Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.”

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA