Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Poleg Glavnega mosta v Mariboru bodo postavili novo brv čez reko Dravo.

FOTO: Mestna občina Maribor

Zanjo so na občini pred dnevi pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, zdaj pa bodo stekli nadaljnji postopki. Če ne bo zapletov, bodo z gradnjo začeli prihodnje leto.

Projekt izgradnje dodatnega mostu za pešce in kolesarje na mestu, kjer je nekoč stal stari leseni dravski most, je bil na mizi že pred desetimi leti, ko je mesto pripravljajo številne infrastrukturne projekte za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012. Tako kot večina teh projektov je tudi ta ostal neuresničen, saj občina zanj ni uspela zbrati denarja.

Prejšnji župan Andrej Fištravec je projekt tudi uradno ustavil, ekipa zdajšnjega župana Saše Arsenoviča pa ga je znova vzela iz predala. Območje ob Dravi želi namreč celovito urediti, sem pa sodi poleg nove brvi še obnova Lenta in izgradnja športno-rekreativnega obroča od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu.

Nova brv bo postavljena po načrtih španske arhitekturne pisarne Burgos & Garrido Arquitectos, ki je bila kot najboljša rešitev izbrana na natečaju leta 2010. Skupna vrednost projekta je v dokumentu novelacije investicijskega programa ocenjena na okoli 3,5 milijona evrov. To vključuje projektiranje, vso dokumentacijo, izvedbo del in nadzor, so za STA pojasnili na občini.

Projekt so prijavili na razpis za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada, preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). “Projekt je bil v prvi fazi prijave potrjen in uvrščen na seznam izbranih operacij, po zaključku druge faze pa bo služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, izdala končno odločitev o uspešnosti vloge in višini prejetih nepovratnih sredstev,” napovedujejo.

Objavo javnega naročila za izbiro izvajalca del načrtujejo za konec letošnjega leta. “Sam začetek gradnje nove brvi je odvisen od uspešnosti na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada in uspešnosti javnega naročila. V kolikor bodo vsi postopki uspešno zaključeni, bomo z gradnjo nove brvi lahko pričeli že v letu 2021,” pravijo na občini.

Nova brv, dolga dobrih 130 metrov, bo po prepričanju vodstva občine pripomogla k oživljanju obeh nabrežij reke v Mariboru. Na levi strani je Lent in staro mestno jedro, na drugi strani pa medicinska fakulteta in klinični center. Nova konstrukcija bo podobna nekoliko višje ležeči Studenški brvi, ki je bila zgrajena leta 2008.

Nova brv bo umeščena na mesto, kjer je do prve polovice 20. stoletja stal lesen most, preko katerega je potekala pomembna prometna pot. Za razliko od Glavnega oziroma Starega mosta, ki je višji, bo ta nižja, bližje reki. Tako se pešcem in kolesarjem ne bo več treba vzpeti, če bodo želeli prečkati reko.
VIR: STA

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes ob 18. uri odpirajo razstavo “In zasvetila je luč – Drava in gradnja njenih osmih elektrarn v 20. stoletju”. Zaradi izjemnega pomena reke Drave in hidroelektrarn na reki Dravi so se namreč v tem muzeju odločili pripraviti razstavo, ki prikazuje načrtovanje, gradnjo in razvoj hidroelektrarn, njihov pomen ter spremembe, ki so jih prinesle Mariboru in Sloveniji.

Hidroelektrarna (HE) Fala. Vir: Zavod za turizem Maribor – Pohorje

Interaktivna razstava z eksperimenti

Razstava In zasvetila je luč je pregled HE na reki Dravi v Sloveniji, od prve ideje do izgradnje in njihovega delovanja. Ob ogledu razstave se bodo obiskovalci seznanili z njihovim pomenom za razvoj Maribora in Slovenije, z elektrifikacijo Maribora in njenim pomenom za razvoj industrije, pozabavali pa se bodo tudi z eksperimenti. Razstavo je pripravil muzejski svetovalec Marjan Matjašič ob pomoči muzejske svetovalke Mire Grašič, oblikoval pa jo je Uroš Lehner. Nastala je v sodelovanju z DEM Dravske elektrarne Maribor.

Tudi katalog s podrobnim pregledom nastanka in delovanja HE na Dravi

Marjan Matjašič, avtor razstave, je izpostavil: “Razstavo posvečamo tisočem graditeljem, konstruktorjem elektrarn na Dravi, strojne in elektro opreme, organizatorjem gradbišč. Spominjamo se tudi gradbincev in monterjev, potapljačev in drugih mož, ki so med delom umrli na gradbiščih elektrarn in pri njihovem vzdrževanju.” Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih-Slana pa dodaja: “S to razstavo Muzej narodne osvoboditve Maribor sledi tradiciji proučevanja in predstavljanja industrijske in tehniške dediščine Maribora in SV Slovenije. Glede na to, da je zgodovina našega muzeja tesno povezana z družino, ki je leta 1883 prižgala prve električne žarnice v Slovenije, je takšni razstavi res mesto v našem muzeju. Ob razstavi bomo izdali tudi katalog s podrobnim pregledom nastanka in delovanja HE na Dravi.” Direktor DEM Andrej Tumpej pa je poudaril: “Veseli nas, da je Muzej narodne osvoboditve Maribor prepoznal vrednost naše družbe v regionalnem in širšem okolju in pripravil razstavo izgradnje verige hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave. Dravske elektrarne Maribor s predstavljenimi osmimi velikimi hidroelektrarnami, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvedemo in zagotovimo dobro četrtino potrebne električne energije v državi. In ker je reka Drava energetsko izkoriščena, potrebe sodobnega časa po energiji pa naraščajo, iščemo nove priložnosti proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.”

Potem, ko je prejšnji teden reka Drava prestopila svoje bregove že pri manjših pretokih in poplavila kmetijske površine od Maribora pa vse do Ptuja in naprej, je Civilna iniciativa Poplave ob reki Dravi sklicala nujen sestanek delovne skupine za to problematiko. Napovedali so tudi sestanek na kmetijskem ministrstvu v Ljubljani za 5. december, na katerem bodo zahtevali ukrepanje. Po današnjem ogledu terena pa so še bolj prepričani, da bosta država in kmetijsko ministrstvo morala postati bolj odgovorna pri čiščenju struge Drave, s katerim bi lahko preprečili marsikatero poplavo.  Tudi zaradi tega, ker na današnjem ogledu sploh ni bilo predstavnikov države v tej  skupini, saj je prišel le predstavnik s kmetijskega ministrstva, ki sicer ni njen član.

Andrej Rebernišek iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je po današnjem ogledu terena poudaril, da morajo žal spet poročati o poplavni ogroženosti kmetijskih površin vzdolž reke Drave. Po prvih klicih nedavnih poplav iz prejšnjega tedna so namreč šli takoj na teren in ugotavljali veliko škodo. Ogroženih je 2.500 hektarjev njivskih površin v tem predelu.

Darko Dobnik, eden od predsedujočih v Civilni iniciativi Poplave ob reki Dravi, je povedal, da iniciativa deluje eno leto in vključuje približno 200 članov ter da so zdaj pritisnili in izsilili sestanek v Ljubljani, sklican za 5 decembra 2019 na ministrstvu za kmetijstvo, ker imajo dovolj, da vlada in drugi odgovorni naredijo premalo za preprečitev poplav. Sploh zaradi tega, ker Drava letos poplavlja že pri zelo nizkih pretokih, ker je njena struga neočiščena. Tako se ne razliva samo v staro strugo, ampak nastajajo novi kanali, hkrati pa poplavlja rodovitna polja in jih degradira. Če bi očistili strugo, bi bil problem poplavljanja precej zma njšan ali odpravljen:

Na težave pa opozarja tudi Matjaž Ekart iz Starš, kjer je prejšnji teden nastala velika škoda po poplavah prav na kmetijskih površinah. V Staršah se je namreč reka Drava v nekaj letih tako spremenila, da je stara struga tako zamuljena, da Drava prestopa bregove že pri manjših pretokih. Opozoril je, da bi se lahko celo zgodilo, da bi Drava imela novo strugo med Mariborom in Ptujem, če se ne bo ukrepalo in očistilo sedanje struge.

Na težave opozarja tudi Mitja Horvat, župan Dupleka. Sklep in zaključek današnjega delovnega sestanka, na katerem si je del delovne skupine danes ogledal poplavljen teren z uničenimi kmetijskimi površinami vzdolž reke Drave, da je problematika poplavljanja in nevzdrževanja reke Drave velika in da je treba na državnem nivoju ukrepati.

Nekaj fotografij uničenih polj in ogroženega področja:

V okviru Festivala Stare trte se je danes prav ob Hiši Stare trte na Lentu odvil že 35. Splavarski krst.

Vsako leto krstiijo novega splavarja.

Vsako leto krstiijo novega splavarja.

Letos je postal krščenec Blaž Kostanjevec, ki je najprej moral dokazati svoje znanje za splavarja tako v teoriji kot v praksi. V šaljivem, vendar vseeno malo resnem in svečanem delu krsta, je uspešno opravil vse naloge, nato pa so ga njegovi izkušeni kolegi splavarji še krstili v Dravi, kot se za pravega splavarja spodobi.

Krščenec Blaž Kostanjevec je moral odgovoriti na več vprašanj.

In kateri del mu je bil bolj všeč, bolj zanimiv? “Tisti prvi del, čeprav sem bil pripravljen na to, da me bodo vrgli tudi v Dravo. Tako da malo strahu je bilo,” je povedal Blaž in še izpostavil: “Zdaj moram voziti splav, moram bit varen pa tudi previden, torej vozit splav, kot se spodobi.” In ostati suh, se je še pošalil.

Krst si je ogledalo mnogo ljudi.

Krst si je ogledalo mnogo ljudi.

Zlatko Jesenik, predsednik Turističnega društva Maribor, pa je izpostavil, da splavarji vse leto skrbijo za vožnje s splavom: “Ponosni smo, da to ohranjamo, predvsem pa, da imamo srečo, da pridobivamo mlad kader.” Turisti, ki se vozijo s splavom, so v kar 80 odstotkih iz tujine, največ iz sosednje Avstrije, je še povedal, vse več je tudi Poljakov ter nekaj britanskih skupin. Ne nazadanje se lahko na vožnje prijavijo kar preko spletne strani, kar jim je dobrodošlo.

Tokratna botra je bila direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windish.

Tokratna botra je bila direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windish.

Botra tokratnega krščenca je bila Doris Urbančič Windish, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje. Svojo vlogo botre je sprejela počaščeno: “Ker poznam zgodovino in pomen te vlogo, vem, da gre za častno vlogo, častno funkcijo. Je neke vrste podpora kulturni tradiciji, kar splavarski krst nedvomno je,” je povedala po krstu Urbančič-Windisheva in dodala: “Resnično si želim, da bi Turistično društvo Maribor, ki pelje to vlogo splavarskega krsta, izvajalo to še naprej tako uspešno, prav tako pa smo veseli, da je zdaj v sklopu Festivala Stare trte.”

V Mariboru, pa tudi v Dravogradu, Rušah in na Ptuju, so minulo soboto ponovno čistili reko Dravo. “Ni nam vseeno” so naslovili akcijo, ki so jo priredili jo člani Slovenske potapljaške zveze v sodelovanju z mariborskimi splavarji in potapljači.

Smeti, ki so jih potapljači našli v Dravi. Foto: bralec T.F.

Smeti, ki so jih potapljači našli v Dravi. Foto: bralec T.F.

Gre za že 27. ekološko-čistilno akcijo Drava 2019, ki jo letos podpira tudi podjetje Spar Slovenija, ki je doslej pomagalo očistiti pet slovenskih rek, in sicer Muro, Ščavnico, Ljubljanico, Savo in Krko.

V sodelovanju z mariborskimi splavarji in Turističnim društvom Maribor so letos ob Dravi potekali tudi ekološki sprehod s pobiranjem obrežnih odpadkov. Akcija je bila zelo uspešna, saj so udeleženci reko in njeno okolico očistili za večji zabojnik odpadkov, v prihodnjih dneh pa bodo odstranili tudi dva avtomobila, ki so ju našli v reki.

Za izobraževalno noto so organizatorji poskrbeli z delavnicami za otroke pod vodstvom zavoda Mars. Del programa sta bila tudi sejem rabljene in predstavitev nove potapljaške opreme ter srečanje ljubiteljev starodobne potapljaške opreme.

Pri čiščenju so sodelovali člani Slovenske potapljaške zveze in mariborski splavarji

Predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec je poudaril: »Ekološka akcija DRAVA, ki jo že skoraj trideset let organizira Potapljaško društvo Maribor, je ena najpomembnejših tovrstnih akcij čiščenja podvodnega sveta v Sloveniji.” Ob tem pa je še dodal , da “tovrstne ekološke akcije sploh ne bodo potrebne, če se bomo vsi odgovorneje obnašali do okolja in odpadkov ne bomo odmetavali v vodo in naravo nasploh.”

Čistilne akcije bodo v prihodnjih tednih potekale tudi drugje po Slovenije, v nekaterih občinah jih bodo organizirali ob vseslovenski akciji Dan za spremembe, ki bo 6. aprila.
Vir: STA

Ob premikanju vremenske fronte čez Slovenijo trenutno po državi težave povzročajo predvsem močan veter in nekateri narasli vodotoki. Zaradi podrtega drevja je zaprtih več cest, nekatere so poplavljene. Tudi ponekod na avstrijski strani meje so popolne zapore cest. Skladno z napovedmi narašča pretok Drave, izdano je rdeče hidrološko opozorilo.

Foto: PGD Prevalje. Slika je simbolična.

Foto: PGD Prevalje. Slika je simbolična.

Na nevarnost poplav so tako s proženjem sirene že obvestili prebivalce ob reki Dravi za jezom Melje in prebivalce občine Dravograd. Po poročanju Radia Slovenija je regijski center za obveščanje Maribor s sireno prebivalce za jezom Melje opozoril nekaj pred 3. uro. Regijski center za obveščanje Slovenj Gradec pa je sporočili, da so na območju občine Dravograd opozorilno sireno sprožili ob 4.30.

Ker pričakujejo nadaljnje naraščanje pretoka Drave, občanom, ki živijo na območjih, kjer grozi poplavljanje, predlagajo, da poskrbijo za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem.

Na meji z Avstrijo oz. pri hidroelektrarni (HE) Dravograd je pretok Drave nekaj po 6. uri znašal 1435 kubičnih metrov na sekundo, pri HE Vuzenica 1552, pri HE Fala 1746, pri jezu Melje 1304, pri jezu Markovci pa 903 kubične metre na sekundo, kažejo podatki Dravskih elektrarn Maribor.

V jutranjih urah sicer hidrologi pričakujejo pretok med 1800 in 2000 kubičnih metrov na sekundo, pretok pa bo čez dan dosegel konico med 2000 in 2200 kubičnimi metri na sekundo. Lokalni dotoki vzdolž celotnega toka Drave v Sloveniji bodo znašali med 100 in 200 kubičnimi metri na sekundo, kar skupno pomeni, da bo Drava danes vzdolž svojega toka poplavljala v širšem obsegu.

Gasilci in druge pristojne službe odstranjujejo podrta drevesa na območju Prevalj, Raven na Koroškem, Podvelke, Slovenj Gradca in Mute.

Že od ponedeljka zvečer je zaprt prehod Vič, cesta Dravograd-Vič je prevozna le za lokalni promet. Na Koroškem je zaprt tudi prehod Libeliče.

Po napovedih meteorologov bo do jutra veter povsod oslabel, vendar ne bo ponehal. Čez dan bo še vetrovno, hitrost vetra pa naj ne bi presegala opozorilne vrednosti. Po napovedih vremenoslovcev bodo tudi padavine do jutra večinoma ponehale, zjutraj bo deževalo le ponekod v zahodni in južni Sloveniji.
Vir: STA

Občine Maribor, Ruše in Selnica ob Dravi si že vrsto let prizadevajo za sprostitev prepovedi plovbe z motornimi plovili po Dravi, saj bi rade reko izkoriščale v turistične in transportne namene. Na ministrstvu za okolje in prostor so zdaj pripravili predlog uredbe za to področje, a ta ni v skladu s pričakovanji lokalnih skupnosti.

drava

Osnutek Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Mariborski otok na reki Dravi so na ministrstvu objavili v torek in do 24. avgusta zbirajo javna mnenja in predloge.

Dokument se nanaša na nekaj manj kot 13 kilometrov Drave med hidroelektrarnama Fala in Mariborski otok. Medtem ko je tam zdaj uporaba plovil na motorni pogon prepovedana, naj bi s tem odlokom dovolili vožnjo plovil za rekreacijo, razen vodnih skuterjev, in plovil za javni prevoz potnikov, če plujejo na elektromotorni pogon in so krajša od 24 metrov.

Največja hitrost plovbe ne sme presegati deset kilometrov na uro, dvig ali spust plovila ter vkrcavanje in izkrcavanje potnikov se lahko izvaja samo na za to predvidenih mestih. Plovba je možna le od sredine marca do konca oktobra in le čez dan.

Kot izhaja iz besedila uredbe, so pogoji rabe vodnega dobra za plovbo določeni tako, da se v največji možni meri prepreči škodljive vplive na stanje voda oziroma združbe nevretenčarjev, na dvigovanje sedimenta oziroma spremembe rečnega dna. Varstvo rib in drstišč se zagotavlja s časovnimi prepovedmi plovbe in odmiki od rečnega brega oziroma s prepovedjo plovbe po plitvinah. Plovba prav tako ne sme vplivati na pridobivanje električne energije v hidroelektrarni ali povzročati škode na energetski infrastrukturi.

Na Mestni občini Maribor upajo, da se bo z uredbo končno uskladilo obstoječe odloke občin z aktualno zakonodajo. Na tem področju je namreč veliko nejasnosti, ponekod tudi neskladja med občinskimi in državnimi predpisi. “Uredba bi pomenila prvi korak k ureditvi plovbe in oživljanju tega dela občin, hkrati pa bi pomenila tudi osnovo za strateško načrtovanje razvoja turističnih in športnih aktivnosti ob in na Dravi,” pojasnjujejo na občini.

“Pobudo za to smo dali pred desetimi leti,” je povedal ruški župan Uroš Razpet. “Zdaj smo končno dobili predlog uredbe, ki pa ničesar ne rešuje.” Moti ga predvsem to, da ostaja plovba še vedno močno omejena, kar je v nasprotju z njihovimi načrti, po katerih bi radi na reki vzpostavili turistične prevoze, Ruše in Selnica ob Dravi celo javno potniško linijo. Letos so v Rušah sestavili splav, a ga ne morejo uporabljati, saj za njegovo pot navzgor po reki potrebujejo motorni čoln.

“Ne razumemo, zakaj ni mogoča neka normalna uporaba motornih plovil, kar je ključno za pritegnitev ljudi k reki,” je pojasnil župan. “Drava je plovna v Avstriji in na Hrvaškem, le pri nas to tako strogo omejujemo. Pa je v bistvu ista voda. Na reki imamo vrsto hidroelektrarn, ki so močno zarezale v reko, zdaj pa se bojimo domnevno velikega vpliva čolnov na naravne habitate,” je ogorčen.

Ne strinja se s omejitvijo na plovila na elektromotorni pogon, ki so cenovno manj dostopna. “Zgledujemo se po nekih visokih avstrijskih standardih na jezerih, čeprav je pri nas zgodba popolnoma drugačna. Reke so drugačne od jezer, hkrati se Avstrijci lahko gredo takšnih omejitev, saj so 20 let pred nami v turizmu in imajo vodne površine polne ljudi. Mi pa imamo reke prazne. In še naprej jih bomo imeli prazne, če ne bomo dovolili ljudem, da pljujejo po njej,” je prepričan Razpet.

Omejitve bi po njegovih ocenah morala določati lokalna skupnost, ki ima natančnejši vpogled v dejansko dogajanje na reki. “Državna uredba bi morala vzpostaviti nek relativno liberalen režim, ki bi ga pa občine lahko potem po potrebi zaostrovale, na primer z omejitvijo števila registriranih plovil,” meni.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da bodo vse prejete pripombe in predloge proučili. Glede predpisane uporabe plovil na elektromotorni pogon zaenkrat pravijo, da so takšna plovila sprejemljivejša za okolje kot pa motorji na notranje izgorevanje. “Plovila na elektromotorni pogon zagotavljajo ustreznejšo stopnjo varstva pred onesnaženjem voda in ohranjanja ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Pri uporabi plovil na elektromotorni pogon je vpliv hrupa na prosto živeče organizme manjši,” so navedli.
Vir: STA

Delavci Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes od polnoči do 9h že znižali gladino za skoraj tri metre. To pomeni, da so približno na polovici do končne, približno 6,5 metrov znižane gladine, ki jo morajo doseči za varno popravilo poškodovane zapornice na hidroelektrarni (HE) Mariborski otok.

Gladina vode v rečni strugi od HE Fala do HE Mariborski otok (oz. v Brestrniškem jezeru) se v eni uri zniža za največ 20 centimetrov. Tako bodo predvidoma jutri zjutraj okoli 6h ali 7h dosegli končno nižino gladine vode, ki bo zaposlenim na DEM-u omogočala varno popravilo poškodovane zapornice na pretočnem mestu številka 4. Pri vstavljanju pomožnih zapornic pa jim bodo pomagali tudi potapljači. Več v video izjavi direktorja DEM Andreja Tumpeja.

Poziv občanom: ne hodite preblizu struge
Kot je zagotovil Tumpej, nevarnosti za razlivanje vode ali za poplave ni. Prav tako je zagotovil, da nadzorovano in dovolj počasi spuščajo nivo vode, s čimer ribam in ostalim organizmom v vodi omogočajo, da se lahko pravočasno umaknejo na varno. “Seveda si ne domišljamo, da ni nobene možnosti, da bi v kakšni kotanji še ostale, a bomo v dogovarjanju z Direkcijo za vode Republike Slovenije, Zavodom za varstvo narave in Ribiško družino Ruše poskrbeli za primerne ukrepe,” je dejal Tumpej. Poziva pa občane in občanke, naj se zavedajo nevarnosti hoje po rečni strugi, četudi bi se ta zdela mikavna, ker bo pogled na nabrežje drugačen, kot so ga vajeni. Več v videu.

V Dravskih elektrarnah bodo zaradi sanacije poškodbe zgornje zapornice prelivnega polja številka 4 na hidroelektrarni Mariborski otok, do katere je prišlo prejšnji teden, danes ponoči začeli nižati gladino vode v Brestrniškem jezeru.

Občani naj bodo ob tem v času aktivnosti posebej previdni.
Zniževanje bo potekalo približno dva do tri dni – v skladu s pravili maksimalno 20 centimetrov na uro, nato pa se bo začela gladina ponovno dvigovati do normalne višine.

Ker je potrebno vodostaj akumulacijskega jezera hidroelektrarne Mariborski otok znižati do kote 260,45 n. m. v. oziroma na – 6,75 metra prebivalce opozarjajo, da se v času nižjega vodostaja reke Drave ne zadržujejo na območju struge reke Drave ter iz reke umaknejo čolne oziroma druga plovila.

Včeraj popoldne so sprehajalci pri dvoetažnem mostu v Mariboru opazili truplo. “Na kraj smo takoj poslali gasilce, ki so truplo izvlekli iz vode, reševalce in policiste. Mrtvooglednica na truplu ni našla znakov nasilja“, so sporočili iz Policijske uprave Maribor.

V času najdbe ženske še niso ogli identificirati, so pa ugotovili, da je bila v vodi krajši čas. Danes pa so policisti z zbiranjem obvestil ugotovili, da je pokojna 89-letna Mariborčanka. Preiskava se nadaljuje, “ker je tuja krivda, tako kaže v tem trenutku, izključena, bodo policisti pristojnemu tožilstvu podali poročilo.”

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Konec ovir, Magna prihaja v Hoče
– Vijol’čni Maribor se veseli lige prvakov
– Na Lentu ustanovili vinsko Legaturo
– Tradicionalno športno-rekreativno srečanje invalidov
– V Bistrici ustvarjajo skupaj
– Zaključek Počitnic s prijatelji
– S kajakom in kanujem po Dravi

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svetniki podprli projekt novega odra na Dravi
– David Adam iz Magne na obisku v Mariboru: „Smo dober sosed.“

– Vzpon na Pernice in pohod veteranov za zaključek občinskega praznika na Muti
– QLsivka
– 10. srečanje ljudskih godcev in pevcev v Hotinji vasi
– Ročnodelke razstavljale na Smolniku
– Dan športa v Hočah

Pri dvoetažnem mostu, v Mariboru, je dopoldan v reko Dravo skočila oseba.

gasilci v akciji 2Kot poroča Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (SPIN), so ob 9.52 gasilci GB Maribor v bližini dvoetažnega mostu iz reke Drave rešili osebo, reševalci NMP Maribor pa so jo oskrbeli. Okoliščine dogodka bo raziskala policija.

Veslači so na reki Dravi pokazali svoje sposobnosti! Dopoldan je potekal klubski trening pod vodstvom klubskega trenerja olimpijske reprezentance Dušana Juršeta, popoldan pa tekma v enojcih in dvojnih dvojcih.

To je šport, ki zleze pod kožo, ko se prvič spustiš po reki, pravijo mladi nadobudni veslači. “Je zabaven, tekmovalen, včasih naporen, predvsem pa je ljubezen do tega športa ogromna,” dodaja eden od tekmovalcev.

Veslanje (1)

V Sloveniji imamo sedem veslaških klubov. Olimpijski trener Jurše pa nam je zaupal, da je Štajerski in Koroški del Slovenije izjemno perspektiven in ugoden za ta šport. “Reka Drava je idealna, dovolj široka, tok je primeren. Želimo si, da bi se ta šport razširil po celotni dolžini reke,” dodaja.

V Rušah te dni poteka tečaj veslanja. Za otroke, mladino in družine od 10. leta naprej, ki bi se radi v poletnih mesecih naučili veslati v kajaku in kanuju na reki Dravi.

Tečaj poteka v manjših homogenih skupinah, prilagojena glede na starost in predznanje otrok in mladine, kar jim omogoča najhitrejše napredovanje. Tečaj poteka od 26. do 30. junija, med 14. in 17. uro.

Za podrobnosti lahko kontaktirate na 041 604 300 (Jure) ali recepcijo Športnega parka Ruše: 02 673 05 03E: info@sportniparkruse.si.

tečaj veslanja ruše (2)