, ne vem! Podobno se je zgodilo s projektom negovalne bolnišnice,” je še zapisal Flis.

Flis: Sedanje vodstvo UKC Maribor, ni sledilo načrtovanim časovnicam

Flis je tudi mnenja, da sedanje vodstvo UKC Maribor ni sledilo načrtovanim časovnicam in ni izvajalo projektov tako resno, kot je to storila njegova ekipa. Po Flisovem prepričanju je krivdo za to treba iskati pri drugih vodilnih osebah, ne pa pri njem ali sedanji vladi. “In to v obeh primerih: tako infekcijske klinike, kot negovalne bolnišnice, kjer časovnice niso več izvedljive v rokih, ki jih zahteva Evropska Unija,” je pojasnil ter dodal: “krivca za to bo gospod Kaloh moral iskati pri drugih vodilnih osebah in ne pri meni ali sedanji vladi.”

SPOMNIMO: Sedanja vlada je po dodatnem premisleku zaradi neizvedljivosti končanja projekta v rokih in v izogib izgubi evropskih sredstev odločila, da naložbo izloči iz okvira NOO. Ob tem je ponovno poudarila, da investicije v zdravstveno infrastrukturo in s tem konkretno tudi Infekcijska klinika Maribor ostajajo med prioritetami vlade, vendar bo financiranje zagotovljeno iz drugih virov v rokih, ki so za izvedbo projektov realni.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes obiskala Zavetišče za zapuščene živali Maribor in ob tem poudarila, da je potrebno za živali primerno poskrbeti in jim nuditi kvalitetno življenje.

Odločila se je tudi za posvojitev črne muce. Sama je velika ljubiteljica živali, doma ima že psa, zato upa, da se bosta dobro razumela.

Po obisku je dejala: “Danes domov ne grem sama, z mano gre mačkon. Sem tudi sama posvojiteljica živali, mucke še nimamo, tako da sedaj se nam bo pridružil nov družinski član.”

Ta si jo je izbral, saj je skočil v njen objem, ko je vstopila v sobo z mucami.

Srčno upam, da se boš razumel z našim družinskim psom, sicer vaju pa bomo navadili, da se bosta lepo razumela,” je nekaj besed namenila tudi mucku. S seboj je imela tudi sinova, ki sta bila prav tako navdušena nad živalmi.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Na sredini okrogli mizi o sovražnem govoru v politiki, ki ga je pripravilo Gibanje Svoboda, so sodelovali nekdanja novinarka Mojca Šetinc Pašek, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in kandidat za mariborskega župana Vojko Flis.

Govorili so o sovražnem govoru, ki se pojavlja v raznih situacijah, okoliščinah in oblikah. Sovražnega govora se je treba po mnenju nekdanje novinarke rešiti pri izvoru. Sicer pa se vse večkrat sovražni govor stopnjuje celo do fizičnega nasilja. Ministrica je izpostavila, da se bo treba ob digitalizaciji in računalniškemu opismenjevanju učiti tudi, kako se obnašati v digitalnem svetu. Vojko Flis pa je omenil, kako se je treba pogovarjati na sejah občinskih in mestnih svetov, kjer se ponekod pojavljata žaljiv in tudi sovražni govor, razni “izpadi”.

Kako jih preprečiti, je spregovoril Flis. Po besedah Mojce Šetinc Pašek se je ob letošnjih volilnih kampanjah zaradi sovražnega govora, ki je prerasel tudi v fizično nasilje, predsednik Vlade RS Robert Golob odločil ukrepati in ustanoviti komisijo. Prav vsi trije sogovorniki na okrogli mizi so sicer doživeli v zadnjem letu ali pa pred tem na svoji koži sovražni govor v politiki oziroma pri svojem delu.

V Mariboru so danes podpisali pogodbo z gospodarskim ministrstvom za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so namreč tudi načrti mariborskega Marproma.

V okviru projekta bodo po besedah direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca med drugim zgradili vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, postavili tri gibalne parke, uredili tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte ter zamenjali blagajne za prodajo kart. “Ta pogodba omogoča nadaljnji razvoj Pohorja,” je dejal Šmigoc ob današnjem podpisu pogodbe na sedežu Mestne občine Maribor.

Vrednost projekta je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ostalo bosta prispevali Mestna občina Maribor in Marprom.

Pogodbo je danes v imenu države podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež. Kot je dejal, želi država s tem razpisom podpreti slovenske gorske centre, da bodo lahko krepili ponudbo čez vse leto.

Na razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice se je sicer prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo že sedanjo gondolo. Njegova ponudba je znašala nekaj manj kot 2,46 milijona evrov, kar je malo nad predvidenimi skoraj 2,45 milijona evri, zato se z njim še pogajajo. “Pogajanja še tečejo in verjamemo, da bodo uspešno zaključena,” je danes povedal Šmigoc.

Razpis za sedežnico Ruška, ki je zdaj vlečnica s sidri, nameravajo objaviti razpis za izvajalca konec letošnjega leta.

Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. Šmigoc je pojasnil, da imajo za oba gradbena projekta že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po najbolj optimističnem scenariju bi se gradbena dela lahko začela v decembru. Na letošnjo zimsko smučarsko sezono naj ne bi imela vpliva.

Frangež je ob tem tudi izrazil načelno podporo načrtom mestne občine za revitalizacijo Račjega dvora pod Kalvarijo na drugi strani mesta. Trenutno je namreč v medresorskem usklajevanju načrt za prenos lastništva tega objekta z države na občino.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.
Vir: STA

Gibanje Svoboda Maribor je na Mestno volilno komisijo vložilo kandidaturo Vojka Flisa za župana Maribora ter listo 45 kandidatk in kandidatov za članice in člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

V Gibanju Svoboda pravijo, da se zelo dobro zavedajo pomena vseh volitev, saj le-te izražajo najširšo voljo ljudi. “Občina je pomembna institucija demokracije, njena vloga v demokratičnem sistemu pa ni samo v izvajanju obsežnih zakonsko določenih nalog, ampak tudi v dobri komunikaciji z ljudmi in usklajevanju njihovih pričakovanj z možnostmi in razvojnimi strategijami občine. Župan in mestna oblast sta izvrševalca nalog, ki morajo biti določene s širokim konsenzom, za katerega se morata potruditi in ga doseči z najširšim vključevanjem meščank in meščanov,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Če želimo uresničevati pričakovanja ljudi, jih moramo slišati, če želimo izboljšati in izenačiti življenjske pogoje Mariborčank in Mariborčanov, moramo krepiti solidarnost, če želimo boljše poslovno okolje, moramo dvigovati poslovno kulturo, vzpodbujati ustvarjalnost in pripravljenost sodelovanja,” je ob vložitvi kandidatur izpostavil Flis, in izpostavil, da “Maribor potrebuje nov družbeni dogovor za socialno pravično in solidarno občino po meri skupnega javnega interesa, ki mora biti nad zasebnimi interesi.”

Gibanje Svoboda Mariborje vložilo tudi listo kandidatk in kandidatov za mestni svet. “Vložena lista kandidatk in kandidatov Gibanja Svoboda za mestni svet je sestavljena po vseh zahtevanih kriterijih vključitve žensk in moških, na njej so ljudje različnih strokovnih in poklicnih znanj, prihajajo izrazličnih dejavnosti in iz vseh delov mesta. Tako se bodo najlažje vsebinsko vključevali in odločali na vseh področjih, ki jih mestni svet obravnava in o njih odloča, saj so odličen reprezentant prebivalk in prebivalcev Maribora. Hkrati je Gibanje Svoboda Maribor vložilo tudi listo za članice in člane v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih,” so zapisali.

Vlada je danes na dopisni seji v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za 2023 in 2024 preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto, so sporočili po seji vlade.

Kot navaja ministrstvo za finance, je letni dodatek za upokojence za leto 2023 določen v različnih višinah. Prejemnikom pokojnin do 600 evrov se bo letni dodatek izplačal v višini 455 evrov. Prejemnikom pokojnin od 600,01 evra do 720 evrov se bo izplačal v višini 315 evrov, za tiste s pokojninami od 720,01 evra do 850 evrov pa bo znašal 255 evrov. Za prejemnike pokojnin od 850,01 evra do 1.020 evrov se bo dodatek izplačal v višini 205 evrov in za tiste s pokojninami nad 1.020 evrov v višini 145 evrov.

Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti, tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov, sprejela v sredo. Proračuna za 2023 in 2024 bosta močno v znamenju postcovidnega obdobja ter poglabljanja energetske krize. Vlada si bo, kot zagotavlja, kljub zahtevnim okoliščinam prizadevala za blaginjo državljanov ter ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva.

Za leto 2023 je v državnem proračunu predvidenih 13,4 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 3,3 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leto pozneje naj bi se prihodki povzpeli na 13,8 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se zmanjšali na 15,5 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 2,6 odstotka BDP.
Vir: STA

Mariborski svetniki so le teden dni po nedokončani redni seji, na kateri so z rebalansom znižali letošnji proračun na 181,7 milijona evrov, v četrtek na izredni seji potrdili nov, že sedmi rebalans v letu 2022, s katerim so mestni občini omogočili dodatno zadolžitev v višini 2,8 milijona evrov. Denar bo namenjen obnovi vrtca in urejanju dveh ulic.

Mestna občina Maribor je v dodatno zadolževanje prisiljena potem, ko ji zaradi umika potencialnega investitorja ni uspelo prodati zemljišča na Teznu, s tem pa bi proračun ostal brez načrtovanih dobrih dveh milijonov evrov.

Da bodo lahko poskrbeli za pol milijona evrov vredno prenovo pred časom pogorelega vrtca v Brezju, 150.000 vredno investicijsko vzdrževanje sanitarij v Osnovni šoli Borcev za severno mejo ter na kar 2,1 milijona evrov ocenjeno ureditev Medvedove in Koseskega ulice, bodo morali najeti 2,8 milijona evrov kredita, s tem pa se bo mariborska občina letos skupaj zadolžila za 25,5 milijona evrov .

Novemu večmilijonskemu zadolževanju so nasprotovali v koalicijski SD, ki je vložila rebalans, s katerim je predlagala, da bi se občina dodatno zadolžila le za potrebe vrtca in šole, medtem ko je po njihove zadolževanje za ureditev cest v trenutnih razmerah neodgovorno. Njihovega predloga niso podprli niti ostali koalicijski partnerji niti večji del opozicije, ki se je čudila amandmaju ene od koalicijskih strank.

Mariborska občina bo tako do konca leta zadolžena že za 77 milijonov evrov, kar je 36 milijonov evrov več kot pred začetkom prvega mandata župana Saše Arsenoviča pred štirimi leti. Slednji je na seji na očitke o tem odgovoril, da so po zaslugi omenjenega zadolževanja prejeli 65 milijonov evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev.

V zvezi z urejanjem obeh omenjenih ulic je podžupan Samo Peter Medved pojasnil, da so tik pred podpisom pogodbe z Nigradom, ki naj bi z deli začel še letos in jih dokončal v naslednjem letu.

Še pred izredno so svetniki v četrtek dokončali prejšnji teden prekinjeno redno sejo in med drugim potrdili občinski podrobni prostorski načrt za 130.000 kvadratnih metrov veliko območje železniškega trikotnika, kjer direkcija za infrastrukturo načrtuje gradnjo več železniških postajališč, občina pa mobilnostno vozlišče s parkirišči za avtomobile in turistične avtobuse, avtobusnimi postajališči, izposojevalnico koles, polnilnico za e-vozila, postajališčem za avtodome in sončno elektrarno.

Ob tem so potrdili tudi dokumentacijo za vzpostavitev začasnega Snaginega zbirnega centra odpadkov, saj obstoječa v Plinarniški in Lahovi ulici ne zadostujeta potrebam. Zbirni center bo ob sortirnici največ sedem let, dokler občina ne uredi novega trajnega, ki je predviden v industrijski coni Marles.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so se na današnji seji seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna ter potrdili rebalans, s katerim so proračun znižali za približno 7,7 milijona evrov, na 181,7 milijona. Potrdili so tudi manjšo spremembo cene odvajanja komunalne odpadne vode, ki pa na položnice ne bo imela vpliva.

Letošnji proračun je bil doslej zakoličen pri 189,5 milijona evrov. Kot je svetnikom pojasnila vodja urada za finance Mateja Cekić, jim je do konca junija uspelo realizirati 53,3 milijona prihodkov in 66,2 milijona evrov odhodkov. Poleg rednih prihodkov so porabljali še ostanek sredstev iz preteklega leta ter revolving kredit.

V prvem polletju so nabrali 34,8 milijona evrov davčnih prihodkov, kar predstavlja dobrih 40 odstotkov načrtovanih, dohodnina je bila vplačana v skladu z načrti, medtem ko v tem času še ni bilo vplačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj so prve odločbe izdali šele konec junija. S prvimi vplačili, ki so iz tega naslova prišli šele julija in avgusta, so poplačali revolving kredit, ki so ga koristili v prvem polletju.

Glede na veljavni proračun jim je uspelo zbrati dobro tretjino načrtovanih nedavčnih prihodkov v višini 10,6 milijonov, kar predstavlja enak delež kot lani, v znesku pa je bila realizacija višja za dva milijona evrov, je povedala Cekićeva. Dodala je, da so presežek beležili s strani zdravstvenega doma in lekarn, nekoliko slabša pa je bila realizacija pri parkirninah in globah.

Kapitalskih prihodkov so do konca junija beležili za 880.000 evrov, kar pomeni petino načrtovanih, ob tem pa so uspeli od države načrpati 4,5 milijona evrov, ki so v celoti namenjeni za urejanje dvorane Tabor. Do države imajo odprtih še več zahtevkov, ki bodo realizirani do konca leta.

Kot je še povedala Cekićeva, so v prvih šestih mesecih porabili tudi 2,4 milijona evrov posojila, ki je bil odobren že lani, poleti pa so se dodatno zadolžili za 2,8 milijona evrov, namenjenih projektu ureditve nabrežja reke Drave, ter za 14,3 milijona evrov, ki bodo namenjeni ostalim investicijam.

Na odhodkovni strani so v prvem polletju realizirali 45 odstotkov predvidenih sredstev. Za investicije so porabili 18,4 milijona evrov, kar predstavlja približno četrtino za letos načrtovane vsote.

“Pričakujemo, da bo proračun ob koncu leta uravnotežen. Trenutno je realizacija prihodkov okoli 100 milijonov, odhodkov pa 101 milijon evrov. Zaradi prerazporejanja denarja iz določenih postavk, kjer sredstva ne bodo porabljena, na tiste, kjer potrebujejo dodaten denar, smo pripravili rebalans,” je dejala Cekićeva.

Z omenjenim dokumentom so svetniki proračun znižali na 181,7 milijona evrov. Med drugim za 700.000 evrov znižujejo kapitalske prihodke, za sedem milijonov evrov pa transferne prihodke, torej denar od države in EU, ker so se nekatere investicije zavlekle. Na odhodkovni strani so dodali nekaj sredstev za tekoče transferje, zaradi povišanih stroškov v vrtcih in šolah, skoraj milijon evrov več pa bodo zaradi višjih cen goriva in stroškov dela namenili še Marpromu.

Mestna uprava sicer po besedah Cekićeve pripravlja tudi proračun za leto 2023, ki pa ga bodo dokončno oblikovali šele po lokalnih volitvah, tako da ga bodo predvidoma potrjevali novi svetniki januarja ali februarja.

Mestni svetniki so danes potrdili tudi dvig cene odvajanja komunalne odpadne vode, ki pa se zaradi hkratnega znižanja cene omrežnine na Nigradovih položnicah občanom po zagotovilih direktorja Matjaža Krevlja ne bo poznal.

Še pred začetkom redne seje so v nadaljevanju prekinjene prejšnje seje svetniki z večino glasov zavrnili etični kodeks funkcionarjev Mestne občine Maribor, ki ga je predlagal svetnik Igor Jurišič. Nekateri so menili, da je nepotreben, drugi da je slabo spisan, premalo za sprejetje pa je bilo takih, ki so ga pri glasovanju podprli.

Nekaj svetnikov se je v razpravi o kodeksu v luči skorajšnjih lokalnih volitev znova dotaknilo očitkov zoper župana glede incidenta z domnevnim fizičnim napadom na mladoletnika, a jih je ta seznanil, da je bila ovadba zoper njega po njegovih informacijah zavržena.
Vir: STA

Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.

Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.

Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.

Novoizvoljeni poslanci se bodo danes sestali na ustanovni seji državnega zbora. Potrdili bodo svoje mandate, s čimer bo deveti sklic DZ uradno ustanovljen. DZ bo danes predvidoma dobil tudi prvo predsednico v zgodovini, kandidatka za ta položaj je Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda.

Novoizvoljene poslance bosta nagovorila predsednik republike Borut Pahor in dosedanji predsednik DZ Igor Zorčič, po potrditvi dnevnega reda ustanovne seje pa bodo oblikovali mandatno-volilno komisijo (MVK) ter izvolili njeno vodstvo. Kandidatka za predsednico MVK je Janja Sluga iz Gibanja Svoboda.

Novoizvoljena komisija se bo nato sestala ter pregledala potrdila o izvolitvi poslancev ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. Kot kaže, se bo ukvarjala tudi z vprašanjem, ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij znova zasede poslansko mesto.

S potrjevanjem mandatov bodo poslanci nadaljevali na plenarni seji, pri čemer o nespornih mandatih DZ glasuje skupaj, o morebitnih spornih pa posebej. Ko bo potrjena vsaj polovica mandatov, bo novi sklic DZ ustanovljen, dosedanjemu pa bo mandatna doba prenehala.

Na ustanovni seji poslanci izvolijo tudi svojega predsednika oz. predsednico. Kandidatka Klakočar Zupančičeva bo za izvolitev na tajnem glasovanje potrebovala najmanj 46 poslanskih glasov. Do izvolitve predsednika DZ sejo sicer vodi najstarejši poslanec, tokrat je to Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda.

Na dnevnem redu ustanovne seje so tudi volitve podpredsednikov DZ. Kdo vse bodo kandidati za podpredsedniška mesta, še ni znano, predvidoma pa bodo poslanci odločali vsaj o kandidatu iz vrst SD. Po neuradnih informacijah bo to Meira Hot.

Novi poslanci bodo danes tudi že ustanovili nekaj delovnih teles ter imenovali njihova vodstva. Odbor za zadeve EU bo predvidoma vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko pa Predrag Baković (SD). Do oblikovanja vseh delovnih teles bodo ustanovili tudi začasni skupni odbor, vodila naj bi ga Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.

Ne bodo pa odločali o imenovanju generalnega sekretarja DZ, saj je dosedanji poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je bil predviden za to funkcijo, umaknil soglasje h kandidaturi.
Vir: STA
FOTO: dz-rs.si

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.

Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.

Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.

Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.

Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so danes v prvem branju potrdili novo strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor do leta 2027. Prav tako so soglašali z razglasitvijo devetih območij za gozdove s posebnim namenom, od česar si obetajo boljše gospodarjenje z njimi.

Status gozdov s posebnim pomenom dobivajo zaledje Mestnega parka, Kamnica, Studenci-Limbuš, Pekre, Pod Pohorjem, Betnavski gozd, Stražun, Tezenski gozd in Mariborski otok. “Na to smo čakali 40 let,” je povedal župan Saša Arsenovič. Zadnji takšen dokument na to temo je bil namreč sprejet leta 1983.

Gospodarjenje na območju gozdov s posebnim namenom ne izključuje lesno proizvodne funkcije, je pa prilagojeno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam. Čeprav gre za delno zasebna zemljišča, bo občina lahko postavljala urbano opremo in izvajala druge aktivnosti, lastniki pa lahko v zameno dobijo nadomestilo. Občina lahko takšne površine tudi odkupi.

Mestni svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine za leto 2021 ter opravili prvo obravnavo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Urbani center Tezno. Tam bodo v okviru izgradnje nove zdravstvene postaje med drugim tudi prostori mestne četrti, lekarna, šolsko igrišče in parkirišča. Več mestnih svetnikov je ob tem opozorilo na nevarno prometno ureditev in nujnost, da se pri načrtovanju predvidi ukrepe za izboljšanje na tem področju.

Predlog o ukinitvi statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu je župan že na začetku umaknil s seje “upoštevajoč stališča odbora za kulturo in zaznano potrebo po širši razpravi in dodatni utemeljitvi”. O tem bodo tako mestni svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej.

Umaknjena je bila tudi točka za podajo soglasja k izplačilu regresa gasilcem za obdobje 2010-2015, saj je ta zadeva že urejena. Župan je sklep že podpisal, v nadaljevanju mora potrditev dati le še svet zavoda.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je predlagal, da mestni svetniki spregovorijo o kadrovskih menjavah v mariborskih javnih podjetjih, saj gre po njegovih besedah za “veliko nevarnost oškodovanja občinskega proračuna in javnih podjetij”. Župan je pojasnil, da je to stvar nadzornih svetov, zato se mu razprava na mestnem svetu o tem ne zdi utemeljena, obenem pa tudi ni pripravljenega ustreznega gradiva zanjo.

Med pobudami in vprašanji mestnih svetnikov in svetnic je Lista kolesarjev in pešcev pozvala k zagotovitvi igral gibalno oviranim otrokom, predstavnik liste Arsenovič za Maribor Jurček Legvart je napovedal dobrodelno kolesarjenje za Ukrajino, Vladimira Cokoja iz SDS je ponovno pozvala k izboljšanju prometne varnosti na cesti Malečnik-Ruperče, Matej Žmavc iz SD pa je predlagal ukrepe za zmanjšanje hitrosti pri osnovni šoli v Limbušu.

Glede dotrajanosti OŠ Tabor 1, ki jo je v današnji izdaji predstavil časnik Večer, je v. d. vodje mestne uprave Srečko Đurov povedal, da so za šolo lani zagotovili 540.000 evrov za obnovo kuhinje, letos in prihodnje leto pa so zanjo rezervirali še 1,7 milijona evrov. Prav tako jo nameravajo prijaviti na razpis pristojnega ministrstva za energetsko sanacijo.

“Verjamemo, da bo šola kmalu spet ponos mestu,” je dodal Đurov. Župan pa je dejal, da so v tem mandatu zagotovili bistveno več denarja za investicije v šole in vrtce kot kadarkoli prej, “je pa res, da bomo tega morali v prihodnje narediti še več”.

Funkcijo predsednika nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor je pred dnevi prevzel nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Še vedno aktualna pa je menjava na čelu Energetike Maribor, saj razrešeni Alan Perc zaradi domnevno nezakonite razrešitve zahteva 360.000 evrov. Ob tem je za Večer povedal, da resno razmišlja o kandidaturi za župana Maribora.
Vir: STA

Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.

Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.

Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.

Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.

Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat  Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.

Na sedežu lokalnega odbora SDS so minuli konec tedna predstavili mariborske kandidate za državnozborske volitve, v mariborskih okrajih 7. volilne enote.

Kandidati, ki bodo kandidirali v okrajih 7. volilne enote so: Dejan Kaloh, Bernarda Mandres, Luka Simonič, Ivan Celcer, Barbara Klajderič, Miran Ulbin in Kaja Medved.

Kaj so povedali in za kaj se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni, si oglejte v videu:

Gibanje Povežimo Slovenijo je danes vložilo liste kandidatov za državnozborske volitve v vseh osmih volilnih enotah. Pred kamerami so to storili kandidati sedme volilne enote s sedežem v Mariboru, kjer kandidira prvak NLS – ene od petih zavezniških strank gibanja – Franc Kangler. Prepričan je, da bodo po volitvah poskrbeli za prihodnost Slovenije.

Kot je Kangler dejal pred vložitvijo kandidatne liste na mariborski upravni enoti, verjame, da bodo na za Slovenijo zelo pomembnih volitvah zabeležili takšen rezultat, s katerim bodo še naprej sooblikovali prihodnost države. “Prepričan sem, da bomo odločilni glede sestave koalicije,” je dejal.

Kot je dodal, so v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru sestavili zelo dobro listo kandidatov, med katerimi so kar trije državni sekretarji. Poleg njega, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, še državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec in državna sekretarka na vladni službi za kohezijo Monika Kirbiš Rojs, pa tudi donedavna državna sekretarka na šolskem ministrstvu Helena Kujundžić Lukaček.

Po Kanglerjevih besedah imajo tako volivci dobro izbiro v vsakem od volilnih okrajev, se pa zaveda, da bo predvolilna kampanja napeta. A koalicija, ki je zadnji dve leti vodila državo,lahko po njegovem mnenju marsikaj pokaže, zato je prepričan, da bodo volivci njihovo trdo delo nagradili.

“Glede na okoliščine in politične razmere tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in glede na ukrajinsko krizo, kar povzroča tudi gospodarske težave, bo naloga naslednje koalicije predvsem zagotoviti mir na socialnem področju ter nadaljnji gospodarski razvoj,” je med osnovnimi točkami za boljši jutri Slovenije naštel Kangler.

Gibanje Povežimo Slovenijo, ki ga sestavljajo stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija, je sicer liste kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve danes vložilo tudi v ostalih sedmih volilnih enotah.

Skupaj so pripravili listo 87 kandidatov v vseh 88 volilnih okrajih, saj predsednik državnega sveta Alojz Kovšca kandidira v dveh. Kot so poudarili, so se njihovi kandidati v preteklosti že izkazali z delom na najrazličnejših področjih. Kandidatne liste so vložili s podpisi štirih poslancev stranke Konkretno.

Ključno poslanstvo njihovih kandidatov je iskati rešitve, ki bodo dobre za ljudi, gospodarstvo in kmetijstvo ter naravo, s ciljem, da bo Slovenija svoje danosti uporabila za razvoj varnega, zdravega, trajnostnega in spodbudnega okolja, so sporočili iz gibanja.

Poslanstvo in program bo gibanje podrobneje predstavilo na sobotni volilni konvenciji v Ljubljani, kjer bodo predstavili tudi vse kandidate za poslance.
Vir: STA

Samostojni mariborski mestni svetnik Zvone Zinrajh, nekoč viden član mariborske SDS, se je pridružil Slovenski nacionalni stranki (SNS), ki tako oživlja svoj mariborski odbor. V mariborskem mestnem svetu zaenkrat ostaja samostojni svetnik in del koalicije župana Saše Arsenoviča.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru izrazil zadovoljstvo, da je Zinrajh pripravljen prevzeti in poživiti mariborski odbor SNS, ki se ob tem širi na primestne občine, Kidričevo in Ptuj. “Verjamem, da bo prijatelj Zinrajh vodil zadevo v pravi smeri,” je dejal Jelinčič.

Na državnozborskih volitvah bodo kandidati SNS v sedmem volilnem okraju predvidoma Melissa Pipenbacher, Martin Horvat in Miranda Osterc Zinrajh, medtem ko Zvone Zinrajh ne bo kandidiral za poslanca. “To so pravi kandidati. Poznajo situacijo v Sloveniji, predvsem pa vedo, v katero smer gre SNS. Nam je v interesu, da Slovenija ostane Slovencem,” je povedal Jelinčič.

Zinrajh je poudaril, da se njegova vloga samostojnega mestnega svetnika z vstopom v stranko SNS ne bo spremenila. Tako stranka kot on bodo po njegovih besedah “še naprej podpirali dobre in za mesto ter državo koristne projekte, ki jih pelje koalicija župana Saše Arsenoviča”.

Zato Zinrajh ostaja član županove koalicije do konca tega mandata, verjame pa v dober rezultat novega odbora SNS v Mariboru na jesenskih lokalnih volitvah in posledičen vstop SNS v mariborski mestni svet.

SNS se je nazadnje prebila v mariborski mestni svet na volitvah leta 2010, ko je prejela en sedež. Zasedel ga je Folko Puconja.

Zvonko Zinrajh je bil med leti 2005 in 2008 v času vlade Janeza Janše državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Oktobra 2016 je prevzel vodenje mariborske SDS in pred lokalnimi volitvami leta 2018 se ga je omenjalo kot možnega kandidata te stranke za župana Maribora. A je nato mariborska SDS presenetila z odločitvijo, da podpre župansko kandidaturo nekdanjega župana Franca Kanglerja (NLS).

Na omenjenih volitvah je bil Zinrajh izvoljen za mestnega svetnika SDS, a je kmalu zatem odstopil z vrha mariborskega odbora stranke ter maja 2019 zapustil SDS. Od takrat deluje kot samostojni svetnik in del koalicije župana Arsenoviča.
Vir: STA

Koordinator Levice Luka Mesec je na današnjem kongresu stranke dejal, da je Levica orodje, s katerim poskušajo svet okoli nas spreminjati na bolje. Hkrati je zatrdil, da razume tiste, ki so od njih pričakovali več, a ocenjuje, da so glede na število poslancev v DZ dosegli veliko. Na volitvah bodo stavili tudi na to, da država dobi vlado z Levico.

Kot je v predvolilnem nagovoru članom stranke na petem rednem kongresu Levice izpostavil Mesec, skušajo s stranko v zadnjih osmih letih, odkar so prestopili parlamentarni prag, biti “vsaj obliž na rane, ki nam jih zadeva čas”.

Prepričan je, da je Levica v tem času pripomogla, da so bile apokalipse, ki se verižijo okoli nas, malo bolj znosne in so nas zadele manj, kot bi nas lahko. Ob tem je Mesec izpostavil nekaj dosežkov, ki jih je stranka dosegla. Kot pravi, je bila Levica osem let na strani zaposlenih, študentov, upokojencev in brezposelnih. Med drugim je izpostavil dvig minimalne plače, dvig pokojnin in socialne pomoči ter nedeljsko zaprtje trgovin.

Med dosežki iztekajočega se mandata je Mesec v nadaljevanju izpostavil še zavzemanje za žrtve varčevalnih ukrepov, boj proti hujskaštvu proti manjšinam in ranljivim in zavzemanje za zeleno politiko.

Po njegovih besedah je v osmih letih stranka ostala konsistentna, zato je, kot pravi, ponosen, da stranka v času svojega delovanja za sabo nima nobene resne afere in primera korupcije. “Politika je umazana, pravijo. A težko bodo pokazali, kje se je Levica umazala,” je prepričan Mesec, ki hkrati zatrjuje, da bodo tako delovali tudi v prihodnje.

A kot je poudaril, so pred Slovenijo zdaj novi, večji izzivi. Na volitvah 24. aprila bomo namreč odločali o tem, v kakšni državi želimo živeti, je prepričan. Ob tem bo po njegovih besedah pomembno dvoje, in sicer koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom ter koliko glasov bo znotraj tega bloka dobila Levica.

Slednje bo namreč po njegovih besedah vplivalo nato, ali bomo v prihodnje dobili vlado, ki obljub ne bo videla kot mrtvih črk na papirju in bo upala zagristi v velike krize našega časa. “Naša stava je jasna; na volitve gremo, da premagamo desnico in na volitve gremo, da dobimo vlado z Levico,” je poudaril Mesec.

Na današnjem kongresu so sicer predstavili tudi kandidate, ki bodo na parlamentarnih volitvah nastopili na listi stranke. Ob koordinatorju stranke, ki se bo za mandat potegoval v volilni enoti Ljubljana Center bodo na listi z izjemo Violete Tomič, ki je januarja izstopila iz stranke, kandidirali vsi aktualni poslanci Levice, torej Matej. T. Vatovec, Miha Kordiš, Boštjan Koražija, Primož Siter in Nataša Sukič. Poslanci bodo svoje kandidature ponovili v okrajih, ki so jim ob zadnjih državnozborskih volitvah že prinesli poslanski mandat.
Vir: STA

Neodvisno ljudsko gibanje Svobodni in ozaveščeni Slovenije (Gibanje SOS) je danes v Mariboru predstavilo svoj program, ki temelji na petih točkah.

Poudarili so, da je obstoječa vlada politika slaba in da: “Podjetnikom ruši posle in prihodnost, zavira razvoj. Mladi delajo samomore. Kljub trudu mnogih srčnih šolnikov izobraževanje tone, zdravstveni sistem je razpadel, do storitev praktično ne moremo več dostopati. Starejši umirajo, zaprti v domove, brez stikov, brez dostojanstva. Izvaja se segregacija, krši se enakost. Zahteva se slepa vera v znanost, brez raziskav, brez podlag, brez dokazov. Celo z odkritimi lažmi, posmehovanjem in diskreditacijo. In to ni pot, po kateri bi radi hodili. Ni pot, ki si jo želimo za naše otroke. Ni pot, ki jo zaslužijo naši starši, babice in dedki.”

Program dela Gibanja SOS temelji na petih ključnih točkah

1. Za dosledno spoštovanje Ustave republike Slovenije
2. Za Slovenijo brez PCT z odpravo nesmiselnih omejitev: takojšnja odprava PCT pogojev na vseh ravneh družbe in vsakršne segregacije na podlagi zdravstvenih odločitev
3. Za svobodo in blaginjo ljudi:
– Normalen pretok ljudi in blaga.
– Vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke in zagotovitev normalnega šolstva.
– Interesi družbe in svobodnih ljudi so nad interesom kapitala.
– Učinkovit nadzor in pravična razdelitev socialnih transferjev.
– Spodbujanje in krepitev samooskrbe in kratkih dobavnih verig pri pridelavi in predelavi hrane.
– Povrnitev in krepitev ugleda Slovenije in slovenske diplomacije.
– Sistemsko podpiranje in spodbujanje kulture in umetnosti (tudi in predvsem na lokalni ravni), vključujoč z ureditvijo pravic za samozaposlene v kulturi.
4. Za svobodne odločitve o zdravljenjih in okrepljeno ter dostopno javno zdravstvo
– Zdravljenje je prostovoljna odločitev posameznika
– Normalno delujoče zdravstvo.
5. Za transparentno delovanje države
– Transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in človekovih pravic
– Sprememba volilne zakonodaje tako, da imajo volivke in volivci na volitvah odločilen vpliv na izbiro poslank in poslancev ter da imajo državljani in državljanke tudi realno možnost kandidiranja na volitvah. Za vse političarke in politike ter druge nosilke in nosilce javnih
– Javna uprava mora služiti ljudem – poenostavitev postopkov in administracije.
– Odgovornost uradnikov in funkcionarjev.
– Javne dobrine in storitve ostanejo v javni lasti (voda; zdravstvo).

Gaber Marolt iz Gibanja SOS je razložil, kaj teh ključnih pet točk pomeni:

Dodatno pa še, kaj pomeni četrta točka o svobodnih odločitvah o zdravljenju in okrepljeno, dostopno javno zdravstvo. Meni, da je treba pristopiti čim prej k zdravljenju in po protokolu, ne pa da prihaja do hospitalizacij. Je proti temu, da se propagira samo en način zdravljenja.

V zadnjih dveh letih so se združevali v različnih iniciativah na spletnih platformah

“V zadnjih dveh letih smo se posameznike različnih starosti, poklicev, profilov združevali v iniciative in poskušali vplivati na zgrešeno vladno politiko. Tako so nastale povezave na spletnih platformah (Otrok ne damo ipd.) in tudi različne iniciative (izmed vidnejših iniciativ tega področja je Civilna iniciativa staršev za pravice otrok). Toda z omenjenim povezovanjem smo lahko le opozarjali na napake in krivice, ki se dogajajo državljankam in državljanom, in veliko truda je bilo vloženega za relativno skromne rezultate, ki pa so realno gledano bili še vedno tesno povezani s končnimi (in še tako slabimi) odločitvami politikov,” so zapisali v sporočilu in dodali: “Zato nas je situacija prisilila v to, da smo začeli razmišljati o tem, kako lahko aktivno vplivamo na to, da se stanje v državi resnično (ne samo navidezno) uredi. Pri natančni analizi obstoječe politične ponudbe smo decembra 2021 ugotovili, da nobena opcija ne zagotavlja normalizacije države na način, da se nerazumni ukrepi ukinejo in da se krivice iz preteklih dveh let popravijo. Ker lahko na stanje v državi aktivno vplivamo izključno iz parlamenta, nas je prej omenjena ugotovitev prisilila v to, da smo se odločili, da mora v slovenskem prostoru nastati gibanje ali politična stranka, ki bo zagotovila normalno življenje brez nesmiselnih omejitev (brez PCT pogoja, brez mask, odločitev o zdravljenju, vključno s cepljenjem, pa mora ostati posameznikova prostovoljna odločite in ne sme predstavljati pogoja za popolnoma nič).”

Iris Magajna iz Gibanja SOS je poudarila, naj se ljudje aktivno vključijo v dogajanje. Pravi, da bi morali ljudje biti aktivni na vseh področjih svojega življenja, ne pa da prepustijo svojo srečo, način življenja, delovanja kar nekomu drugemu. Politiko pa jemlje kot eden od načinov, orodij, kako dosegamo svoje cilje.

Žiga Legat iz Gibanja SOS je poudaril, da so za to, da ljudje normalno komunicirajo, brez mask na obrazu. Sploh pa v vrtcih in šolah. Pravi, da so jih starši opozorili, da dobivajo elektronska sporočila iz šol, da je bil njihov otrok v stiku s potencialno okuženo osebo in da bi morali zaradi tega otroka izolirati. To se mu zdi v redu, pravi, naj se vsak sam vpraša, ali bi otrok res moral biti izoliran.

Aleš Goršak iz Gibanja SOS poudarja, da mora človek dobiti oblast, tako kot piše v Ustavi RS, in da želijo v Gibanju SOS pokazati, da je pomembno sočutje, tako da se pokaže to sočutje in da se ljudje res povežejo. Pa tudi, da bodo ljudje videli, da imajo možnost vplivanja na razvoj svojega okolja, svojih regionalnih območij.

“Zato smo se zbrali ljudje vseh poklicev, starosti in profilov, ki bomo takemu načinu vladanja, uničevanju naše lepe dežele in ljudi, rekli dovolj in postavili novega. Novega, drugačnega, pravičnega, kjer bodo možnost imeli vsi. Kjer bo cilj družba, ki bo temeljila na dosežkih, na preverljivih dejstvih, na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Kjer bo družba, usmerjena v človeka, v svobodo, blaginjo, kjer bodo spoštovane človekove pravice, zakoni jasni in pravični, kjer bo spoštovana Ustava republike Slovenije. Že dalj časa je torej tlela v nas želja po spremembah. Toda sedaj imamo dovolj. Dovolj neresnic, zavajanj, nesmiselnih ukrepov, zapiranja, omejevanja, strašenja, s katerimi tonemo vedno globlje v boju s t.i. epidemijo. Tonemo ekonomsko, v razslojevanju družbe, vedno več je krivic, vedno več je samote, vedno več je nezadovoljstva, strahu, tesnobe. Neodvisno ljudsko Gibanje SOS že deluje združevalno, opozarja na krivice in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jih bomo tudi odpravljali. Ne bomo se delili, a poskrbeli bomo, da bodo vladala dejstva in resnične informacije. Usmerjeni smo v prihodnost, a učili se bomo iz zgodovine in zahtevali odgovore,” so še zapisali.

Delovanje in program Gibanja SOS

“Naš cilj je doseči spremembe. Zaenkrat delujemo kot neodvisno ljudsko gibanje, vendar ker želimo ideje legalno implementirati v našo družbo, se po potrebi ustanavljamo tudi kot stranka s kratkim imenom Gibanje SOS,” pravijo in dodajajo, da bodo delovali povsod in tam, kjer šteje. Prednost bodo namenili naslednjim temam:
 vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke,
 ukinitev omejevalnih ukrepov,
 transparentne in na dejstvih temelječe informacije o bolezni covid in drugih,
 normalno delujoče šolstvo in zdravstvo,
 normalen pretok ljudi in blaga,
 transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in
človekovih pravic.

“Ko govorimo o normalnosti, imamo v mislih stanje, ki smo ga imeli za normalno pred covid, za izhodišče, a želimo boljši in pravičnejši sistem, ki bo vzdržno razvojno naravnan s človekom v središču pozornosti. Želimo tudi analizirati sistem in ga preoblikovati tako, da nikoli več ne pride do zlorabe zdravstvenih vprašanj za doseganje političnih ciljev,” so zaključili.

Družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bosta dobili novo vodstvo. V Dem 1. decembra na mesto generalnega direktorja prihaja Aleksander Brunčko, ki se mu bo 1. januarja 2022 kot direktor pridružil Damjan Seme. V Tešu pa bo z novim letom generalni direktor Matjaž Vodušek, kot direktor pa ostaja Mitja Tašler.

Z imenovanji je danes soglašal nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega sodita Dem in Teš. Nadzorniki so tudi soglašali s ponovnim imenovanjem Ervina Renka za direktorja družbe HSE EDT in ponovnim imenovanjem Zlatka Sahadžića za direktorja družbe HSE BH Energetsko preduzeće, so sporočili iz HSE.

Poslovodstvo Dema, ki ga zdaj vodi Andrej Tumpej, bo po novem dvočlansko, s čimer se zagotavlja boljše načrtovanje in vodenje številnih projektov na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Tumpej sicer ostaja zaposlen v Demu.

Aleksander Brunčko, ki bo od 1. decembra generalni direktor Dema s polnim, štiriletnim mandatom, je magister poslovnih ved z več kot 20 leti vodstvenih izkušenj, v skupini HSE pa je zaposlen od leta 2007 na različnih vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Od konca leta 2020 je bil svetovalec oz. pomočnik direktorja Dema, v podjetju HSE Invest pa je v tem času opravljal funkcijo prokurista.

Brunčku se bo s 1. januarjem 2022 pridružil Damjan Seme kot direktor Dema s štiriletnim mandatom. Seme ima več kot 16 let delovnih izkušenj, od tega prva štiri leta v skupini HSE, zadnjih 12 let pa zaseda vodilna in vodstvena mesta v podjetju C&G, ki deluje na področju projektov v elektroenergetiki. Seme je tudi član nadzornega sveta HSE, iz katerega bo po prevzemu nove funkcije izstopil.

Teš, ki ga zdaj kot generalni direktor vodi Viktor Vračar, pa bo s 1. januarjem 2022 prešel pod vodstvo Matjaža Voduška. Vodušek, ki je dobil polni, štiriletni mandat, na mestu generalnega direktorja, je diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti, smer ekonomija in poslovne vede. Ima skoraj 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot polovico na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnjih 13 let deluje na področju energetike, 12 let je bil direktor družbe SODO. V Tešu kot direktor ostaja Mitja Tašler.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki naj bi na pobudo Liste Franca Kanglerja (NLS) in Liste za pravičnost in razvoj (LPR) danes razpravljali o financiranju športnih društev in upravljanju športnih objektov v občini. A je na sklicano izredno sejo prišlo premajhno število svetnikov. Zaradi nesklepčnosti seja ni bila izvedena.

Svojo prisotnost je ob začetku današnjega zasedanja potrdilo 17 od 45 mestnih svetnikov, za izvedbo seje pa bi jih morala biti prisotna vsaj polovica.

Podžupan Samo Peter Medved, ki naj bi po pooblastilu župana Saše Arsenoviča vodil sejo, je pojasnil, da so svetnikom omogočili sodelovanje tudi na daljavo, a kljub temu ni pogojev za izvedbo seje.

Pobudo za sejo sta podala predstavnik Liste Franca Kanglerja (NLS) Milan Mikl in predstavnik LPR Primož Juhart s podpisi še 15 drugih mestnih svetnikov, med drugim iz vrst SDS in Levice.

Navedla sta, da je nujno treba razjasniti postopek izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa v Mestni občini Maribor v letih 2019, 2020 in 2021 ter domnevne nepravilnosti pri poslovnih poročilih in vodenju Športnih objektov Maribor. “Zaradi postopka preoblikovanja javnega zavoda Športni objekti Maribor v gospodarsko družbo je navedeno problematiko nujno potrebno obravnavati čim prej,” sta zapisala.

Direktorju Športnih objektov Maribor Tadeju Mežnarju med drugim očitata, da je v poročilih za svet zavoda in mestni svet navajal napačne in nepopolne podatke o poslovanju, na podlagi česar je bil napačno interpretiran končni poslovni rezultat.

Športni objekti Maribor so glede na predloženo gradivo na majski seji mestnega sveta zaključili leto 2020 s presežkom prihodkov nad odhodki v višini nekaj več kot 17.000 evrov. Mežnar je takrat pojasnil, da je to zelo dober rezultat glede na predhodne večletne rdeče številke in na okoliščine, na katere je odločilno vplivala epidemija covida-19, hkrati pa je še vedno zaprt srednji bazen v Pristanu.

Mikl pa v gradivu za današnjo sejo ocenjuje, da je pri Športnih objektih Maribor že za leto 2019 prišlo do napačnega interpretiranja poslovnega rezultata, kar se odraža tudi v prikazu poslovnega rezultata v letu 2020.

Pobudniki današnje razprave problematizirajo tudi občinski razpis za sofinanciranje programov in področij letnega programa športa. LPR je maja zaradi tega celo pozvala podžupana Medveda kot pristojnega za področje športa k odstopu zaradi domnevnih nepravilnosti pri tem.

Predstavnik LPR Juhart je med drugim izpostavil lanske domnevno sporne kadrovske menjave na občinskem uradu za šport, ko naj bi predsednik komisije za izvedbo omenjenega razpisa postal človek, ki je obremenjen z očitki o vpletenosti v domnevno pranje denarja. Prijavitelje na razpis naj bi obremenjevali s po ocenah LPR nepotrebno birokracijo, kriteriji izbora naj bi bili nejasni in razdelitev denarja nepregledna, od izbranih športnih društev in klubov pa naj bi se ne zahtevalo poročanja o načinu porabe denarja.

Medved je v takratnem odzivu vztrajal, da je bilo vse zakonito in pregledno. Poudaril je, da so razpisni postopek digitalizirali, s čimer se je uvedla preglednost postopka. “Ponosen sem, da smo postopek izvajanja letnega programa športa spravili v red in v rekordnem času podpisali pogodbe s športnimi klubi ter jim tako omogočili nemoteno delo,” je dejal.
Vir: STA

Vlada Janeza Janše je danes na celodnevnem obisku na Koroškem. Najprej so premier in ministri imeli delovni posvet v Šentjanžu pri Dravogradu, nato pa so se odpravili na vrsto obiskov po koroških občinah. Pripravili so tudi posebno gradivo s podatki o stanju regije po področjih in izpostavlja izzive, rešitve in projekte. Kako je bilo v Vuzenici, kjer so bili kar trije ministri?

Med vsemi občinami, kjer so bili ministri tudi v Vuzenici, kjer je ministra za okolje in prostor  Andreja Vizjaka in ministra brez resorja, zadolženega za evropsko kohezijo, Zvonka Černača sprejel vuzeniški župan Franjo Golob, ki nam je ob koncu njihovih delovnih sestankov in še pred večernim skupnim zaključnim srečanjem v Mežici izpostavil, o čem so govorili tako s področja celotne regije kot tudi same Vuzenice. Vesel je, da nacionalna politika spremlja tudi politiko na lokalnem nivoju. Upa pa, da bo vlada na obisku in po obisku tudi upravičila njihova pričakovanja. Ob tem pa upa, da bo ob veliko dela, ki jih še čaka, se rodila tudi enotnost na Koroškem.

V Vuzenici je župan Golob sprejel ministra Vizjaka in ministra Černača. Kasneje po njegovi izjavi za našo ekipo pa je v Vuzenico prišel še obrambni minister Matej Tonin. Župan je poudaril, da sta ministra zelo pomembna za Koroško, ter povedal, o čem je tekla beseda na sestankih:

Še pred delovnim posvetom vlade se je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak danes sestal z županoma občin Dravograd in Vuzenica, ki sta mu predstavila težave pri zagotavljanju sredstev za plačila del na 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini. Minister je obljubil pomoč pri preseganju birokratskih ovir.

Projekt vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline je trenutno finančno največji potekajoči projekt v regiji in se že dlje časa sooča z različnimi zapleti. Dela so opravljena v obsegu okoli 90 odstotkov, plačila pa so izvedena za okoli 70 odstotkov opravljenih del. Rok za dokončanje del je marec prihodnje leto.

Kot je po sestanku z ministrom Vizjakom, ki se danes z vladno ekipo mudi na Koroškem, pojasnila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, je težava v tem, da od države ne dobijo pravočasno plačil za izstavljene situacije, zato občine izvajalcem gradbenih del sredstva izplačujejo iz lastnih proračunov, a to po njenih besedah ne gre v nedogled. Če jim ne bi plačali opravljenega dela, bi izvajalci znova prekinili dela. Trenutno je pri pregledu na ministrstvu situacija iz januarja letos, tako da za letos opravljena dela s strani države občine še niso dobile sredstev, je opozorila.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

Cigala: Bodo do septembra 2021 poplačali vsa dela?

Županja Očine Dravograd je izrazila bojazen, da do septembra prihodnje leto, ko poteče tudi pogodba o sofinanciranju, ne bodo uspeli poplačati vseh del. Vizjaka so zato prosili, da se zavzame za projekt in minister je to po njenih besedah obljubil, kar je sam Vizjak tudi potrdil. Po končanem delovnem posvetu vlade ob začetku obiska na Koroškem je poudaril, da je močna politična volja, da se projekt izvede, obljubil pa je tudi, da bodo presegli nepotrebne birokratske ovire.

Pogovori s predstavniki ministrstva se bodo nadaljevali že prihodnji teden, je po sestanku povedal župan Občine Vuzenica Franjo Golob. Kot je še pojasnil, danes niso govorili o priključitvi sprememb v občini Muta k projektu.

Občina Muta si namreč že dlje časa prizadeva v projekt vodooskrbe vključiti hribovske vodne vire, med katerimi je najmočnejši vir vode, ki izvira v Avstriji in nato kmalu priteče na območje občine Muta. Ta je za ta vir že začela gradnjo vodovoda proti Sloveniji, ki ga je za zdaj financirala sama.

Projekt z uradnim imenom Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop je v bruto vrednosti ocenjen na 50 milijonov evrov. Sofinancirata ga država in evropski kohezijski sklad in je skupni projekt občin Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Dravograd. Slednja je kot vodilna občina pri projektu z družbo Riko pogodbo podpisala marca 2016.

VIR: STA