V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.

Pokrivajo območje kar 34 občin

Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.

V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno

Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.

V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor

Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.

Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu

Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte.  Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.

Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.

Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov

Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”

Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor o sodelovanju z otroki: “Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.” appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavila več izzivov Teatra Magdalena ter predstave Viktor ali otroci na oblasti kostumografka in scenografka Nina Šulin. Gledališče je v alternativnem centru Pekarna in ponuja unikaten izziv postavljanja odra in prostora za gledalce, sama predstava Viktor ali otroci na oblasti pa se je rodila prav v tem gledališču. Izzivov pa imajo vsekakor še več.

Teater Magdalena je nastal na skoraj obnovljenem podstrešju

Viktor ali otroci na oblasti je prav posebna gledališka drama, ki so jo uprizorili gledališčniki Teatra Magdalena. To gledališče je nastalo pred kratkim nad MC Pekarna v Centru Pekarna. “Teater Magdalena je na podstrešju MC-ja,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Začetna faza prenove podstrešja je za nami. Teater deluje prvo sezono. In imel je prvo uradno premiero. Viktor ali otroci na oblasti. Gre pa za en poseben prostor, saj večina pozna MC iz pritličnih delov. Gospod Ramiz Derlić, ki vodi MC že mnoga leta, pa se je odločil, da bo dal MC-ju še eno priložnost. In na podstrešju dal možnost še drugim vrstam ustvarjalcev,  da lahko delamo.”  In pot na podstrešje vodijo pravzaprav požarne stopnice.

Podstrešje je pravzaprav zelo prostorno, kar sicer najprej gledalci ne opazijo, saj ob vhodu vstopijo v prostor, kjer so sedeži za gledalce, takoj nato pa je oder, ki je del prostora. In to je pravzaprav tudi že prvi izziv, s katerim so se spopadli režiser, igralci, scenografka in vsi drugi sodelujoči. In nekaj, kar deluje stisnjeno, dobro izkoristili kot prednost pri predstavi.

Igralci morajo biti skoncentrirani zaradi nadrealističnega besedila in ker stojijo tudi čisto ob gledalcih

Zasedbo za gledališko predstavo je režiser iskal na različnih mestih, nekaj pa na avdiciji. Zaradi same postavitve scene pa morajo biti vsi dobro skoncentrirani. Del igre se namreč odvije  tik pred prvo vrsto sedežev pa tudi ob strani, dober meter od gledalcev. Nina Šulin je spregovorila tudi o besedilu, ki je zelo zahtevno: “Gre za zelo nadrealističen tekst. To besedilo zahteva od igralca izjemno koncentracijo. Ker ima ogromne količine besedila. In govori ravno tisto, kar ne počne. Na odru je akcija, nepovezana z besedilom.” Po eni strani je nadrealistično, po drugi strani pa resnično – kot je zdaj v resničnem svetu. Igralci in igralke pokažejo izredna čustvena stanja, skozi besede, skozi pojavnost, skozi kostume …  Gre za družinsko dramo, pri kateri dva otroka pokažeta ogledalo vsem odraslim in prerasteta svoje učitelje, torej starejše. Na glas povesta vse, kar sta videla, kar sta slišala in vse to povežeta, da se vidi.

Koncept režiserja je bil, da igralca vplete v občinstvo, hkrati pa gledalec ni vpleten. In tako je morala Nina Šulin tudi postaviti sceno: “Že sam  vstop v teater simulira, da se bo nekaj zgodilo v občinstvu. Kot gledalci vstopimo v stanovanje. Vseskozi smo v njihovi hiši.” In to je lahko kar tvegano, velik izziv. In ko so igrali na drugih odrih, so morali tam postaviti sceno in gledalce tako, da so dobili isti vtis. Zato so na primer v Postojni imeli gledalce kar na odru.

Kostumi, kot da bi bili potegnjeni iz skrinje na podstrešju

Kostumi so prav tako posebna zgodba. “Meni se je tu zdelo pomembno, pri tej predstavi, da so oblačila hkrati na nek način starinska, kot da so potegnjena iz neke druge zgodbe, kot da smo jih našli na podstrešju v neki skrinji. In kot da so jih ljudje oblekli ne vedoč, kaj se jim bo zgodilo s temi oblekami. In kot da je prah še vedno v teh oblekah,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Ta ideja zaprašenosti in odtujenosti se mi je zdela zelo primerna.” A vseeno so kostumi gibljivi, igralci se lahko v njih gibljejo, plešejo.

Celoten pogovor z Nino Šulin, v katerem razkriva še več izzivov, tudi pri igralcih in igralkah, igri, drami, psiholoških, čustvenih transformacijah, nagradah, ki so jih osvojili, in vsem drugem, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Tudi to, da je na videz drama, ki predstavlja družini iz preteklosti, v resnici ogledalo sodobne družbe in ekstrem, do katerega lahko pripeljejo naša dejanja.

The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nina Šulin o izzivih Teatra Magdalena in večkrat nagrajeni predstavi Viktor ali otroci na oblasti appeared first on Lokalec.si.