Gre za pobudo o ustavnosti t.i. Magninega zakona, ki sta jo konec maja v imenu treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika ter urednika spletnega portala Požareport Bojana Požarja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj. V njej sta izpodbijala 8. in 11. člen zakona, ki naj bi bila v neskladju z več členi ustave.

V 11. členu je med drugim predvidena razlastitev lastnikov zemljišč v primeru neuspešnega dogovora o prodaji nepremičnin na območju, kjer naj bi stala bodoča Magnina tovarna.

Kot je ugotovilo ustavno sodišče, izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno, saj 8. člen ureja pogoje za izdajo sklepa vlade, s katerim ta ugotovi izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, v 11. členu pa so urejene posebnosti razlastitvenega postopka.

Pobudnikom bo v primeru razlastitvenega postopka izdana odločba o razlastitvi, zoper katero se lahko lastniki pritožijo ali sprožijo upravni spor. V takih primerih pa je mogoče ustavno pobudo vložiti šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev, medtem ko zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin pobudnikov, za izkaz pravnega interesa ne zadostuje.

Očitke o morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb bodo tako pobudniki lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če bo ta uveden, so še dodali ustavni sodniki.

Požar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da se je “ustavno sodišče odločilo, kot se je”, sam pa to odločitev spoštuje, kot spoštuje pravno državo. Tematika sicer še ni izčrpana, če bo prišlo do razlastitve posameznikov, bodo ti potem dalje iskali svojo pravico. Požar meni, da je njegova vloga v tem postopku sicer končana, sam se je tega lotil kot novinar in občan, zato je kmetom pomagal s pravnikom in logistiko. “Strinjal sem se namreč z njihovimi vsebinskimi razlogi,” je pojasnil.

Po njegovih informacijah je bilo sicer ogromno pritiskov na ustavno sodišče, kar je tudi pričakoval. Čudi ga, da je zadevo v obravnavo dobila sodnica poročevalka, ki je doma iz vpletenega okolja, iz Murske Sobote. “Me pa veseli, da v pravnem smislu primer obstaja, saj je bil zavržen, ker nismo izkoristili vseh pravnih možnosti,” je dejal.

Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek izpostavil, da se na ministrstvu od samega začetka trudijo, da členov zakona, ki urejajo razlastitev, dejansko ne bi uporabili, temveč bi z vsemi lastniki sprejeli sporazumni dogovor.

“Verjamem, da nam bo to uspelo in se bo lahko projekt nadaljeval po zastavljeni poti, brez uporabe razlastitve,” je pospremil današnjo odločitev ustavnega sodišča.

Državni zbor je omenjeni zakon potrdil decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

Magna medtem še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za gradbeno dovoljenje, medtem ko je občina Hoče-Slivnica dogovore z lastniki zemljišč že dosegla. Tudi z Radom Lobnikom, ki je najbolj glasno opozarjal na svoje težave, nato pa vendarle soglašal s 7,5 hektarja nadomestnega zemljišča v občini Rače.

Vir: STA