V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Novice iz občine Oddaje
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate Vurkofest 2026, ki je bil 6. 6. 2026.
The post Vurkofest 2026 (6. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate svečano sejo Občinskega sveta Občine Muta s podelitvijo priznanj in koncertom, ki je bila 18. 6. 2026.
The post VIDEO: Svečana seja občinskega sveta Občine Muta s podelitvijo priznanj in koncertom (18.6.2026) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila vodjo Plesno-rekreativnega kluba Harmonija Tatjano Sušek, ki je pred več leti prišla iz tujine v Slovenijo. Kaj kmalu je postala plesna učiteljica, profesionalna plesalka in koreografinja. V Vuzenici je ustanovila 17. maja 2007 PRK Harmonija. V iskrenem pogovoru v oddaji Kulturni izziv pa je povedala, kakšna je bila njena pot, polna izzivov, prilagajanja in sprejemanja v Sloveniji, kako je postopoma razvila klub, v katerem predvsem dekleta trenirajo ritmično gimnastiko in različne plese. Povezala je namreč kulturo, umetnost in šport v celoto.
Tatjana Sušek je prišla v Slovenijo študirati, nato pa je spoznala svojo ljubezen in ostala. Kar nekaj izzivov je imela na začetku svoje poti. “Prišla sem v novo okolje, nisem bila navajena malih krajev, ker sem iz malo večjega mesta. In kot prvo mi je bilo zanimiv prvi stik z ljudmi. Na začetku sem delala samo v dveh šolah, v Vuzenici in v Radljah ob Dravi. Z leti smo se začeli širiti in seveda potem je to šlo na celo Koroško, na Dravsko dolino smo se razširili.”
Začelo se je z eno skupino, nato postopoma vse več
“Na začetku je bila taka homogena skupina. Otroci od 1. do 5. razreda, v Vuzenici je bila prva ena starejša skupina in ena mlajša. Tako da, saj pravim, dokler niso spoznali naše dejavnosti … Potem je bilo lažje iz leta v leto vpisovati otroke,” se je spomnila začetkov. In kaj je otroke takrat učila? “Ob prihodu v Slovenijo sem se spoznala v mariborskem klubu Branik s strokovno trenerko kluba Svetlano Lozanovo. Navdušila me je še za ritmično gimnastiko. Šport sem delala v študijskih letih v Mariboru in kot učiteljica baleta,” se je še spomnila začetkov. Opravljala je trenersko delo. “In ko je prišel čas, razdalja med Mariborom in Vuzenico je postala predolga, zaradi malega otroka in seveda potem vse večjega obsega dela v Vuzenici, sem se potem sama odločila za svoj klub, ta PRK Harmonija v Vuzenici. In od takrat delam samo tam.”
Dodatna mentorica se je javila sama
Opravljala je in še vedno opravlja specifično delo v plesu, v športu. Sama meni, da je npr. v Ljubljani in v Mariboru lažje dobiti strokovni kader, v Vuzenici pa je bilo težje. “Imam dolgoletno prijateljico in sodelavko, ki je dejansko vpisala otroka v našo dejavnost in potem sama želela bolj tesno sodelovati. Veselil jo je ples, veselila jo je gimnastika, Potem po opravljenih strokovnih izpitih tudi že 16 let pomaga v klubu,” je razložila Sušek in dodala, da Mojčina hčerka uči v klubu še jazz in hip hop.
Od plesa, športa do gibalne in plesne terapije …
PRK Harmonija se razvija. Z njo tudi plesne skupine. Gre za počasen razvoj, pri katerem so včasih kaj vzeli, kaj dodali, odvisno je od povpraševanja. “Z leti smo tudi začeli razvijati gibalno in plesno terapijo za odrasle, torej sodelujemo tudi z več odraslimi društvi. In torej to, pač naš trend gibanja, harmonije, povezovanja telesa in uma, peljemo naprej,” pravi vodja PRK Harmonija in razlaga: “Imamo začetno in nadaljevalno skupino hip-hopa, potem imamo skupino jazz. V okviru našega društva deluje tudi plesna skupina Lady Dance, to so starejša dekleta, katera obiskujejo tam od 6., 7., 8. razreda naprej. In potem program “Ritmika in ples”, ki je namenjen predšolskim otrokom …”
Talent se vidi, a pomembno je veselje
Večinoma učijo skupinsko in ločeno po starosti, torej po starostnih skupinah. Pri otrocih opaža veselje do plesa, do umetnosti, do izražanja s telesom. In tudi talent: “Imamo zelo veliko talentiranih otrok. Čeprav otroke ne delimo na talent ali netalent. Se mi zdi, da ima vsak otrok talent, ampak pač ta talent je treba razvijati,” pravi Tatjana Sušek. Zanjo je pomembno, da ima otrok željo: “Željo po gibanju, željo do glasbe, gibanja po glasbi. In potem s temi rednimi treningi, seveda, z različnimi programi, z osvajanjem različnih tehnik, potem se pokaže talent.”
Povezovanje športa in umetnosti
In vse od začetka povezuje šport, ritmično gimnastiko s plesom, umetnostjo plesa. “Se mi zdi, da je tudi ritmična gimnastika kot šport, balet kot umetnost in ples na splošno, se dopolnjujejo drug drugega. Ker iz osnove gremo, iz klasičnega baleta. Torej temelj plesa je klasičen balet, torej postavitev telesa, pravilna drža, pozicije rok, nog. Potem pa dodamo športne. Pri ritmični gimnastiki dodajamo z različnimi gibljivostmi, valovitostmi, torej elastičnost telesa. In potem seveda to povežemo. Tako da naše športnice tudi, bi rekla, da malo boljše športnice v plesnem smislu, da v zadnjem času v ritmični gimnastiki dosti dodajo plesnih korakov. In to jim pomaga, da na tem področju pač je malo boljše.”
Oblačila za kostume so od PRK Harmonija
Povedala je še več, kako potekajo vaje, treningi. Kaj vse je treba ponavljati, da se pride do želenega rezultata. Pa tudi, kako imajo urejen fundus oblačil, kostumov za nastope, tekmovanja. “Že na samem začetku smo se pač v društvu odločili, da bomo imeli svoj fond oziroma svoj fundus. Ne tako kot v drugih društvih. Da s tem ne obremenjujemo starše. Pač na leto nabavimo neke kostime, veliko tudi šivamo sami, in potem z leti se nabere, ker otroci rastejo, otroci grejo pač naprej po velikostih, mlajši pridejo potem do tega kostima. Različne dodatke dodajamo, tako da lahko en kostum porabimo za več vlog, tako da z različnimi načini poskusimo s čim manjšim vložkom priti do estetsko lepega kostuma ali izgleda.” Nimajo pa baletnih copatk, ampak “špičke”.
Vsako leto naredijo tudi zaključno produkcijo, na kateri pokažejo, kaj so se naučili, kaj znajo. Tatjana Sušek je povedala več o tem pa tudi o tekmovanjih, na katere hodijo. Celotnemu pogovoru z vodjo PRK Harmonija lahko prisluhnete na spodnji povezavi.
The post VIDEO (INTERVJU): Tatjana Sušek, vodja PRK Harmonija, pomembno, da ima otrok željo: “Željo po gibanju, željo do glasbe, gibanja po glasbi.” appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 16. 6. 2026.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (16. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 33. srečanje pevskih zborov »Štajerska poje 2026« na Vurberku, ki je bilo 30. 5. 2026.
The post 33. srečanje pevskih zborov »Štajerska poje 2026« na Vurberku (30. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate Javni posvet: Civilna iniciativa Selnica ob Dravi – Kaj se dogaja na projektu ČHE Kozjak?, ki je bil 4. 6. 2026.
The post Javni posvet: Civilna iniciativa Selnica ob Dravi – Kaj se dogaja na projektu ČHE Kozjak? (4. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 28. 5. 2026.
The post 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (28. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev ob 80-letnici Športnega društva Turbina, ki je bila 17. 5. 2026.
The post 80 let Športnega društva Turbina (17. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 22. 5. 2026.
The post Slavnostna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija.
Njegove slike nastajajo na svojevrsten način
A na prvem mestu sta Rajko Ferk in voditeljica govorila o njegovem slikanju. Vrsto let že namreč slika in to na prav poseben način. Zaupal je, kdo je bil njegov mentor. Sam je bil tudi galerist in pripravil izjemno veliko razstav. Najprej pa je začel z vedutami Maribora. Mentor mu je povedal, da je osvojil vse, kar je pri tem, tako da se je lotil nato še drugačnega slikanja. Njegova tehnika je svojevrstna, posebna. Celo učiti so se želeli od njega, a čisto vsega ni izdal. Zanimivo je, da čopiča ne uporablja več.
Tik pred zadnjo mednarodno likovno kolonijo Duplek Art
Ob tem, kateri izzivi ga čakajo pri organizacije mednarodne likovne kolonije Duplek Art, za katero bo prve goste – slikarje in slikarje sprejel v petek, 29. 5. 2026, nato pa bodo v soboto in nedeljo slikali vsi skupaj, tudi udeleženci iz Slovenije, je najprej povedal, da bo to njegova zadnja. Leta tečejo, zdravje mu ne dopušča več, da bi po cele dneve stal, a to še ne pomeni, da se bo predal. Te dni bo namreč v Dupleku, kjer bodo ustvarjalci in ustvarjalke delali, polno dogajanja.
Od logistike, prehrane in pijače, spanja, ustvarjanja, zabave in ogledov
Eden večjih izzivov je logistika. Pri tem mu je v veliko pomoč žena Irena Ferk, ki opravi veliko skritega, nevidnega dela. Povezan je tudi z Občino Duplek in županom Mitjo Horvatom. V petek bosta Rajko in Irena sprejela tuje udeležence in udeleženke. V soboto bodo prišli še vsi ostali. Skupaj bodo šli na lokacijo, kjer že več let ustvarjajo. Zvečer bodo imeli sprejem in druženje, Ferk in župan pa bosta podelila priznanja. Nedelja bo deloma še delovna, deloma družabna. Nekateri se bodo še tisti dan odpravili domov, ostali naslednji dan. Ferk je povedal za vsak dan posebej, kaj vse bodo delali.
Prve kolonije so bile drugačne, a hkrati polne izzivov
Spomnil se je tudi na to, kakšne so bile prve kolonije, prav tako, kako je bilo na kolonijah, ki so bile pred tem še v drgih krajih in na katerih je sodeloval.
Sporazumevanje ni bilo težava, vedno se znajdejo
Prav tako, da nikoli niso imeli težave s sporazumevanjem, čeprav so bili udeleženci in udeleženke iz več kot 20 držav. Zdaj bo tako ena večjih kolonij, saj bo kar 44 udeležencev, tudi letos iz veliko držav.
Veliko spominov in veliko anekdot pri ogledih Maribora
Velike izzive je v vseh letih pripravljanja likovnih kolonij imel Ferk tudi z organizacijo ogledov Maribora, Dupleka in še katerega kraja. Namreč njegove kolonije niso bile nikoli vezane samo na to, da se slika in včasih tudi kipari, ampak je vedno poskrbel tudi za druženje, izlete, hrano in pijačo, zabavo. Na marsikatero podrobnost in anekdoto se je spomnil med intervjujem. Tudi na to, da je imel pomočnike, ki so mu pomagali veliko skupino “držati skupaj”, da se niso izgubili ali odtavali v mariborskem parku. Tistim, ki poznajo park, se to zdi skoraj nemogoče, a upoštevati je treba, da so udeleženci bili prvič tam, da parka niso poznali in tudi niso znali slovenskega jezika.
Razni izzivi pri različnih kulturah
Zaupal je še več podrobnosti, tako iz načrta za letošnjo kolonijo kot tudi spomine na prejšnje kolonije. Tudi od kod vse pridejo udeleženci. In kako mora tudi pri tem upoštevati, kaj kdo je, česa ne sme ali noče, na kaj je navajen, kaj mu zapoveduje vera in še kaj. Med njimi se je spletla posebna vez, nastala je prava skupnost. Nekateri so prišli na vsako kolonijo, nekateri občasno, nekateri manjkrat. Ferk je v pogovoru odkril, po kakšnem ključu jih izbira, namreč sami ne morejo priti kar tako, ampak zgolj na njegovo povabilo. Pravi še, da se je na vseh teh kolonijah sam tudi veliko naučil, prav tako tudi drugi. Veliko kultur je skupaj, velik presek navad in običajev se naredi, veliko se pogovarjajo in ugotavljajo, kaj velja pri enih, kaj pri drugih.
Finance so razred zase
Kar nekaj izzivov ima tudi s financiranjem kolonij. Nekaj dobi od Občine Duplek, ostalo mora spraviti sam skupaj. Nekoč je bilo več podpornikov, zdaj jih je manj. A še lahko spravi skupaj. In je hvaležen vsakemu, ki pomaga.
Več razstav, na katerih pokaže njihove umetnije
Zaupal je še, da vsako leto njihova dela tudi razstavi in kje. Ne samo v občini Duplek, tudi v Mariboru, celo na Gorenjskem.
Celoten pogovor z Rajkom Ferkom, ki je odkrito in iskreno spregovoril o izzivih, ki jih ima pri organiziranju mednarodnih likovnih kolonij, zakaj je tokratna njegova zadnja, ali še slika in kako vidi prihodnost, si lahko ogledate na spodnji povezavi.
The post VIDEO (INTERVJU) Rajko Ferk, dupleški slikar, o izzivih pri njegovi zadnji likovni koloniji Duplek Art appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Tokrat je v oddaji V svetu odraslih voditelj Matic Lesjak gostil Bojana Glaserja in Anjo Godec, vaditelja plesnih skupin AFS Študent. Govorili pa so o mladih, plesu, petju in ohranjanju kulturne dediščine.
Akademska folklorna skupina Študent pripravlja svojo 62. celovečerno predstavo z naslovom Sobitje – dva sva eno. V oddaji V svetu odraslih so govorili o predstavi, ki predstavlja kulturno dediščino Slovencev, ki živijo zunaj ali tik ob današnjih mejah Republike Slovenije. Skozi ples, petje, glasbo in običaje bodo zaživele zgodbe sobivanja, pripadnosti in prepletanja kultur. Spregovorili bodo tudi o uspehih na Maroltovem srečanju, odprtih vajah in o tem, kako se lahko folklori pridružijo tudi novi člani.
The post V svetu odraslih: Mladi, ples, petje in ohranjanje kulturne dediščine appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 25. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 21. 5. 2026.
The post 25. redna seja občinskega sveta Občine Muta (21. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor?
Primarna ciljna skupina MKC Maribor so mladi, a prav tako so na njihovih dogodkih in festivalih prisotni tudi starejši. Nekoč je deloval na Orožnovi, zdaj je na drugi lokaciji že vrsto let. V vmesnem času pa so bili pravzaprav še kje. Ves čas pa so razvijali tudi programe, tako da niso vsi isti, kot so jih imeli na začetku. Starejše generacije so na prvem mestu spomnijo na MKC po klubu, ki je deloval na Orožnovi ulici v Mariboru, v stavbi sedanjega rektorata. Mlajše generacije pa MKC Maribor poznajo po sedanjih programih.
Pred leti so MKC Maribor skoraj dali v Sodni stolp
“Če govoriva o starem MKC-ju, to še ni bil javni zavod. Javni zavod se je ustanovil leta 1993. In javni zavod naj bi nekako nadaljeval te mladinsko kulturne projekte, ki so imeli začetke v klubu mladih. Kot javni zavod smo najprej med leti 1993 in 1995 delovali še na Orožnovi, kar marsikdo ne ve. In leta 2023, ko smo praznovali 30-letnico, smo brali arhivske članke in smo videli, da je bila ena izmed lokacij, kamor bi se lahko nov javni zavod MKC preselil, tudi Sodni stolp. In nas je to zelo presenetilo, ja. V bistvu prav narejeni načrti, kako bi sodni stolp zgledal kot nek klub mladih, torej da bi se ohranil ta klubski prostor, po katerem je bil najbolj znan. To se ni zgodilo,” je povedala Marja Guček.
Selitev na Ljubljansko in spremembe programov
Leta 1995 se je MKC Maribor preselil na Ljubljansko, kjer so imeli pisarniške prostore. In takrat se je spremenilo delovanje. Prej je bil bolj poznan po klubskem dogajanju, po subkulturi, po alternativni kulturi. Potem je to zelo zamrlo, pravi Guček in dodaja, da so se začele razvijati druge vsebine. In nato je razložila, kaj vse se je dodajalo, razvilo.
Prihod v Kulturni center Pekarna, kjer so poleg kulture razvili še turizem
Novo programsko spremembe pa je MKC Maribor doživel, ko se je selil v Kulturni center Pekarna, kjer je še zdaj. To je bilo leta 2011. Prijavili so se na razpis, po katerem so se lahko mladinski kulturni centri lahko nadgradili z nočitvenimi kapacitetami. Tako so poleg kulture razvijali tudi turistične programe in vsebine. Mladi, ki so potovali z nahrbtniki, so bili med prvimi, ki so prišli kot turisti v njihove prostore. Zdaj pa prihajajo zelo različni gostje.
Galerija, ki je nekoč imela odprtja razstav ob polnoči
Direktorica MKC Maribor je zaupala še, kako je z njimi bila povezana Galerija Media Nox, v kateri so kar nekaj časa imeli odprtja razstav ob polnoči. Tudi sekcija MKC Črka ima svoje korenine na MKC-ju na Orožnovi. Najdaljšo tradicijo pa ima Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU).
V vseh letih delovanja so ustvarili več festivalov, kar nekaj jih še vedno deluje
MKC Maribor pravzaprav pripravlja več festivalov. Vsakega posebej je direktorica tudi omenila ter opisala njihov namen in cilje, predvsem pa izzive. To so Mednarodni festival računalniških umetnosti, Slovenski dnevi knjige, ki bo konec maja in velja za enega največjih literarnih festivalov v regiji. “Letos smo zelo ponosni, da bo osrednja gostja festivala Dora Kapralova. To je češka pisateljica, ki je v letu 2024 gostovala v Mariboru,” je poudarila Guček. Ta pisateljica je napisala roman o Mariboru – Mariborska hipnoza, ki je pred dnevi ravno dobil veliko češko nagrado. Tretji, prav tako znan festival pod okriljem MKC Maribor pa je festival Mladi Maribor, ki je dediščina Evropske prestolnice kulture. Znamko je razvila Mestna občina Maribor, ki je nato festival predala v upravljanje mladinskemu kulturnemu centru. Posebej imajo na MKC Maribor razvita dva festivala, povezana z glasbo. Tako so najprej naredili Jazz ‘ma mlade, nato pa še Rock ‘ma mlade. Govorili sta tudi o občinstvu, ki je na vseh festivalih in prireditvah različno, vsaj po starosti. Prednjačijo še vedno mladi. Tako je tudi na festivalu Mladi Maribor, na katerem se prav vidi, da mladi niso samo opazovalci, ampak želijo biti aktivno vključeni v dogajanje.
Izzivi prostorov, kjer izvajajo vaje, delavnice in druge dejavnosti
MKC Maribor ima že vrsto let Kulturni inkubator na Koroški cesti. “In smo zelo veseli, da zelo v redu sodelujemo z okoliškimi stanovalci, da razumejo, čemu je prostor namenjen. Je pa res, da vsak, ki tam gostuje, … ga tudi opozorimo, glej, nad prostorom so stanovalci, ki imajo po deseti uri pač radi svoj mir, ne. Tako da seveda vadi, samo dajmo pa nekje do desetih s tem zaključiti,” je slikovito razložila Guček. In tu se vidi, kako mlajši in starejši sodelujejo, se razumejo in spoštujejo.
MKC Črka z več dejavnostmi, povezanimi z literaturo
MKC Črka pa je spet drugačen program, sekcija, pri kateri dajejo priložnost, tudi oder še neuveljavljenim literatom, po drugi strani pa predstavljajo tudi dela že uveljavljenih literatov, najboljše na način, da sta obe ciljni skupini povezani, pravi Guček. Najbolj je znana po Ožuljenem jeziku, po slamovski poeziji, ki jo predstavljajo na njihovih dogodkih. Povezani so tako s Slam zverinami kot tudi z Bando Ferdamano. Guček je ob tem povedala še več.
Rezidence, na katere si želijo povabiti umetnike iz pobratenih mest Maribora
Razvili so tudi rezidenčni program. Posamezne umetnike povabijo v svoje prostore za nekaj časa, velikokrat za mesec dni, “da pri nas nekaj ustvari v času bivanja pri nas. In dostikrat potem to delo predstavimo lokalni skupnosti ali pa ga avtor kasneje predstavi, če gre za nekaj, da večji, širši opus. Rezidence niso naš redni program, se jih zelo projektno lotevamo. Smo pa imeli že likovne rezidence, kar pomeni, da so ustvarjalci na Židovskem trgu ustvarjali nekaj. V rezidenci smo imeli že prevajalce,” pravi Guček in dodaja: “Ena smer, ki pa bi si jo zelo želeli razvijati, pa je rezidenca z umetniki iz Maribora pobratenih mest. Bi se nam zdela zelo lepa povezava.” In se je spomnila na primer češke pisateljice Dore Kapralove, ki je zanjo vzorčni primer rezidence umetnice. Ob tem, da nek umetnik ali umetnica v Mariboru ustvarja, se zgodi še “prenos znanj in izkušenj, ki se zgodi med umetniki. Ker mi vedno poskušamo poskrbeti za to, da oseba, ki je pri nas na rezidenci, spozna lokalne umetnike, naveže neke stike. Torej, da se ti stiki obojestransko stkejo in to so vse povezave, ki potem čez nekaj let vzniknejo v neke nove projekte.”
Zeleni semafor za kulturo
Imajo še Zeleni semafor za kulturo, ki pravzaprav ni njihov redni program, ampak projekt, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. “Dobili smo sredstva, da se lahko dve leti bolj pospešeno ukvarjamo s trajnostjo in pa z zelenimi vsebinami. V okviru tega smo razvili orodje, s katerim si bomo lahko javni zavodi na področju kulture izmerili ogljični odtis.” Z nekaj zelenimi vsebinami so se ukvarjali že prejšnja leta, npr. v Hostlu Pekarna, prav tako na festivalu Mladi Maribor. Zdaj se ukvarjajo še bolj ciljno, naredili so anketo med javnimi zavodi, da vidijo, kakšno je stanje.
V samem pogovoru sta se dotaknili tudi tega, katere dogodke, festivale, prireditve obiskujejo predvsem mladi, koliko jih je v primerjavi s prejšnjimi leti, kako se vključujejo, koliko so dejavni. Marja Guček je tudi zaupala, kako sama gleda na mlade in njihovo udejstvovanje, sodelovanje, ustvarjanje. Vse to in še več lahko izveste na posnetku celotnega pogovora v oddaji Kulturni izziv.
The post VIDEO (INTERVJU): Marja Guček, direktorica MKC Maribor, o festivalih, prireditvah in delavnicah za mlade appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 23. 4. 2026.
The post 24. redna seja občinskega sveta Občine Muta (23. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti.
Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so pomembne informacije za bodoče študente, pa tudi za tiste, ki morajo kot redni študenti svoje bivanje le podaljšati. Spregovorili so še o pestrem dogajanju v domovih ter o najnovejši pridobitvi – prenovljenem Domu 15.
The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026.
The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 31. Jožefov koncert na Muti, ki je bil 20. 3. 2026.
The post 31. Jožefov koncert na Muti (20. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 30. 3. 2026.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (30. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 26. 3. 2026.
The post 24. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (26. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 23. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 19. 3. 2026.
The post 23. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (19. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev ob materinskem dnevu na OŠ Muta: Mami, cvetlica nežna, ki je bila 25. 3. 2026.
The post Prireditev ob materinskem dnevu na OŠ Muta: Mami, cvetlica nežna (25. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posestvu Štajerska sivka smo v tokratnih Pomladnih pogovorih na BK TV gostili antropologinjo in publicistko Vesno Vuk Godina. V pogovoru sva se dotaknili njenega življenja po upokojitvi, otroštva v Mariboru, vzgoje in sodobnih družbenih vrednot, posebej pa je odkrito spregovorila o razmerah na univerzi. Izpostavila je slabe medosebne odnose, pretirano tekmovalnost in izgubljanje pomena znanja, ki po njenem mnenju vse bolj zaznamujejo akademski prostor.
Odnosi na Univerzi v Mariboru: tekmovalnost namesto sodelovanja, spletke in razkroj kolektiva
V pogovoru, ki je potekal na posestvu Štajerska sivka, je Vesna Vuk Godina največ pozornosti namenila prav razmeram na univerzi, kjer je delovala vrsto let. Kot je povedala, so slabi odnosi eden ključnih razlogov, da se danes počuti bolj svobodno. Po njenem mnenju univerza vse bolj deluje po logiki tekmovalnosti, kjer štejejo predvsem točke, objave in uvrstitve, ne pa znanje in sodelovanje.
Poudarila je, da je takšen sistem v nasprotju z družbeno logiko slovenskega prostora, ki je tradicionalno temeljil na povezanosti in dobrih odnosih. Ko pa v ospredje stopi tekmovanje, se začnejo ti odnosi krhati. Namesto sodelovanja nastajajo rivalstva, nezaupanje in razdalje med sodelavci.
Kot je izpostavila v oddaji, tekmovalni sistem ne vodi le v primerjanje, temveč tudi v prikrite konflikte in spletke. Ljudje po njenem opažanju ne tekmujejo več zaradi znanja, temveč zaradi položaja, vpliva in osebne koristi. Takšno okolje pa po njenem mnenju uničuje kolektiv in razgrajuje akademsko skupnost.
Ob tem je opozorila, da univerza izgublja svojo temeljno vlogo. Namesto da bi bila prostor znanja in intelektualne poštenosti, postaja prostor, kjer uspevajo tisti, ki se bolje prilagodijo sistemu merjenja uspešnosti, ne nujno tisti, ki imajo največ znanja.
Znanje v ozadju, sistem v ospredju
V pogovoru sva se dotaknili tudi vprašanja, ali univerza danes še vedno daje znanje. Vesna Vuk Godina meni, da se vse bolj prilagaja sistemu, ki nagrajuje raziskovalne objave in merljive dosežke, medtem ko pedagoško delo ostaja zapostavljeno.
Po njenem opažanju se profesorji vse manj posvečajo študentom, saj sistem tega ne spodbuja. Posledično študijski proces izgublja kakovost, znanje pa ni več v središču, kar po njenem mnenju predstavlja resen problem za prihodnost družbe.
Seksizem, starizem in mladizem
V pogovoru je izpostavila tudi prisotnost diskriminacije v akademskem prostoru. Opozorila je na seksizem, starizem in mladizem, ki po njenem mnenju niso le posamezni primeri, temveč sistemski pojavi.
Poudarila je, da so institucije oblikovane po meri moških, zato imajo ženske, še posebej tiste z družinskimi obveznostmi, težjo pot. Sama je bila po lastnih besedah deležna tako seksizma kot starizma, medtem ko mlajše generacije pogosto občutijo tudi pritisk mladizma. Ob tem je dodala, da so lahko prav mlajše ženske do starejših pogosto še bolj kritične, kar dodatno zapleta odnose.
Vesna Vuk Godina: Maribor je bil nekoč varno in družabno mesto
V pogovoru se je Vesna Vuk Godina spomnila tudi svojega otroštva in mladosti v Maribor, ki ga opisuje kot bistveno drugačnega od današnjega. Po njenem je bilo mesto bolj varno in predvsem bolj družabno, saj so se ljudje srečevali v centru in ga tudi živeli. Prav ta občutek skupnosti danes po njenem mnenju izginja, kar odraža širše spremembe v družbi.
Več pa v videu:
The post Pomladni pogovori z Vesno Vuk Godina: brez zadržkov o mariborski univerzi, odnosih in življenjskih odločitvah appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji V svetu odraslih voditelj Matic Lesjak skupaj z gostjama Mirjano Zgago iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje in Lariso Vidovič iz Združenja Dress for Success napoveduje zanimiva dogodka, ki se bosta oba zgodila v četrtek, 26. 3. 2026.
V tokratni oddaji V svetu odraslih namreč ne samo napovedujejo, ampak tudi opisujejo podrobnosti in koristi dveh dogodkov. Gre za priložnosti in zaposlitvene spodbude.
Dogodek Kovinarstvo – moja priložnost za zaposlitev predstavlja Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje. Drugi dogodek, ki pa je pravzaprav isti dan pa je Stil mojega jutri: Priložnost za stilsko preobrazbo. Več o tem, kako se je sprva pomagalo ženskam, da se uredijo za razgovore za službo, nato pa je to preraslo v mnogo več, predstavlja Larisa Vidovič iz Združenja Dress for Success.
The post V svetu odraslih: Priložnosti in zaposlitvene spodbude appeared first on Lokalec.si.
V pomladnih pogovorih na BK TV v Ambientu Štajerske sivke smo gostili Aleša Novaka, umetniškega direktorja festivala Borštnikovo srečanje.
Aleš Novak se spominja otroštva v Mariboru kot obdobja rasti in sprememb
Rodil se je v Teznem, odraščal pa na Taboru, kjer so nastajala velika spalna naselja, kot sta E23 in Nova vas. Otroci so se pogosto igrali na gradbiščih, kljub nevarnim materialom, kar je po Horvatovih besedah naredilo otroštvo “relativno brezskrbno, a hkrati polno manjših poškodb in dogodivščin.”
Večino prostega časa preživljal v naravi – ob Pekrskem potoku, na Pohorju in med počitnicami v Brezju. Narava je po njegovih besedah prostor za umiritev, energijo in notranjo zbranost. Kultura je postala pomemben del njegovega življenja v gimnazijskih letih, ko se je pridružil English Student Theater, ki ga je vodil profesor Emil Pečnik. Fascinirala ga je gledališka režija in ustvarjanje povsem novih svetov, kar ga je pripeljalo do Akademije za gledališče.
Uspešno je opravil sprejemne izpite skupaj s še tremi Mariborčani in začel svojo pot v kulturi, kjer deluje še danes
V času gimnazije Aleša Horvata je v Mariboru nastalo t. i. Pandurjevo gledališče, ki je s predstavami, kot je Most Tomaža Pandurja, ponudilo povsem novo gledališko izkušnjo in zaznamovalo generacijo mladih ustvarjalcev. Po Horvatovih besedah je Pandur pokazal, kako lahko z močno umetniško vizijo preoblikuje celo rigidno institucijo, kot je SNG Drama Maribor, in hkrati vpliva tudi mednarodno. Obenem je pomembno vlogo odigral dramaturg Vili Rovnjak, ki je ustanovil Dramski studio – gledališko šolo za mlade pred študijem – skozi katero so šli številni danes uspešni mariborski ustvarjalci, med njimi tudi Horvat, Sebastjan Horvat in Jernej Lorenc.
Aleš Novak se spominja projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 kot pomembnega koraka za mesto, čeprav bi danes nekatere stvari naredil drugače. Po njegovem bi bilo ključnega pomena, da bi postopke za ustanovitev zavoda začeli prej in povečali vključenost prebivalcev, da bi kultura postala bolj prepoznana kot vitalen del mestnega življenja. Kot umetniški vodja festivala Borštnikovo srečanje in nekdanji direktor Javne agencije za knjigo Novak izpostavlja stabilnost in kakovost kulturnih programov v Mariboru, a opozarja, da bi za resni razvoj potrebovali dodatna investicijska sredstva in infrastrukturo.
Želi si zmanjšati razklanost in konflikte v slovenski družbi
Pojasnil je, da se ni podal v politiko zaradi osebnih ambicij ali “stolčka”, ampak iz želje zmanjšati razklanost in konflikte v slovenski družbi ter prispevati k razvoju države. Kot vodja strankinega sveta za kulturo želi posodobiti kulturni sistem, zagotoviti razvojna sredstva, vključiti mlade in digitalizirati področje kulture. Poudaril je pomen poslušanja, kompromisov in kredibilne politike, kjer se odločanja usmerjajo k skupnemu dobremu. Slovenijo danes vidi kot gledališče nadrealizma, kjer vsak “igralec” predstavlja svojo resnico, zato si prizadeva za politiko, ki bo gradila zaupanje, povezovala ljudi različnih pogledov in ideoloških usmeritev ter omogočila napredek in razvoj države.
The post Pomladni pogovor z Alešem Novakom: Od otroštva v Mariboru do vizije za kulturo in družbeno povezanost appeared first on Lokalec.si.
