Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna danes začenja poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, a ne povsem brez zapletov. Po poročanju Požarreporta se lahko zaplete pri okoljevarstvenem soglasju, kjer ima Gorazd Marinček, predstavnik nevladnega okoljevarstvenega združenja Rovo, še vedno odprt spor in postopek pred upravnim sodiščem.

“Upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja smo se odpovedali, nismo pa se odpovedali upravnemu sporu v zvezi z nezakonitim okoljevarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem,” je včeraj za Večer potrdil Marinček.

magnaMagna je poskusni zagon prvotno načrtovala že za začetek marca, a je prišlo do zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje jim je dovoljenje izdala tik pred novim letom, a se je nanj pritožila dolenjska okoljska organizacija Rovo.

Spomnimo: Ministrstvo za okolje je v začetku februarja njihov ugovor zavrnilo, vendar se je pravnomočnost dokumenta zavlekla za dodatnih 30 dni, kolikor je strankam v postopku ostalo časa za vložitev pritožbe na upravno sodišče.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je po zavrnitvi njihove pritožbe nekajkrat napovedal, da bodo sprožili upravi spor, a je po sestanku z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter ministrom za okolje in prostor v odstopu Juretom Lebnom od te namere odstopil.

V občini Hoče-Slivnica, kjer so s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem zelo zadovoljni, kljub ohlajanju avtomobilske industrije računajo na drugo fazo tovarne.

Ob začetku poskusne proizvodnje v Magninem obratu bo vodja projekta Magna Nukleus in prihodnji direktor družbe Magna Slovenija David Adam imel izjavo za medije.
Vir: STA

Ministrstvo za gospodarstvo bo prisluhnilo predlogu okoljskega združenja Rovo in bo dopolnilo posebni zakon o Magni, o čemer naj bi vlada odločala prihodnji četrtek, je po današnjem sestanku s predstavniki Rova povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Rovo se bo zato odpovedal upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja. Odzvali so se tudi v podjetju Magna, celoten odziv preberite v 9. odstavku. 

 magna

Kot je povedal Počivalšek, je bil pogovor s predstavniki Rova konstruktiven, po izmenjavi vseh mnenj pa so prišli do dogovora, da bodo predlog nevladne organizacije za dopolnitev zakona o Magnini naložbi v občini Hoče-Slivnica sprejeli, pripravili za vladno obravnavo in ga poslali v vladno proceduro ter o tem odločali na seji naslednji četrtek.

“Po tehtnem razmisleku z obeh strani je prevladalo stališče, da je treba najti rešitev in verjamem, da smo v tej smeri naredili korak naprej, da se ta zadeva razreši,” je dejal gospodarski minister.

Predstavnik Rova Gorazd Marinček je zadovoljen, da so se na vladni strani tako bliskovito odzvali na njihovo odprto pismo, tudi predlog, da gre zadeva na vlado, je za njih sprejemljiv.

“Želimo ohraniti 200 delovnih mest in zagotoviti, da bo v Hočah ustvarjenih še nadaljnjih 200. Odločitev vlade, ne glede na to, kakšna bo, bo po našem mnenju vplivala na razumevanje problemov okolja bolj kot doslej. S tem bomo zadovoljni v tem smislu, da se bomo odpovedali pritožbi na upravnem sodišču, ne glede na to, kakšen bo sklep vlade, saj vendarle zaupamo v trezen premislek,” je dejal Marinček.

Rovo je vlado pozval, da naj t. i. lex Magna dopolni tako, da vanj doda člen, po katerem investitor, v tem primeru graška Magna Steyr, ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Okoljski minister Jure Leben, ki je sestanek zapustil nekoliko pred drugimi, je ob odhodu dejal, da sam mora skrbeti za zdravje in okolje v Sloveniji, seveda pa v nekaterih primerih prevlada državni interes. “Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje nekega ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja,” je dejal Leben.

Obema ministroma ter predstavnikom Rova se je zahvalil hoški župan Marko Soršak, saj se je vendarle na koncu kot najboljši izkazal dialog, tako da se ne bodo lomila kopja na zaposlenih in na razvoju njihove regije. “Še enkrat hvala in gre za primer dobre prakse, da je dogovor vendarle možen,” je dejal.

Za to, da bo Magna lahko začela s proizvodnjo, pa bo po besedah ministra Počivalška v vsakem primeru morala za pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja počakati na iztek 30-dnevnega roka. Kaj bo naredila Magna, ki je zaradi vseh zapletov napovedala začetek organizacijskih priprav na selitev proizvodnje nazaj v Gradec, minister ni želel ugibati: “Upamo, da bodo to sprejeli s razumevanjem, saj smo vse moči vložili v dogovor.”

Del ekipe avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke je razplet sestanka danes spremljal v Ljubljani, pa so v Magni potrdili, da so jih z ministrstva pravkar obvestili o vsebini dogovora. Kaj dogovor pomeni in kakšne so posledice dogovora za njihove proizvodne načrte, pa za zdaj še ne morejo komentirati, saj dogovor šele preučujejo, so dodali.

Danes so iz Magne sporočili, da pozdravljajo včeraj sklenjeni dogovor, “med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče Slivnico in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega pričetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v tem tednu lahko pričeli s proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čim prejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času.

Marinček je napovedal, da bo vlada ob odprtju zakona, ne glede na to, kako ga bo spremenila, morala odgovoriti na vprašanje, kako v zakonu o vodah v prihodnje sistemsko reševati vprašanje neonesnaževanja pitne vode. “Ne gre samo za gradnje, gre tudi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil na vodovarstvenih območjih,” je opozoril in ob Magni naštel še gradnjo kanala C0, uporabo gnojevke iz bioplinarne Črnomelj in traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom.

Od leta 2002 se namreč v upravnih enotah napačno interpretira določbe zakona o vodah in se ne upošteva oz. se je “preskočilo” omenjeni 69. člen zakona in njegove absolutne prepovedi oz. so določila zakona in podzakonskih aktov neusklajena. Minister Leben je po njegovih besedah napovedal, da bodo ta člen preoblikovali tako, da bo “bolj absoluten in razumljiv in da takšen spregled, kot se je dogajal doslej, ne bo več možen”.
Vir: STA

Vodstvo nove Magnine lakirnice v Hočah, ki za začetek svojega poskusnega obratovanja še vedno čaka na pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, je včeraj na obisk povabilo župane bližnjih občin. Predstavili so jim proizvodne prostore in tehnologijo, ki po njihovem zagotavlja najvišjo okoljsko varnost, zato upajo na pravočasen začetek obratovanja.

magnaKot je povedal vodja projekta Magna Nukleus v Hočah David Adam, je za njih pomembno, da se imajo tudi župani na lastne oči možnost seznaniti s tem, kar so naredili na tej lokaciji, hkrati pa se v podjetju spoznajo s tistimi, ki so zaupanje volivcev dobili na nedavnih lokalnih volitvah.

Glede čakanja na okoljevarstveno dovoljenje po njegovih besedah nimajo še nobenih novih informacij, prav tako niso imeli stikov s predstavniki nevladne organizacije Rovo, ki je na okoljsko ministrstvo edina vložila ugovor zoper že izdano dovoljenje s strani Arsa.

“Odprti smo za pogovore in upamo, da bo vse rešeno pravočasno,” je še dodal Adam, ki zato še vedno pričakuje poskusni zagon lakirnice v prvem četrtletju letošnjega leta.

Med župani, ki jim je dogajanje v zvezi z naložbo avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke najbolj jasno, je hoški Marko Soršak, ki je redno spremljal rast novih proizvodnih prostorov. Kot je dejal, opravljeno delo dokazuje, da so okoljski standardi celo višji od zahtev, predstave o zastareli proizvodnji pa povsem odveč.

“Upam, da bo zmagal razum, in bo okoljevarstveno dovoljenja februarja urejeno. Takrat bo tukaj namreč več kot 200 zaposlenih, od tega samo dva Avstrijca, vsi ostali pa bodo slovenski delavci,” je dejal Soršak.

Čeprav je bila občina Miklavž eden od treh stranskih udeležencev v postopku pridobivanja dovoljenja, se ta za vložitev ugovora ni odločila. Kot je danes povedal novi župan Egon Repnik, so jih že pred tem ogledom prepričali z argumenti in obširno dokumentacijo, ki so jo pregledali pristojni občinski organi.

Mariborski župan Saša Arsenovič je bil nad videnim navdušen. “Počutim se bolj kot v kakšnem muzeju ali bolnišničnem laboratoriju, kjer vse deluje zelo čisto. Stvari, ki so nam jih predstavili, so v najvišjih standardih,” je dejal in izrazil upanje, da je to dejansko šele začetek bistveno večje zgodbe ponovnega zagona avtomobilske industrije v regiji.
Vir: STA

Na ministrstvu za infrastrukturo so začudeni nad odločitvijo družbe Aerodrom Maribor, ki je odpovedalo najemno pogodbo za mariborsko letališče. Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za razvoj letališča, zato očitke o nepripravljenosti zavračajo. Zdaj bodo iskali nov model za razvoj.

Kot so spomnili na ministrstvu, je družba Aerodrom Maribor z njimi pogodbo podpisala leta 2017 z jasno določenimi pogoji sodelovanja, pri čemer so napovedovali učinkovito in uspešno delovanje in s tem odlično perspektivo letališča.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

“Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niti niso plačevali obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe,” so izpostavili.

Poudarili so, da se je sedanje vodstvo ministrstva za infrastrukturo aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za uspešno rast in razvoj letališča Maribor, zato zavračajo očitke o nepripravljenosti. “Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, prošnjo za dodelitev državne pomoči pa smo zavrnili, ker družba Aerodrom Maribor zanjo ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev,” so pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da je ministrstvo večkrat jasno izrazilo pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev, “vendar je potrebno poiskati takšne, ki bodo najbolj ustrezne za čim širši krog deležnikov, ne zgolj za eno stran”. Ob tem so še opozorili, da je obstoječa najemna pogodba zavezujoča za obe strani in je ni mogoče spreminjati.

“Za kakršnekoli spremembe bo potrebno objaviti nov javni razpis, izbrati novega najemnika in z njim skleniti novo pogodbo, v kolikor bo ministrstvo za infrastrukturo tovrstno opcijo prepoznalo kot najustreznejšo obliko razvoja Letališča Edvarda Rusjana Maribor,” so pojasnili.

Na ministrstvu bodo zdaj nadaljevali z aktivnostmi pri iskanju najbolj ustreznega modela razvoja letališča. “Postopek za izbor najboljše možnosti za razvoj letališča ter obravnava vloge o zainteresiranosti za vlaganje zasebnih sredstev v javno infrastrukturo na Letališču Edvarda Rusjana Maribor je v teku, prav tako potekajo aktivnosti glede državnega prostorskega načrta za to območje,” so sporočili z ministrstva, kjer pričakujejo, da bo Aerodrom Maribor spoštoval šestmesečni odpovedni rok in v tem času izpolnjeval vse pogodbene obveznosti.

Aerodrom Maribor, preko katerega kitajski lastniki družbe SHS Aviation najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču, je v preteklih mesecih večkrat izpostavila, da sedanja najemna pogodba za Aerodrom Maribor in njegove lastnike pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model. Pojasnili so, da je bil njihov ključni motiv za najem razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju.

Ob sklenitvi pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej pričeti z nadgradnjo letališča. A kot ugotavljajo najemniki, so se te okoliščine pomembno spremenile. “Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki zaključili,” so poudarili v SHS Aviation.
Vir: STA

Potem, ko je minuli petek Magna v Hočah testno zagnala lakirnico, je usoda gradnje železniškega tira do tovarne nejasna. V Magni so potrdili, da druga faza vzpostavitve proizvodnje celotnega avtomobila vključuje tudi gradnjo industrijskega tira, nasproti pa jim mora priti tudi država s priključitvijo na javno železniško omrežje. Več v videu.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Fištravec in Arsenovič izvedla primoredajo poslov
– Maribor predal naziv Evropska prestolnica športa
– Mariborski SERŠ ob 70. obletnici do energetske sanacije
– Poklon ob 100-letnici rojstva heroja Mihajela
– V Hočah tradicionalni Božično-novoletni koncert osnovnošolcev
– Muški župan zaželel blagoslovljene božične praznike
– Vrčevski otroci s predstavo za dedke in babice
– Župan občine Vuzenica z novoletno čestitko za občanke in občane
– 90 let tovarne TOBI
– Praznični koncert konservatorija za glasbo v Rušah

Hoški kulturni dom je bil danes po lanskem dogajanju okoli Magne spet prizorišče vroče javne razprave, tokrat o prostorskih spremembah na območju letališča. Medtem ko so se pripravljavci državnega prostorskega načrta najbližje prebivalce trudili pomiriti, so bili slednji precej skeptični do načrta za povečanje potniškega in tovornega prometa.

Bistvo prostorskih sprememb na območju letališča, ki jih pripravljata okoljsko in infrastrukturno ministrstvo, je podaljšanje letališke steze za 800 metrov, s čimer bi družbi Aerodrom Maribor oziroma njihovih kitajskim lastnikom omogočili pristajanje in vzletanje večjih medcelinskih letal.

Kot je povedal direktor direktorata za letalski promet Mirko Komac, letališče zdaj stagnira, država pa je v njegovo posodobitev doslej vložila že kar nekaj denarja, da bi tako omogočila pospešitev tako potniškega kot tovornega prometa.

“Načrti najemnika so dobra priložnost za regijo in državo tako v smislu razvoja gospodarstva kot podjetništva,” je dejal Komac in ob tem še povedal, da je družba Aerodrom Maribor že poravnala vse tri zaostale najemnine, kar pomeni, da so vendarle pokazali resnost svojih namenov za nadaljnji razvoj.

Država bo pri teh načrtih poskrbela le za podaljšanje letališke steze, saj je infrastruktura v njeni lasti, tudi v tem primeru pa pričakujejo določen vložek zasebnega partnerja. Če sedanji najemnik ne bi izpolnil svojih načrtov, bodo morali v ponovni razpis za najem ali koncesijo, čeprav si nihče ne želi, pa bi lahko prišlo tudi do zaprtja letališča ali pa njegove prodaje.

A bolj kot razvojni načrti za letališče so udeležence javne obravnave zanimali vplivi na njihovo življenje v primeru povečanja prometa. Okoljsko poročilo je skoraj na vseh področjih, ki so jih presojali, vplivom na okolje izdalo oceno C, ki pomeni, da so načrtovani vplivi sprejemljivi, a šele ob upoštevanju obsežnih omilitvenih ukrepov.

Med tistimi, ki so do pripravljenega poročila bili kritični, je tudi odhajajoči župan Miklavža Leo Kremžar, saj so, kot je dejal, danes slišali marsikaj, razen skrbi za ljudi okolje in prihodnost. Ob tem je opozoril, da vplivi na okolje zagotovo ne bodo omejeni samo znotraj območja, ki ga predvideva državni prostorski načrt znotraj letališke ograje.

“Hrupa in prašnih delcev se ne da ustaviti na meji letališča,” je dejal Kremžar, ki je prepričan, da bi se morali zato pogovarjati o vplivih na celotno severovzhodno Slovenijo.

Z njim se je strinjala predstavnica civilne iniciative, ki ima največ pomislekov do širitve, Simona Marko. Prebivalci okoli letališča po njenem niti nimajo nič proti potniškemu letališču, skrbijo pa jih domnevni načrti za vzpostavitev medcelinskega tovornega letališča s trikratno količino tovora, kot ga imajo zagrebško, graško in ljubljansko letališče skupaj.

“Ne gre za neke osebne principe, pač pa skrb za ohranitev zdravega bivalnega okolja, kar je naša ustavna pravica. Tukaj ne gre samo za nekaj naselij, pri čemer sta Maribor in Miklavž že zdaj po onesnaženosti zraka degradirani območji,” je dejala Markova.

Hoški župan Marko Soršak pa poudarja, da je najprej potrebno poskrbeti za občane in okolje, vseeno pa je za prihodnost letališča potrebno podaljšati letališko stezo. To bo po njegovem prvi korak za razvoj, pri tem pa niti ni tako pomembno, kdo bo investiral. Stvari je potrebno pripraviti vnaprej, seveda ob upoštevanju vseh okoljskih standardov.

Po njegovih besedah se ljudi pretirano straši s hrupom in onesnaževanjem, pri tem pa spominja, da trenutno pretežno švicarske družbe pri njih šolajo pilote in pri tem občasno opravijo 22 vzletov in pristankov dnevno. “Milijon potnikov letno, kot predvideva študija, pomeni sedem letal dnevno. To kaže na to, da nekateri govorijo na pamet in so proti še preden slišijo dejstva,” je še dodal Soršak.
Vir: STA


Prostovoljni gasilci iz Bohove, pa tudi druge aktivne organizacije in društva v občini Hoče Slivnica, so danes tudi uradno predali svojemu namenu nov dom. Ob glavni prometnici med Hočami in Mariborom so slovesno odprli nov večnamenski objekt, ki je občino stal nekaj manj kot milijon evrov. Nekaj denarja so prejeli tudi od Eko sklada in donacij.

PGD Bohova novi domVečnamenski objekt v Bohovi so zgradili v dveh etažah, pri čemer bo pritlični del namenjen gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Bohova, del pa gostinskemu lokalu. V zgornji etaži so sprejemna avla, kabinet, tri predavalnice, toaletni prostori, shramba in prostor za čistila, prostor pa bo namenjen vsem nevladnim organizacijam v občini, startup podjetnikom in mladim.

Kot je povedal hoški župan Marko Soršak, je novi večnamenski objekt velik projekt za občino, saj bo na voljo vsem generacijam in vsem, ki imajo ideje za delo, pa doslej niso imeli lastnih prostorov. “Glede na to, da bodo prostori novi, arhitekturno zanimivi in na dobri lokaciji, verjamem, da jih ne bo problem napolniti,” je dejal.

Pridobitve so najbolj veseli gasilci, ki bodo tako dobili boljše pogoje za delo. Stari gasilski dom je namreč iz leta 1960, prostori so bili dotrajani, stari in vlažni. V novem objektu bo društvo upravljalo tudi gostinski lokal, ki ga bodo oddajali in z najemnino krili obratovalne stroške celotnega objekta.

Ena večjih občinskih naložb v zadnjih letih je bila vredna dobrih 950.000 evrov, pri tem pa so skoraj 130.000 evrov pridobili iz sredstev Eko sklada.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Zahovič ostaja športni direktor NK Maribora
– Sprehod v temi
– Na Muti dočakali novo, varnejšo avtobusno postajo
– Naši mladi ustvarjalci v KUDu Svoboda  – Dan odprtih vrat ČD Slivnica
– Tradicionalna Lepa nedelja na Muti
– Zaključna prireditev vrtca Hoče
– Kolesarski vzpon na Areh

Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.30 na BK TV.

Belgijska letalska družba VLM Airlines, ki ima preko družbe SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, je četrti dan od vzpostavitve redne letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom prvič odpovedala let. Kot so pojasnili pri prevozniku, za let ni bilo prijavljenih potnikov, zato je normalno, da so se mu odpovedali.

letalo, mb letalisce

Predstavnik za odnose z javnostjo pri VLM Airlines Yves Panneels ni zaskrbljen, saj da je to v zelo zgodnji fazi na novo uvedene linije pričakovano. “Za odpoved leta smo se odločili v skladu z našo politiko, saj potniki niso izbrali tega leta. Gre tako za ekonomske kot okoljske razloge, saj nima smisla, da na pot pošljemo prazno letalo,” je dejal Panneels.

Ob tem je predstavnik VLM Airlines dodal, da so podobno ravnali tudi januarja na svoji za zdaj sicer najbolj iskani liniji med Antwerpnom in letališčem London City. Prav prva dva meseca v letu sta, kar se tiče števila potnikov, najslabša v letu. Panneels je še povedal, da imajo rezervacije za petkov let ter da se že nabirajo tudi rezervacije za lete v naslednjih tednih in mesecih.

“V sredo smo zabeležili rekordno število rezervacij za naše lete, kar je verjetno tudi posledica velike oglaševalske kampanje, ki so jo začeli v Belgiji in še nekaterih državah. Prepričani smo, da bo število potnikov v naslednjih dneh in tednih lepo naraslo,” je še dodal Panneels.

VLM Airlines je z enim od svojih petih 50-sedežnih Fokkerjev med Mariborom, Münchnom in Antwerpnom začel leteti v ponedeljek. Leteli naj bi vsak dan, iz Maribora letalo poleti ob 14.50, zvečer pa z vmesnim postankom v bavarski prestolnici pristane na sicer tretjem največjem belgijskem letališču, ki letno našteje okoli 300.000 potnikov.

Prvi mož omenjene letalske družbe, ki jo s pomočjo azijskega kapitala skušajo vrniti tja, kjer je že bila pred finančnim zlomom, Carl Runge za zdaj konkretnih načrtov glede Maribora še ni razkril, je pa dejal, da jih zanimata predvsem povezavi štajerske prestolnice s Zürichom in Beogradom, pa tudi poletni čarterji na hrvaške otoke.

Za zdaj razpolagajo s petimi manjšimi letali, s katerimi letijo tudi na čarterskih linijah, za slednje uporabljajo še dva večja Airbusa A320.
Vir: STA

Na mariborskem letališču so danes popoldne predstavniki Magne, gospodarskega ministrstva in občine Hoče Slivnica slovesno podpisali pogodbi o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt. Ta pa obljublja najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, v prvi fazi pa predvidevajo postavitev lakirnice in zaposlitev 400 delavcev.

 BA28690C-20F7-457C-A325-9E715E46E55A

Pogodbi sta ob še nekaterih predstavnikih avstrijsko-kanadske multinacionalke podpisala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in prvi mož Magne v Evropi Günther Apfalter. “Iskali smo kraj kjer bi nasli dobro lokacijo in delavnost ljudi. Nasli smo to v Sloveniji. Biti dober sosed je zelo pomembno za nase podjetje.”je dejal prvi mož Magne. Počivalšek pa je ob tem dodal, da “Zdaj je na vrsti Magna, ki ima nalogo, da v tem obdobju, ki si ga je zadala realizira to prvo fazo.”


 
Slovesnosti ob podpisu pogodbe in položitvi temeljnega kamna na gradbišču se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. “Veseli me da  v Sloveniji brezposelnost upada. V današnjem primeru gre za trajnostno povečano gospodarsko rast, kar doprinaša tudi projekt Magna” je dejal Cerar. 

magna, gradnja, investicija, gradbišče (2)

Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah bo izvajal eden največjih slovenskih gradbincev – družba Pomgrad. Delavci Pomgrada s pripravljalnimi deli že pričeil, potem ko je Magna nedavno z nekajmesečno zamudo le prejela gradbeno dovoljenje.  Sicer pa bo rok končanja del za podjetje velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto, to pa bodo zdaj skušali nadomestiti z večizmenskim delom, pravijo v Pomgradu.

Magna je od okoljskega ministrstva gradbeno dovoljenje po dolgem postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja prejela 5. oktobra. S pogodbo o strateški investiciji se bo država zavezala k izplačilu dobrih 18 milijonov evrov spodbude, v zameno pa Magna zagotavlja več kot 100 milijonov evrov vredno naložbo.

Po poročanju nekaterih medijev, se je izkazalo, da bo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah vložila pritožbo še nevladna organizacija E- Forum. Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

V nevladni organizaciji E-Forum so odločeni, da bodo na okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah, vložili pritožbo. Gorazd Marinček kljub temu verjame, da lahko še vedno ujamejo roke, ki jih želi avstrijski investitor.

Medtem ko je večina nevladnih organizacij že napovedala, da pritožbe na okoljevarstveno soglasje ne bo, v E-Forumu izpostavljajo požarni načrt za primer večje nesreče in ponovno preverbo ali je možno za tehnološke procese porabiti manj pitne vode.

V E-Forumu sicer pozdravljajo zavezo Magne glede gradnje industrijskega tira. A kot je razvidno iz Marinčkovih besed v nedeljskem odzivu na odločitev Umanotere, ki jih je objavil na svojem Facebook profilu, želijo od investitorja doseči še preostali dve svoji zahtevi, glede vode in požarnega varstva.

Nekdanja mariborska župana Boris Sovič in Alojz Križman, ki sta se nedavno s svojo pobudo o dodatnem monitoringu neformalno vključila v postopek Magninega pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in s tem podprla načrtovano naložbo v občini Hoče-Slivnica, sta se danes sestala z okoljevarstvenimi organizacijami. Na sestanek jih je prišlo šest.

Po besedah Križmana pa je Marinček presenetil s trditvijo, da naj bi bila vloga za okoljevarstveno soglasje nezakonito vložena, in sicer s strani nepooblaščene osebe, kar bi lahko pripeljalo do dodatnih pravnih zapletov.

Po njegovih besedah je Marinček tudi danes zatrdil, da bodo pritožbo vložili, rok za to, ki je odvisen od dneva prevzema pošte, pa se za njih izteče predvidoma konec naslednjega tedna.

Med tistimi, ki se ne bodo pritožili na podelitev okoljevarstvenega soglasja Magni, je od nedelje tudi Umanotera. Tako so se odločili potem, ko se je avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka pisno zavezala, da bo že v prvi fazi projekta zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrat, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa.

Čeprav kritični do vlade zaradi izbire lokacije in obljubljanju nerealnih časovnih rokov so se danes podobno odločili tudi v Gibanju TRS. Kljub temu, da obsojajo “izsiljevanje” Magne z rezervno lokacijo na Madžarskem ter “hlapčevsko reakcijo naše vlade”, pa hkrati razumejo socialno stisko številnih prebivalcev regije ter izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja.

 

Za zdaj pa tudi še ni jasno, kako se bo glede morebitne pritožbe odločila organizacija Alpe Adria Green, saj se bo upravni odbor po besedah predsednika Vojka Bernarda na to temo sestal ta teden. V organizaciji, ki je eden od 12 stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, sicer odločbe niso prevzeli, zato so jo danes, kot je povedal Bernard, dobili v poštni nabiralnik, to pa pomeni, da imajo še 15 dni časa za morebitno pritožbo.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svetniki podprli projekt novega odra na Dravi
– David Adam iz Magne na obisku v Mariboru: „Smo dober sosed.“

– Vzpon na Pernice in pohod veteranov za zaključek občinskega praznika na Muti
– QLsivka
– 10. srečanje ljudskih godcev in pevcev v Hotinji vasi
– Ročnodelke razstavljale na Smolniku
– Dan športa v Hočah

Predstavniki koncerna Magna ta teden obiskujejo občine, ki so blizu lokaciji načrtovanega novega obrata v Hočah. Včeraj se je David Adam, vodja projekta v Sloveniji, mudil na Mestni občini Maribor, kjer ga je sprejel župan Andrej Fištravec. Adam je poudaril, da se tukaj počutijo dobrodošle, a imajo kljub temu pripravljen alternativni načrt – širitev na Madžarsko.

Še vedno čakamo na okoljevarstveno soglasje, za njim pa gradbeno dovoljenje. Upamo na najboljše,” je dejal Adam. Z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) dobro sodelujejo. Pojasnil je, da so na vsa vprašanja z njihove strani pravočasno odgovorili, jih je pa, glede na pretekle izkušnje v številnih drugih državah, nekoliko presenetilo število vloženih intervencijskih vlog s strani stranskih udeležencev. Ne glede na vse, je poudaril, da si želijo uresničiti načrt A, torej gradnjo novega obrata v Hočah. Začeti želijo kakor hitro bo mogoče, a konkretnega roka, do kdaj so ali bodo pripravljeni čakati, ni navedel. “Pozitivno gledamo na prihodnost in verjamemo, da bomo lahko premagali tudi preostale ovire,” je dejal. Več v video izjavi:

Podpora od začetka do konca
Mariborski župan Fištravec je predstavnikom Magne ob današnjem obisku znova izkazal dobrodošlico. Na srečanju z mediji je poudaril, da prihod Magne na občini podpirajo že od samega začetka pogovorov o naložbi v Sloveniji in jo bodo tudi v prihodnje. Med drugim tako, da bi jim pomagali predstaviti njihovo proizvodnjo in s tem morebiti navdušili tudi mlade, ki se še odločajo o svoji poklicni poti. Več v video izjavi.

Že to jesen bodo se bodo v Rogozi lahko rekreirali v novih športnih površinah. Postavili bodo šotor, namenjen nogometašem in ljubiteljem badmintona. To bo rezultat razpisa, objavljenega na občini.

Več v Videu:

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svetniki dali zeleno luč prodaji Farmadenta
– Dan forumov v Hočah
– SummerMBeauty, največji blogerski dogodek na Štajerskem
– Na Muti podelili občinska prizanja, grbe in nagrade
– Divjačinski golaž je postal pohorska tradicija
– Mladi košarkarji uspešno sezono zaključili s piknikom
– Vseevropski motokros v Orehovi vasi

Avtomobilski koncern Magna oziroma njegovo graško podjetje Magna Steyr, ki je nedavno potrdil vzpostavitev obrata v neposredni bližini mariborskega letališča, je te dni že začel iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz spletne strani MojeDelo, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.

FOTO: www.mojvideo.com

FOTO: www.mojvideo.com

Magna je sredi januarja predsedniku vlade Miru Cerarju uradno potrdila, da prihaja v Slovenijo. Sprva bo na območju bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica zrasla ličarska delavnica za vsaj 400 zaposlenih, v naslednjih fazah pa naj bi projekt nadgradili na 3000 novih delovnih mest.

“V drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige,” je januarja dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Vsi vpleteni se medtem še naprej intenzivno ukvarjajo z zagotovitvijo vseh pogojev za prihod giganta. Prav danes bodo o spremembah občinskega prostorskega načrta odločali svetniki občine Hoč-Slivnica, še vedno potekajo tudi dogovori z nekaterimi lastniki zemljišč, ki so odvisni od kmetijske dejavnosti za nadomestna zemljišča.

Ko bo vse to opravljeno, bo predvidoma v kratkem sklenjena tudi pogodba med državo, občino in investitorjem, kjer bodo zapisani vsi pogoji, sprejeti s posebnim zakonom, ki med drugim določa minimalno število delovnih mest, vrednost investicije in podobno. Zakon, ki državi daje tudi možnost razlastitve tistih lastnikov zemljišč, s katerimi se ne bi uspeli dogovoriti, omenja najmanj 1000 delovnih mest in vrednost investicije v višini najmanj 100 milijonov evrov.

Počivalšek je januarja ob uradni potrditvi Magninega prihoda napovedal, da investitor gradbeno dovoljenje pričakuje do 1. julija, takoj zatem pa namerava začeti z gradnjo, da bi proizvodnjo lahko vzpostavili jeseni 2018. Po letu in pol od takrat bi začeli uresničevati preostali fazi, tako da bi bil celoten projekt izpeljan nekje v letu 2021 ali 2022, kar pa je odvisno tudi od razvoja dogodkov na svetovnih trgih.

Vir: STA