Na Mestni občini Maribor ugotavljajo, da se je na Čufarjevi cesti v primerjavi s preteklimi meritvami število ugotovljenih prekrškov zmanjšalo.

Med 11. avgustom in 26. oktobrom 2025 je radar zaznal 4.292 prekoračitev hitrosti, medtem ko jih je bilo v obdobju od 27. marca do 1. junija 2026 zabeleženih 2.938.

Čeprav številke ostajajo visoke, na občini poudarjajo, da trend zmanjševanja kaže na doseganje osnovnega cilja sistema merjenja hitrosti – umirjanje prometa, izboljšanje prometne varnosti in spodbujanje voznikov k spoštovanju omejitev hitrosti.

Na Gorkega ulici že več kot 5.700 prekrškov

Podoben učinek pričakujejo tudi na Gorkega ulici. Ko je radar tam meril hitrost med oktobrom 2025 in januarjem 2026, je bilo zabeleženih kar 5.723 prekrškov.

Po podatkih Agencije za varnost prometa je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč in hkrati najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom ter hudimi telesnimi poškodbami.

Že manjše zmanjšanje hitrosti lahko pomembno vpliva na prometno varnost. Agencija ocenjuje, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za zgolj en kilometer na uro pomenilo približno štiri odstotke manj prometnih nesreč.

Lokacije izbrane na podlagi strokovne študije

Ohišja za radarje so postavljena na treh lokacijah, ki so bile izbrane na podlagi strokovne študije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

Pri izbiri so upoštevali gostoto prometa, bližino šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in pretekle prometne nesreče.

Prekrške obravnava Medobčinsko redarstvo Maribor

Podatke o prekoračitvah hitrosti obdeluje Medobčinsko redarstvo Maribor, ki je pristojno tudi za izdajanje glob zaradi prekrškov, ugotovljenih s stacionarnimi radarji.

The post Mariborski radar v akciji na novi lokaciji appeared first on Lokalec.si.

So povezave med Univerzo v Mariboru kot naročnico natečaja in javnega naročila, organizatorjem natečaja in samimi natečajniki za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško tako tesne in prepletene, da bi moral biti postopek izbire drugačen, hkrati pa biti tudi izbrana druga rešitev? Viri so nas opozorili, da naj bi se imena pri naročnikih, organizatorju natečaja in natečajnikih ne samo ponavljala, ampak naj bi bile med nekaterimi osebami tudi ekonomske povezave, kar bi lahko vplivalo na sam postopek izbire. Gre za sicer že končani natečaj in javno naročilo za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško.

Gre za javni, arhitekturni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško. Objavljen je bil 12. 11. 2024 na Portalu javnih naročil pod oznako JN008126/2024-EUe23/01.

Pri postopku in izbiri prvonagrajenega elaborata, ne nazadnje pa tudi pri tretjem elaboratu, pa naj bi se pojavljala na obeh straneh, tako avtorjev kot naročnika in organizatorja natečaja imena, ki naj bi bila ekonomsko povezana v istem podjetju in z delovanjem na Univerzi v Mariboru, so nas opozorili naši viri in izpostavili, da naj ne bi šlo za naključje, saj pravijo, da naj bi se opazil modus operandi delovanja Univerze v Mariboru kot naročnice in nekaterih drugih deležnikov, povezanih z njo.

Ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu?

Viri se sprašujejo, ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu. Pojavlja se tudi vprašanje, ali naj bi šlo za sistemsko pomanjkanje neodvisnosti v postopku, saj ni znano, da bi katero koli kršitev ugotovil ali sankcioniral naročnik oziroma organizator natečaja.

Namreč avtorja prvonagrajene rešitve Žiga Kreševič in Uroš Lobnik delata tudi pri naročniku natečaja, to je Univerza v Maribor. Žiga Kreševič je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Uroš Lobnik pa je izredni profesor na isti fakulteti.

V ocenjevalni komisiji tudi prodekan za raziskovalno dejavnost Bojan Štumberger in vodja službe za vodenje investicij Mojca Vesenjak

Predsednik ocenjevalne komisije za ta natečaj je Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, sedi tudi v senatu te fakultete in v kar nekaj komisijah senata, kar je razvidno s spletne strani iste fakultete. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije Mojca Vesenjak pa je prav tako zaposlena na Univerzi v Mariboru, kjer je vodja službe za vodenje investicij.

V natečajnih pogojih natečaja zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme biti oseba, ki bi bila naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik

Torej tako avtorja prvonagrajene rešitve kot tudi predsednik ocenjevalne komisije in njegova namestnica delajo za naročnika natečaja. Pojavlja se vprašanje, kako zelo je bil postopek ocenjevanja natečajne rešitve pod vplivom istega delodajalca. Naši viri opozarjajo na določila natečajnih pogojev, po katerih naj bi se videlo, da naj bi prišlo do kršitev.

V poglavju 4.21 točka 4 je namreč zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki:

“je naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik”

“ … bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in imenovano žirijo, njenimi sodelavci ter pripravljavci razpisne dokumentacije natečaja v smislu 103. člena ZJN-3, npr. sodelavci na istem oddelku javne uprave ali sodelavci v istem seminarju na fakulteti.”

Glede na to, da sta avtorja prvonagrajenega elaborata Kreševič in Lobnik zaposlena na Univerzi v Maiboru, prav tako tudi Štumberger in Vesenjak, pa naj bi postal vprašljiv postopek ocenjevanja, menijo viri. Ali je bil postopek ocenjevanja pod vplivom iste delodajalske institucije na obeh straneh, torej pri žiriji in pri natečajnikih?  Naši viri pravijo, da naj tega ne bi sploh nihče problematiziral, ampak da je žirija prvonagrajenemu elaboratu oziroma avtorjema podelila nagrado v višini 8.000 evrov.

Članica ocenjevalne komisije, ki je bila v vlogi poročevalke, neposredno povezana z natečajnikom

V ocenjevalni komisiji so bili predsednik ocenjevalne komisije Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, David Mišič in Ivo Žnidaršič kot zunanja člana komisije, predstavnica Mestne občine Krško ter še Pia Mernik kot poročevalka. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije je bila Mojca Vesenjak.

Toda Pia Mernik je tudi  pri podjetju Studio Baza, katerega soustanovitelj in direktor je Marko Rozman, ki je soavtor prvonagrajenega elaborata. Taka povezava pa naj bi bila glede na 103. člen Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) sporna. V tem členu je določeno, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. A v tem primeru so. Prav tako so odkloni glede na 104. člen, v katerem med drugim piše, da mora biti žirija pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

103. člen ZJN-3 pravi: 

103. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.

104. člen ZJN-3 pa pravi: 

104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
(2) Žirija mora pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
(4) Žirija mora upoštevati anonimnost udeležencev natečaja, dokler ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.
(6) Žirija mora sestaviti podroben zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

Je prišlo pri istem natečaju do kršitev pri dodeljevanju odškodnine za tretji elaborat?

Naši viri so dejali, da naj bi pri istem natečaju prišlo do kršitev še pri tretjem elaboratu, ki naj bi dobil odškodnino v vrednosti 4.000 evrov. Pri tem naj bi se namreč izkazalo, da so med avtorji elaborata, Društvom arhitektov Maribor (DAM) kot organizatorjem natečaja in naročnikom Univerzo v Maribor povezave.

Namreč poročevalka natečaja za arhitekturo Pia Mernik je tudi pri Studiu Baza (kar je razvidno na spletni strani Studia Baza), v tem podjetju pa je direktor in soustanovitelj Marko Rozman, ki pa je pri tem natečaju avtor elaborata, ki je dobil odškodnino 4.000 evrov. V istem podjetju Studio Baza pa je sodeč po podatkih v AJPES-u prokurist in soustanovitelj Andrej Šmid, ki pa je predsednik oziroma zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM). To je, kot smo že zapisali, organizator natečaja. Povezava vseh treh v istem podjetju, Rozmana kot natečajnika, Mernikove kot članice ocenjevalne komisije v vlogi poročevalke natečaja, Šmida pa kot predstavnika organizatorja natečaja kar bode v oči.

Še ena povezava, ki je ne bi smelo biti?

V natečajnih pogojih je v točki 4.21/4 določeno, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki je:
“zaposlen v poslovnem subjektu – projektantu oz. prostorskemu načrtovalcu, v katerem dela član žirije, njegov namestnik poročevalec oziroma izvedenec ali ima s tako družbo drugačno kapitalsko povezavo.”

Je  organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana?

Toda prav pri tem natečaju se vidijo povezave pri tretjem elaboratu, ki je prejel odškodnino 4.000 evrov. Marko Rozman je direktor in soustanovitelj podjetja Studio Baza, poročevalka natečaja Pia Mernik je pri istem podjetju, Tako razmerje naj bi bilo po zgornji točki prepovedano. Ali ne bi morali pri tem elaboratu natečajnika Komunaprojekt, pri katerem je podpisan Marko Rozman, izključiti iz natečaja, ne pa ga sprejeti in mu podeliti odškodnino v vrednosti 4.000 evrov? Andrej Šmid je prokurist Studia Baza, hkrati pa zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM), torej organizatorja natečaja. Vsi trije so tako medsebojno v ekonomskem razmerju ravno v Studiu Baza. Je s tem organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana? So celotnemu postopku s tako povezavo odvzeli ugled?

Če se tudi tu ozremo na 103. člen ZJN-3, v katerem piše, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja, vidimo, da v tem primeru to naj ne bi držalo. Mar ne bi morali naročnik Univerza v Mariboru in organizator natečaja DAM, katerega zastopnik je Šmid, pravzaprav zagotoviti, da pri organizatorju natečaja, žiriji in natečajnikih ni nasprotja interesov. Toda DAM je pogodbeni organizator natečaja, njegov zastopnik je Andrej Šmid, ki je hkrati tudi prokurist zasebnega podjetja, v katerem sta Mernik in Rozman. Se lahko pri tem že ugotovi, da naj bi nastal trojni konflikt?

Kreševič kar v treh vlogah?

Naši viri so opozorili še na to, da naj bi že omenjeni Žiga Kreševič, ki je avtor prvonagrajenega elaborata in redno zaposlen na FGPA Univerze v Mariboru, imel tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna, Žiga Kreševič s. p. – torej samostojni podjetnik. Hkrati pa ima tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna d. o. o. Prav s tem podjetjem pa naj bi sodeloval kot partner v zmagovalni konzorcijski ponudbi. To podjetje naj bi s pogodbo pridobilo pravico do izvedbe projektne dokumentacije.  Mar Kreševič nastopa kot zaposleni naročnika, torej Univerze v Mariboru,  kot avtor nagrajenega elaborata in tudi kot dejanski izvajalec projektantske pogodbe preko lastnega podjetja?

In kakšne bi bile finančne posledice?

Prvo nagrado v vrednosti 8.000 evrov je dobil prvonagrajeni elaborat, katerega avtorja sta natečajnika Žiga Kreševič in Uroš Lobnik, čeprav sta zaposlena pri naročniku. Odškodnino v vrednosti 4.000 evrov je dobil elaborat Komunaprojekta z avtorjem Markom Rozmanom, ki je v ekonomskem razmerju preko podjetja Studio Baza z zastopnikom organizatorja natečaja DAM Andrejem Šmidom in poročevalko natečaja Pio Mernik. Ne sme pa se pozabiti niti na znesek načrtovane pogodbe za projektno dokumentacijo, ki znaša cca. 215.000 evrov (brez DDV). In nenazadnje, gre za javni denar, približno 227.000 evrov, torej javna sredstva Univerze v Mariboru s sofinanciranjem MZŠ in EU. Zneske naj bi potrdili s sklepom med Univerzo v Mariboru, podjetjem Transform iin Studiem Potokar, šlo naj bi za tripartitno pogodbo. Torej natečaj je bil (so)financiran z javnimi sredstvi, vključno s sredstvi EU. Na mestu je vprašanje, ali bi morebitna sklenitev pogodbe za projektno dokumentacijo z nezakonito izbranim ponudnikom pomenila protipravno porabo javnih sredstev in potencialno kršitev pravil EU o javnem naročanju.

The post Kako tesne so povezave Univerze v Mariboru kot naročnika in avtorjev izbranega elaborata za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM v Krškem? appeared first on Lokalec.si.

Nova oprema, ki je bila nabavljena v okviru evropskega projekta, bo izboljšala delovne pogoje zaposlenih, ki so med manj vidnimi v celotnem sistemu skrbi za bolnike. Za UKC Maribor prvi manjši korak k prepotrebni celoviti obnovi zastarele kuhinje.

Slavnostna otvoritev z zagonom nove tehnološke opreme, degustacijo inovativnih jedi in mreženjem z lokalnimi ponudniki je potekala ta četrtek, 28. maja 2026, ob 13. uri, v prostorih Glavne kuhinje UKC Maribor.

Gre za redki projekt v slovenskem javnem zdravstvu, ki neposredno naslavlja najtežje delovne pogoje t. i. »manj vidnega motorja« bolnišnic – zaposlenih v kuhinji. S črpanjem evropskih sredstev je vodstvo bolnišnice pokazalo, da je mogoče tudi s takšnimi projekti pridobiti dodatna sredstva in izboljšati pogoje za kader, ki je med manj vidnimi v delovanju vsake bolnice.

Glavna kuhinja UKC Maribor, ki je v prostorih, dograjenih davnega leta 1981, dnevno pripravi in razdeli kar okoli 6.000 obrokov. Zaposleni na Oddelku za prehrano in dietetiko (OPD), med katerimi je velik delež žensk in ranljivih skupin, svoje delo že desetletja opravljajo v zastarelih in izjemno težkih pogojih.

»Danes smo naredili prvi majhen korak k obnovi kuhinje in s tem k boljšim pogojem dela naših zaposlenih.«

»Zaposleni v kuhinji, pralnici in vzdrževanju so del hrbtenice vsake bolnišnice, zato smo se potrudili poiskati dodatna sredstva za razbremenitev njihovega dela. Večletna prizadevanja s partnerji pri projektu so tako obrodila sadove. Iskreno lahko povem, da brez strokovne in operativne usmeritve vodje Ribiškega LAS Podravje, mag. Mojce

Metličar ter odločne podpore predsednika vodilnega partnerja g. Petra Pribožiča in predsednika Upravnega odbora g. Andreja Klasinca, te opreme danes v naši kuhinji ne bi bilo,« poudarja prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor UKC Maribor.

Danes z lastno angažiranostjo in evropskimi sredstvi zaposlenim v kuhinji predajamo opremo, ki bo precej pripomogla k boljšim pogojem dela,« poudarja prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor UKC Maribor.

»Vendar bo celovite pogoje zagotovila samo temeljita obnova in tehnološko posodobitev kuhinje, ki bo dopolnila največji investicijski cikel naše ustanove. Vseeno lahko rečemo, da smo danes naredili prvi majhen korak k obnovi kuhinje in s tem boljšim pogojem dela naših zaposlenih,« še doda generalni direktor UKC.

Kaj pomeni nova pridobitev za izboljšanje pogoje dela?

Zaradi dotrajane in varnostno pomanjkljive opreme so bili zaposleni pri dvigovanju in rokovanju z velikimi količinami hrane več kot preobremenjeni, kar je tudi ogrožalo zdravje samih zaposlenih. Z novo pridobitvijo – sodobnim električnim nagibnim kotlom, delilnimi vozički in kotlički za napitke – se bo fizična obremenitev osebja precej zmanjšala, hkrati pa se bo omogočila varna priprava tistih najzahtevnejših, specifičnim presnovnim potrebam prilagojenih diet za najtežje bolnike.

Vključevanje lokalnih rib v bolnišnično prehrano

Nova oprema je bila v UKC Maribor nabavljena v okviru evropskega projekta »Vzpodbujanje vključevanja sladkovodnih rib v javno prehrano (PPNP UKCMB)«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in Republika Slovenija v okviru Ribiškega LAS Podravje, je v osnovi namenjen razvoju trajnostnega prehranskega sistema in vključevanju lokalnih rib v bolnišnično prehrano.

UKC Maribor je ob tem izkoristil priložnost, da se z evropskimi sredstvi omogoči višja kakovost obrokov pacientov in prepotrebna razbremenitev svojih zaposlenih.

Šolski primer odličnega sodelovanja med javnim zdravstvom, lokalnimi odločevalci in državnimi organi

Projekt predstavlja šolski primer odličnega sodelovanja med javnim zdravstvom, lokalnimi odločevalci in državnimi organi. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) ter resorno ministrstvo (MKGP) sta skozi celoten proces administrativnega in vsebinskega potrjevanja delovala izrazito povezovalno. Predstavniki Ribiškega LAS Podravje in državnih agencij so v celotnem procesu pokazali, da sledijo širšemu družbenemu pomenu tovrstnih investicij.

Projekt namreč ni le nabava opreme, temveč neposredno povezuje lokalne ribogojce v kratke dobavne verige z največjim javnim zavodom v regiji, hkrati pa izboljšuje pogoje dela za najranljivejši del javnega sektorja.

The post FOTO: UKC Maribor dobiva novo tehnološko opremo v glavni kuhinji appeared first on Lokalec.si.

Kot smo že poročali, so mariborski mestni svetniki na četrtkovi seji potrdili podražitev vrtcev, a to še zdaleč ni bila edina sprememba, ki bo posegla v denarnice občanov. Na isti seji so namreč prižgali zeleno luč še več podražitvam javnih storitev – od odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in avtobusnih vozovnic do višjih vstopnin na Mariborski otok. Nekateri predlogi, med njimi podražitev pogrebnih storitev, pa podpore niso dobili.

Razprava o podražitvi kanalizacijskih storitev in vplivu stroškov na občane

V razpravi o uskladitvi cen kanalizacijskih storitev je bilo predstavljeno, da je predlagano zvišanje posledica predvsem višjih stroškov električne energije, saj se je cena po novem razpisu za javna podjetja zvišala za približno 50 %. Predstavniki podjetja so poudarili, da sistem vključuje 35 črpališč in 427 kilometrov kanalizacijskega omrežja ter da je uskladitev za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 10 kubičnih metrov vode mesečno, ocenjena na približno 70 centov. Del svetnikov je podražitev podpiral kot nujno prilagoditev dejanskim stroškom, drugi pa so opozarjali, da se podražitve seštevajo in vse bolj obremenjujejo občane, posebej srednji sloj. Razprava se je dotaknila tudi projekta »vodnega kroga«, ki bi združil upravljanje pridobivanja, distribucije, odvajanja in čiščenja vode, vendar je bilo pojasnjeno, da projekt še ni zaključen in ostaja v pripravi.

V nadaljevanju so svetniki izpostavili vprašanja glede učinkovitosti Holdinga Maribor, notranjih rezerv javnih podjetij ter vpliva stroškov dela na podražitve. Nekateri so menili, da bi moral holding s sinergijami in skupnimi nabavami bolj ublažiti dvige cen za občane, drugi pa so poudarjali, da brez rednih uskladitev lahko javna podjetja zaidejo v finančne težave. Izpostavljena je bila tudi problematika območij brez javne kanalizacije, kjer prebivalci plačujejo omrežnino in okoljske dajatve po državnih uredbah. Na koncu je prevladalo stališče, da gre za relativno majhno uskladitev, potrebno za stabilno delovanje sistema, čeprav je del svetnikov zaradi splošnega naraščanja življenjskih stroškov glasoval proti predlogu.

Mestni svet je potrdil podražitev, po kateri se bo cena odvajanja odpadne vode zvišala z 0,5796 na 0,6528 evra za kubični meter z DDV, kar za povprečno gospodinjstvo pomeni približno 70 centov višjo mesečno položnico.

Višja vstopnina na Mariborski otrok

Cena vstopnine za kopališče Mariborski otok se bo zvišala za 50 centov – za odrasle bo med tednom znašala sedem evrov, ob koncih tedna pa devet evrov, medtem ko bodo mladina, študenti, invalidi in upokojenci odšteli pet evrov med tednom oziroma sedem evrov ob koncu tedna.

Avtobusi: Cena posamezne vožnje za odraslo osebo na mestnih avtobusih se zviša z 1,30 na 1,50 evra

Svetniki so večinoma podprli spremembe cenika mestnega potniškega prometa, predvsem ukinitev gotovinskega plačevanja pri vozniku, saj bo nakup vozovnic z gotovino še vedno mogoč na prodajnih mestih. Podprta je bila ocena, da so predlagane spremembe razumne in cenovno sprejemljive. Kljub temu je bilo opozorjeno na starejše in občasne uporabnike, ki težje uporabljajo kartično plačevanje, zato je bil podan predlog, da se v prihodnje razmisli o dodatnih možnostih za izjeme. Ker je podražitev ocenjena kot relativno nizka in utemeljena, večjega nasprotovanja ni bilo, sklep pa je bil sprejet.

Cena posamezne vožnje za odraslo osebo na mestnih avtobusih se zviša z 1,30 na 1,50 evra, cena paketa 10 voženj pa z 10 na 13 evrov. Hkrati se ukinja plačevanje z gotovino pri vozniku, cena vožnje ob nakupu na avtobusu pa se znižuje z 2 na 1,50 evra.

Potrjen je bil tudi cenik za GJS – krožno kabinska žičnica.

Šport Maribor je v točki spremembe cenika uporabe javnih športnih objektov predlagal višje cene vstopnic za kopališče na Mariborskem otoku, dražji najem športnih objektov ter višje cene prireditev v Ljudskem vrtu in dvorani Tabor. Ocena je, da se bodo ključni stroški, povezani z obratovanjem objektov in zagotavljanjem varnosti, v letu 2026 povečali za približno 6 %, kar predstavlja dodatnih 141.540 EUR.

Podražitev komunalnih odpadkov: junija za 15 %, januarja 2027 še za 12 %

Predstavniki Snage so pojasnili, da je podjetje v letu 2025 poslovalo uspešno in ustvarilo presežek v višini približno 543 tisoč evrov, ki se bo uporabnikom vrnil skozi nižje položnice v naslednjih šestih mesecih. Kljub temu so zaradi višjih stroškov dela, energentov in obdelave odpadkov predlagali uskladitev cen. Svetniki so opozarjali predvsem na dodatne obremenitve občanov, posebej ob več zaporednih podražitvah, ter izpostavili vprašanja stroškov za stanovalce blokov, notranjih rezerv podjetja in učinkovitosti poslovanja. Vodstvo Snage je poudarilo, da so z izboljšavami organizacije dela, širjenjem sistema zbiranja od vrat do vrat in vključevanjem novih uporabnikov uspeli obdržati med najnižjimi stroški ravnanja z odpadki v Sloveniji.

Povprečna položnica za ravnanje s komunalnimi odpadki se bo s 1. junijem zvišala za približno 15 %, kar pomeni podražitev okoli 1,6 evra mesečno, od 1. januarja 2027 pa naj bi se zvišala še za dodatnih 12 % oziroma približno 1,3 evra mesečno.

Pogrebi ne bodo dražji

Predstavnica Pogrebnega podjetja Maribor je poudarila, da predlagana uskladitev cen ne pomeni podražitve zaradi dobička, temveč predvsem prilagoditev zaradi 23-odstotnega dviga minimalne plače od leta 2023, medtem ko se cene pogrebnih storitev v tem času niso spreminjale. Izpostavila je zahtevnost in čustveno obremenjenost dela zaposlenih ter opozorila, da je urna postavka delavca v Mariboru (9,86 evra) bistveno nižja kot v primerljivih mestnih občinah, tudi po predlagani uskladitvi pa Maribor ostaja med najcenejšimi. Pojasnila je tudi, da storitve javne gospodarske službe – pogrebno moštvo, izkop in uporaba mrliške vežice – predstavljajo le približno 20 % celotnega stroška pogreba, medtem ko večino predstavljajo tržne storitve in zunanji izvajalci, kot so osmrtnice, pevci in govorniki.

Osnovni pogreb s krsto bi se podražil z 1.071 na 1.317 evrov, osnovni pogreb z žaro pa z 1.047 na 1.315 evrov, a so svetniki ta sklep zavrnili.

Mestni svet Mestne občine Maribor pa je sprejel sklep, s katerim je potrdil predlagane spremembe upravljavca pokopališč Pobrežje in Dobrava, Pogrebnega podjetja Maribor. Potrdili so ceno storitve 24-urne dežurne pogrebne službe, ki se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba, in bo po novem znašala 183,36 evra brez DDV na pokojnika. Sklep začne veljati 1. junija 2026.

The post Po podražitvi vrtcev še nov udarec za denarnice: kaj vse bo v Mariboru dražje appeared first on Lokalec.si.

V študentskem kampusu na Gosposvetski cesti v Mariboru bodo danes potekali tradicionalni Lampiončki, ena največjih študentskih prireditev na prostem v Sloveniji.

Organizatorja, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Zavod Štuk, tudi letos pričakujeta več tisoč obiskovalcev.

Dogodek, ki že več desetletij simbolizira zaključek študijskega leta in študentsko druženje, bo potekal na travnati ploščadi ob kampusu na Gosposvetski. Koncertni del programa se bo začel ob 19. uri, glasbeni uvod pa bo pripravil DJ Aljaž.

Na odru bodo letos nastopili Jan Plestenjak, D’Kwaschen Retashy, Ansambel Stil in Kreera. Organizatorji poudarjajo, da slogan letošnje izvedbe »V družbi prijateljev« ponazarja povezovanje različnih generacij – od sedanjih študentov do nekdanjih obiskovalcev dogodka.

Zaradi prireditve bo danes v popoldanskih urah popolna zapora dela Koroške ceste pri kampusu, onemogočen pa je tudi dostop do parkirišča ob Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja.

The post Danes v Mariboru Lampiončki: največja štajerska študentska čaga appeared first on Lokalec.si.

Na Glavnem trgu v Mariboru je bil danes izjemen humanitaren dogodek “Odstrizimo tabuje – Srčnost frizerjev”, ki sta ga organizirala Soroptimist International, Humanitarni klub Maribor in Združenje Europa Donna Slovenija – skupina Maribor. Frizerji in frizerke so urejale pričeske in brade, moški in ženske, ki so prišli na trg pa so prispevali prostovoljne prispevke in tudi tako podprli bolnice in bolnike, ki se borijo z rakom.

Med tistimi, ki so danes prišli na Glavni trg in prinesli prostovoljni prispevek in sedli na frizerski stol, da bi jih frizerji in frizerke postrigli ali pa jim uredili pričesko, je bila tudi Merima Sejdić. “Prišla sem, da podprem vse ženske. Eno imam prijateljico tukaj v Sloveniji. Pred tremi meseci je prišla, ker je dobila od Dore poziv, pa so tam šli na mamografijo. In so ji takoj odkrili. Veste, ona je bila šokirana, pa sem rekla: “Daj, Tanja, to zmoreš več, ne daj se.” Zato sem tako tukaj prišla, da podpiram njo in druge. Ne vem, zakaj se ljudje bojijo ali jih je sram povedati sramujejo tega, da povejo. Najboljše je, da si ljudje poiščejo pomoč, da se pogovarjajo o tem. Ni treba, da jih je sram, tudi če se zjočejo.”

Janja Postružnik, predsednica Soroptimist International humanitarnega kluba Maribor, je bila vesela, da se je odzvalo veliko ljudi in prišlo na Glavni trg v Maribor na dogodek, pri katerem ni šlo samo za friziranje, ampak za podporo bolnikom in bolnicam, ki so oboleli za rakom in bijejo velike bitke. Hkrati so zbirali tudi prostovoljne prispevke in tudi ozaveščali, kako pomembna je preventiva. Pa tudi, da se ljudje preventivno odpravimo k zdravniku, na preglede in da se zdravimo. Bolezni so hude in prizadenejo tako bolnika oziroma bolnico kot tudi svojce. In pri tem je tudi zelo čustveno. “Glavni organizator je naše humanitarno društvo, smo ga pa organizirali za zvezo Evropa Donna,” je povedala Postružnik in dodala, da so pridobili tudi veliko frizerjev in frizerk, ki so rade volje prišli. Lahko rečemo, da gre tudi za ozaveščanje: “Res je. Naša članica Alenka Kalezić je tudi frizerka, in ona ve, kako se, bom rekla, stranke obnašajo ob takšnem dogodku, ko se pač njim nekaj pripeti in imajo nekomu za povedati. In, bom rekla, so kot neke terapevtke.” Vsi so danes na trgu delali humanitarno, prispevke pa bodo dali Evropi Donni.”

Nastja Potočnik Batljan, vodja podružnice Maribor Združenja Europa Donna Slovenije, je bila vidno ganjena nad množico ljudi, ki prišli na Glavni trg: “Zelo prijetni so občutki. Skoraj že ganjena sem, glede na to, da smo kar sodelovale, štiri mesece smo se pripravljale na ta dogodek in danes je odziv fenomenalen. In še vreme nam dobro služi, tako da zelo prijetni občutki.” Z dogodkom želijo pomagati bolnicam in bolnikom, ki ob zdravlejnju različnih vrst raka izgubijo lase, a poudarjajo, da ne gre samo za izgubo las, ampak za močne čustvene pretrese zaradi bolezni in samega zdravljenja, borbe. “Tudi prebolevnice so tukaj in zelo čustveno obdobje je to, ko stopiš v to svojo moč in v bistvu odstreš neke svoje strahove svoje, tabuje,” je pripomnila Potočnik Batljan. Skrbijo pa tudi za ozaveščanje: “Hkrati tudi ozaveščamo, želimo približati, odstreti te tabuje pri mladih, da redno obiskujejo ginekologe, da si izberejo svojo ginekologinjo, ginekologa, da sprašujejo, so radovedni in da se ne bojijo stigme, ki se je okrog raka rodil.”

The post “Odstrizimo tabuje – Srčnost frizerjev”: Frizerji na Glavnem trgu urejali pričeske in brade mimoidočim, skupaj pa so podprli tiste, ki se borijo z rakom appeared first on Lokalec.si.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kljub številnim varnostnim ukrepom še vedno beležijo primere nasilja nad zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine, ki letos poteka pod sloganom Varen prostor za ekipe urgentne medicine, so v mariborski urgenci opozorili, da nasilje nad zdravstvenimi delavci ostaja resen problem, čeprav se razmere po njihovih ocenah ne zaostrujejo.

Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je pojasnil, da letno zabeležijo nekaj primerov fizičnega nasilja, letos doslej štiri, precej več pa je verbalnih napadov. Zaposleni so letos prijavili približno 25 primerov verbalnega nasilja, a Prosen meni, da jih veliko ostane neprijavljenih, saj so zdravstveni delavci na žaljivke in neprimerno vedenje pogosto že skoraj postali tolerantni.

Po njegovih besedah so se razmere v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšale predvsem zaradi okrepljenih varnostnih ukrepov, poroča STA. K temu sta prispevali služba za korporativno varnost in nova varnostna služba, ki sta po njegovem mnenju pomagali omejiti najhujše oblike nasilja.

Kljub temu pritisk na mariborsko urgenco ostaja velik. Zaradi obremenjenosti in velikega števila pacientov iz celotne regije pogosto prihaja do nervoze in nestrpnosti, zlasti ob dolgih čakalnih dobah. Prosen opozarja, da je urgentni center izven rednega delovnega časa pogosto skoraj edina dostopna točka za nujno zdravstveno pomoč, kar dodatno povečuje pritisk na zaposlene.

Največ incidentov beležijo ponoči, ko so pogosto prisotni vplivi alkohola in drog

V zadnjem času pa opažajo tudi vse več primerov šovinizma, objestnega vedenja ter verbalnih napadov zaradi nezadovoljstva s čakanjem ali obravnavo, poroča STA.

Vodja zdravstvene nege v urgentnem centru Jernej Mori poudarja, da kakovostna zdravstvena oskrba ni mogoča brez občutka varnosti – tako pri pacientih kot zaposlenih. Najpogosteje so verbalnemu in fizičnemu nasilju izpostavljene triažne medicinske sestre, takšne razmere pa dodatno otežujejo pridobivanje in zadrževanje zdravstvenega kadra.

Mori ob tem opozarja, da mnogi zaposleni verbalnega nasilja sploh več ne prijavljajo, saj je zmerjanje na delovnem mestu postalo skoraj nekaj vsakdanjega. To ocenjuje kot zelo zaskrbljujoče.

V UKC Maribor so sicer v zadnjih letih sprejeli več ukrepov za izboljšanje varnosti, med drugim prilagodili prostore in uvedli posebne alarmne tipke za hiter prihod varnostnikov. Hkrati obiskovalce in paciente pozivajo k spoštljivemu vedenju ter opozarjajo, da za gnečo in dolge čakalne dobe niso odgovorni ne zaposleni ne pacienti, temveč sistemske težave.

Prosen je ob tem opozoril tudi na nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki ga vidi kot delni korak v pravo smer, a meni, da širša ureditev urgentne medicine ostaja nerešena. Po njegovem opozorilu bi brez resnih sistemskih sprememb lahko prišlo do še daljših čakalnih dob in več konfliktov, saj mariborska urgenca ostaja eno ključnih ozkih grl zdravstvenega sistema v regiji.

The post Zmerjanje postaja vsakdan: v UKC Maribor opozarjajo na nasilje nad zdravstvenimi delavci appeared first on Lokalec.si.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kljub številnim varnostnim ukrepom še vedno beležijo primere nasilja nad zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine, ki letos poteka pod sloganom Varen prostor za ekipe urgentne medicine, so v mariborski urgenci opozorili, da nasilje nad zdravstvenimi delavci ostaja resen problem, čeprav se razmere po njihovih ocenah ne zaostrujejo.

Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je pojasnil, da letno zabeležijo nekaj primerov fizičnega nasilja, letos doslej štiri, precej več pa je verbalnih napadov. Zaposleni so letos prijavili približno 25 primerov verbalnega nasilja, a Prosen meni, da jih veliko ostane neprijavljenih, saj so zdravstveni delavci na žaljivke in neprimerno vedenje pogosto že skoraj postali tolerantni.

Po njegovih besedah so se razmere v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšale predvsem zaradi okrepljenih varnostnih ukrepov, poroča STA. K temu sta prispevali služba za korporativno varnost in nova varnostna služba, ki sta po njegovem mnenju pomagali omejiti najhujše oblike nasilja.

Kljub temu pritisk na mariborsko urgenco ostaja velik. Zaradi obremenjenosti in velikega števila pacientov iz celotne regije pogosto prihaja do nervoze in nestrpnosti, zlasti ob dolgih čakalnih dobah. Prosen opozarja, da je urgentni center izven rednega delovnega časa pogosto skoraj edina dostopna točka za nujno zdravstveno pomoč, kar dodatno povečuje pritisk na zaposlene.

Največ incidentov beležijo ponoči, ko so pogosto prisotni vplivi alkohola in drog

V zadnjem času pa opažajo tudi vse več primerov šovinizma, objestnega vedenja ter verbalnih napadov zaradi nezadovoljstva s čakanjem ali obravnavo, poroča STA.

Vodja zdravstvene nege v urgentnem centru Jernej Mori poudarja, da kakovostna zdravstvena oskrba ni mogoča brez občutka varnosti – tako pri pacientih kot zaposlenih. Najpogosteje so verbalnemu in fizičnemu nasilju izpostavljene triažne medicinske sestre, takšne razmere pa dodatno otežujejo pridobivanje in zadrževanje zdravstvenega kadra.

Mori ob tem opozarja, da mnogi zaposleni verbalnega nasilja sploh več ne prijavljajo, saj je zmerjanje na delovnem mestu postalo skoraj nekaj vsakdanjega. To ocenjuje kot zelo zaskrbljujoče.

V UKC Maribor so sicer v zadnjih letih sprejeli več ukrepov za izboljšanje varnosti, med drugim prilagodili prostore in uvedli posebne alarmne tipke za hiter prihod varnostnikov. Hkrati obiskovalce in paciente pozivajo k spoštljivemu vedenju ter opozarjajo, da za gnečo in dolge čakalne dobe niso odgovorni ne zaposleni ne pacienti, temveč sistemske težave.

Prosen je ob tem opozoril tudi na nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki ga vidi kot delni korak v pravo smer, a meni, da širša ureditev urgentne medicine ostaja nerešena. Po njegovem opozorilu bi brez resnih sistemskih sprememb lahko prišlo do še daljših čakalnih dob in več konfliktov, saj mariborska urgenca ostaja eno ključnih ozkih grl zdravstvenega sistema v regiji.

The post Zmerjanje postaja vsakdan: v UKC Maribor opozarjajo na nasilje nad zdravstvenimi delavci appeared first on Lokalec.si.

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je igralec Aleš Valič, so sporočili organizatorji 61. Festivala Borštnikovo srečanje. Nagrado za igralsko ustvarjalnost mu bodo podelili 21. junija v Mariboru na zaključni slovesnosti festivala.

V utemeljitvi so zapisali, da njegovo igralsko delo zaznamujejo intelektualna analiza, psihofizična intenzivnost in etična doslednost, njegove vloge pa presegajo zgolj interpretacijo likov ter segajo v poglobljene vpoglede v človeško ranljivost in notranja protislovja.

Aleš Valič je po študiju na AGRFT svojo kariero začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa bil dolgoletni član ljubljanske Drame do leta 2004.

61. Festival Borštnikovo srečanje se bo začel 8. junija, slavnostno odprtje pa bo 12. junija. V tekmovalnem programu bo 12 uprizoritev slovenskih gledališč, izbranih s strani Kaje Novosel. Po besedah organizatorjev festival tudi letos ostaja pomemben prostor srečevanja različnih estetik, generacij in refleksije slovenskega gledališča v širšem evropskem prostoru.

The post VIDEO: Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je igralec Aleš Valič appeared first on Lokalec.si.

V Mestni občini Maribor pripravljajo uskladitev cen programov javnih vrtcev, ki bo po pojasnilih občine posledica predvsem višjih stroškov dela. Predlagane nove cene bi za prvo starostno obdobje pomenile zvišanje s sedanjih 755 na 811 evrov, za drugo starostno obdobje pa s 576 na 619 evrov.

Na občini poudarjajo, da gre za uskladitev z dejanskimi stroški izvajanja programov, pri čemer največji delež predstavljajo stroški dela zaposlenih. Med razlogi za podražitev navajajo novo plačno zakonodajo, napredovanja zaposlenih, uskladitev plačnih razredov, višjo minimalno plačo ter uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Stroški dela predstavljajo več kot tri četrtine cene

Iz občinskih podatkov je razvidno, da stroški dela predstavljajo kar 82 odstotkov cene programa za prvo starostno obdobje in skoraj 77 odstotkov za drugo starostno obdobje. Materialni stroški ostajajo na enaki ravni, medtem ko se stroški prehrane zvišujejo zaradi dražjih prehranskih izdelkov in večjega deleža ekoloških živil v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.

Predlog predvideva približno sedemodstotno podražitev programov. Za starše bo to pomenilo različno visoke dodatne stroške glede na dohodkovni razred. Družine v nižjih dohodkovnih razredih bodo mesečno plačevale le nekaj evrov več, medtem ko bo pri najvišjih dohodkovnih razredih podražitev lahko presegla 30 evrov mesečno.

Občina ohranja subvencije za starše

Na Mestni občini Maribor zagotavljajo, da bodo ohranili vse dosedanje občinske subvencije. Tako bodo starši tudi po uskladitvi cen še naprej deležni dodatnih občinskih znižanj, ki pri prvem starostnem obdobju znašajo med 25 in 33 odstotki, pri drugem pa med 21 in 30 odstotki.

Po izračunih občine bodo družine za otroke prvega starostnega obdobja v povprečju plačevale 16,10 evra več mesečno, za drugo starostno obdobje pa 11,90 evra več.

Na kritike, da podražitve predstavljajo dodatno finančno breme za družine, občina odgovarja, da gre zgolj za uskladitev z dejanskimi stroški, predvsem stroški dela, katerih zvišanja so bili deležni tudi starši otrok, vključenih v vrtce.

Brez potrditve podražitve bi občina potrebovala dodatna sredstva

Na občini opozarjajo, da bi v primeru nepotrditve novih cen morali zagotoviti dodatna sredstva iz občinskega proračuna. Realne cene programov so po njihovih besedah pomembne tudi zaradi financiranja otrok iz drugih občin in zaradi sredstev državnega proračuna za družine z več otroki v vrtcu.

Za subvencioniranje vrtcev je sicer v veljavnem proračunu za leto 2026 zagotovljenih dobrih 27 milijonov evrov, v predlogu rebalansa pa občina načrtuje dodatnih 1,68 milijona evrov.

Maribor med občinami z najnižjimi plačili staršev

Kljub predlagani podražitvi na občini poudarjajo, da bodo plačila staršev v Mariboru še naprej med najnižjimi v primerjavi z drugimi mestnimi občinami. Nižja naj bi bila le še v Mestni občini Krško in Mestni občini Ljubljana.

Ob tem dodajajo, da je v večini mariborskih vrtcev še vedno dovolj prostih mest za otroke obeh starostnih obdobij. V prihodnjih letih načrtujejo tudi širitev kapacitet, med drugim nov vrtec na Studencih, vrtec na Pobrežju ter nov vrtec na območju Ljudskega vrta.

The post Vrtci v Mariboru dražji: podražitve predvsem zaradi višjih plač zaposlenih appeared first on Lokalec.si.

Maribor bo tudi letos znova pokazal svoje veliko vijol’čno srce. Organizatorji priljubljene krvodajalske akcije »Vijol’čna kri za vse ljudi« so razkrili datum letošnje, že 15. izvedbe, ki bo potekala v začetku septembra v Ljudskem vrtu.

Krvodajalci se bodo lahko akciji pridružili v torek, 1. septembra 2026, med 7.30 in 17. uro, ter v sredo, 2. septembra 2026, med 7.30 in 14. uro. Tako kot prejšnja leta bo zbiranje krvi potekalo v medijskem središču na severni ploščadi stadiona Ljudski vrt na Mladinski ulici.

Za udeležence bo tudi letos poskrbljeno – malica bo organizirana v sektorju C7 vzhodne tribune, organizatorji pa obljubljajo tudi posebno darilo, ki bo krvodajalce znova naredilo »unikatne«. Če bo čas dopuščal, naj bi se dogodku pridružil tudi priljubljeni Medved Henri.

Akcija, ki jo organizira Mojca Pepelnik, je v preteklih letih prerasla v eno največjih športno-humanitarnih zgodb v Sloveniji. Kot poudarja organizatorka, so v vseh letih skupaj sprejeli že več kot 3300 ljudi, kri pa je darovalo več kot 2800 srčnih krvodajalcev.

»Veselim se, da še enkrat znova pokažemo vijol’čno srce, da s svojim vzgledom podarimo del sebe za nekoga, ki bo zaradi nas lahko gledal sonce z nasmehom na obrazu,« je ob napovedi dogodka zapisala Pepelnikova.

Več informacij o letošnji akciji bodo organizatorji razkrili v prihodnjih tednih, vse podpornike pa vabijo, da novico delijo naprej in ostanejo del zgodbe, ki že vrsto let povezuje humanost in pripadnost vijoličasti barvi.

The post Vijol’čna kri za vse ljudi se vrača: znan datum jubilejne 15. krvodajalske akcije v Ljudskem vrtu appeared first on Lokalec.si.

Obiskovalce Betnavskega gozda v Mariboru prihodnji teden čakajo začasne omejitve.

Kot sporočajo Slovenski državni gozdovi (SiDG), bodo v ponedeljek, 25. maja 2026, na območju Betnavskega gozda začeli izvajati sanitarno sečnjo.

Dela bodo predvidoma trajala do 27. maja, v primeru slabega vremena pa se lahko nekoliko podaljšajo. Izvajala se bodo vsak dan med 7. in 16. uro.

V času sečnje, spravila in odvoza lesa obiskovalce pozivajo k dodatni previdnosti in doslednemu upoštevanju navodil delavcev družbe SiDG ter pogodbenega izvajalca del. Delovišče bo zaradi varnosti ustrezno označeno z opozorilnimi znaki.

The post Če se odpravljate v Betnavski gozd, preverite to opozorilo appeared first on Lokalec.si.

Na Mali tržnici na Dominkuševi ulici 5 v Mariboru se bodo med 23. majem in 21. junijem 2026 odvijali DNEVI ZELENE JAPKE: MANJ ODPADKOV – VEČ ŽIVLJENJA, niz skupnostnih, izobraževalnih in ustvarjalnih dogodkov, namenjenih spodbujanju trajnostnega načina življenja, zmanjševanju odpadkov ter povezovanju ljudi v lokalnem okolju.

Dogodke organizira Društvo Pupillam skupaj s trgovino Zelena japka, v sodelovanju z Društvom Aktiviraj se, VGC+ Srce Štajerske in drugimi partnerji, ob podpori Mestnih nepremičnin – Mariborskih tržnic. Pobudniki želijo skozi raznolike aktivnosti približati trajnostne prakse širši javnosti ter pokazati, da lahko majhne spremembe v vsakdanjem življenju pomembno prispevajo k bolj zdravemu okolju in bolj povezani skupnosti.

Dogajanje se bo pričelo v soboto, 23. maja 2026, ko bo obiskovalce že od jutranjih ur pričakala izmenjevalnica semen in sadik, ki jo pripravlja Društvo Aktiviraj se, ob tem pa bo potekalo tudi zbiranje in izmenjava električnih aparatov, kablov, polnilcev in računalnikov v sodelovanju z Okoljsko raziskovalnim zavodom. Organizatorji ob začetku dogodkov vabijo vse generacije, da se pridružijo otvoritvi, ki bo ob 9. uri na Mali tržnici.

V skoraj mesecu dni trajajočem programu se bodo zvrstile številne dejavnosti za otroke, odrasle in starejše

Obiskovalci bodo lahko sodelovali na pravljičnih uricah, ustvarjalnih in praktičnih delavnicah, različnih izobraževanjih ter drugih vsebinah, ki spodbujajo ponovno uporabo predmetov, deljenje znanja in odgovorno ravnanje z viri. Poseben poudarek bo namenjen skupnosti, medsebojnemu povezovanju in ustvarjanju prostora, kjer se ljudje srečujejo, si pomagajo ter skupaj gradijo bolj trajnosten način življenja.

Kot poudarjajo organizatorji, namen Dnevov Zelene japke ni zgolj zmanjševanje količine odpadkov, temveč tudi ustvarjanje prostora za sodelovanje, solidarnost in kakovostnejše življenje. Želijo pokazati, da trajnost ne pomeni odrekanja, ampak priložnost za več ustvarjalnosti, lokalnega sodelovanja, povezanosti in življenjske radosti.

V času hitre potrošnje in vse večjih okoljskih izzivov želijo pobudniki dogodkov spodbuditi razmislek o tem, kako lahko vsak posameznik s preprostimi koraki prispeva k bolj odgovornemu ravnanju z viri in bolj zdravemu okolju. Zelena japka že vrsto let deluje kot prostor ponovne uporabe, izmenjave in ozaveščanja o trajnostnih praksah, medtem ko Društvo Pupillam s svojimi programi krepi medgeneracijsko sodelovanje, skupnostno povezovanje ter vključujoče in ustvarjalne pristope za boljšo kakovost življenja.

Dogajanje se bo zaključilo v nedeljo, 21. junija 2026, s hišnim sejmom zero waste trgovine Zelena japka, družabnimi igrami in sproščenim skupnostnim druženjem. Organizatorji ob tem poudarjajo, da DNEVI ZELENE JAPKE prinašajo preprosto, a pomembno sporočilo: manj odpadkov, več sodelovanja, več znanja, več srčnosti – in več življenja.

Natančen dnevni program bo sproti objavljen na Facebook straneh Društva Pupillam in Zelene japke.

The post Dnevi Zelene japke v Mariboru: manj odpadkov, več življenja appeared first on Lokalec.si.

Slovenska vojska bo v soboto, 23. maja 2026, pripravila Dan odprtih vrat v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, kjer bodo obiskovalcem predstavili delovanje vojske, opremo in možnosti vključevanja v njene vrste.

Dogajanje bo potekalo med 9.30 in 17. uro v vojaškem objektu Kadetnica.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali predstavitev enot, nastanjenih v Vojašnici generala Maistra, ter delovanje Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Poseben poudarek bo namenjen predstavitvi vojaške opreme in zmogljivosti Slovenske vojske.

Na dogodku bodo med drugim predstavili vojaško policijo, možnosti vključevanja v Slovensko vojsko, pehotno oborožitev in opremo, protioklepno orožje, bojna in sanitetna oklepna vozila, sredstva zvez, inženirsko opremo ter vojaške helikopterje.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi dinamične vaje, predstavitev kadetnice, razstavo Vojaškega muzeja ter blagoslov motorjev in motoristov. Sodelovale bodo tudi sorodne organizacije in službe ter društva, ki negujejo domoljubje in vojaško tradicijo.

Dogodek bo potekal v Vojašnici generala Maistra na Ramovševi ulici 2 v Mariboru, organizatorji pa vabijo vse generacije, da pobližje spoznajo delo in poslanstvo Slovenske vojske.

The post Dan odprtih vrat v Vojašnici generala Maistra: obiskovalce čakajo oklepniki, helikopterji in dinamične vaje appeared first on Lokalec.si.

Včeraj se je rekordnih 91 ekip podalo na 455 stopnic Kalvarije v sklopu 12. Štengijade, humanitarno-športne prireditve Policijske uprave Maribor.

Zbrana sredstva tradicionalno namenjajo najmlajšim, letos pa bodo sredstva prejeli v Centru za sluh in govor Maribor, kjer jih bodo namenili predvsem nakupu športnih rekvizitov.

Tekmovanje policistov in zunanjih ekip

Odprto prvenstvo PU Maribor je hkrati tudi državno prvenstvo policije, kjer se mešane ekipe policistov in policistk potegujejo za veliki prehodni pokal. Tekmovanju se vsako leto pridružijo tudi zunanji tekmovalci.

Zbrane je nagovoril direktor PU Maribor Damir Ivančić, ki je poudaril pomen humanitarnosti: »Podvig, kot je tek po 455 ‘štengah’, zagotovo ni enostaven. A vsak korak je veliko lažji, kadar nas vodi humanitarnost in želja pomagati sočloveku. Res je, da bodo odločale sekunde, vendar tekmovalnost ni v ospredju. Pomembnejši je občutek, da smo skupaj storili nekaj dobrega.«

Tolminci znova najhitrejši

Tudi letos je slavila ekipa PP Tolmin v sestavi Tjaša Mav, Jaka Obid in David Munih, ki je s časom 2:35:660 izboljšala lanskoletni rezultat za nekaj sekund.

Slabih 30 sekund za zmagovalci sta na vrh Kalvarije pritekli domači ekipi

Drugo mesto je osvojila ekipa PPP Maribor (Darko Hercog, Denis Hercog in Leja Žido), tretje pa PP Maribor I, za katero so tekmovali Trajče Velički, Katja Špiclin in Jernej Bučar.

The post Na Kalvariji rekordnih 91 ekip: policisti tekli za dober namen appeared first on Lokalec.si.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo preostalega dela prve etape mariborske zahodne obvoznice, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Gradnja na odseku se bo začela po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.

Trenutno je že v teku gradnja prvega dela v dolžini približno 400 metrov od krožišča na Lackovi cesti v smeri proti vzhodu, vse do novega centra Unifit, drugi del prve etape v dolžini 860 metrov pa bo speljan do novega krožišča na Kardeljevi cesti.

Medtem je že sprejet tudi državni prostorski načrt za drugo in tretjo etapo obvoznice, ki bo razbremenila predvsem prebivalce ob Cesti Proletarskih brigad, mestnega središča Maribora in izboljšala pretočnost prometa.

Vrednost pogodbenih del za prvi del prve etape znaša nekaj manj kot 20 milijonov evrov, pri čemer 2,4 milijona evrov zagotavlja Mestna občina Maribor, preostanek pa država.

Vir: sta

The post Izdano gradbeno dovoljenje za preostanek prve etape mariborske zahodne obvoznice appeared first on Lokalec.si.

Senat Univerze v Mariboru je na izredni seji v četrtek sprejel poročilo volilne komisije o poteku in izidu torkovih volitev novega rektorja univerze, so sporočili z rektorata.

Volilni rezultat je s tem postal tudi uraden. Višji odstotek glasov med dvema kandidatoma je prejel Dean Korošak, ki bo začel štiriletni mandat 20. junija.

Korošak je redni profesor za področje aplikativne fizike na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer vodi katedro za aplikativno fiziko. Raziskovalno deluje kot znanstveni svetnik tudi na inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete.

Od julija 2022 je bil del ekipe dosedanjega rektorja Zdravka Kačiča, kjer je opravljal funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost univerze. Kačič po dveh mandatih ni mogel več kandidirati.

Na torkovih volitvah je Korošak zbral 56,58 odstotka glasov, njegov tekmec Mitja Slavinec, ki prihaja s fakultete za naravoslovje in matematiko, pa 43,42 odstotka.

V prvi izjavi po izvolitvi je Korošak napovedal, da bo Univerza v Mariboru nadaljevala “po svoji poti kot uspešna raziskovalna javna slovenska univerza”. “Gradila bo naprej rezultate in dosežke, kot jih je do sedaj,” je dejal in se zahvalil volivcem, da so mu zaupali vodenje univerze v prihodnjih štirih letih. Njegov mandat rektorja bo trajal od 20. junija 2026 do vključno 19. junija 2030.

Kot izhaja iz njegovega življenjepisa, Korošak predava na študijskih programih fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer izvaja predmete Fizika, Gradbena fizika, Bioklimatski koncepti v arhitekturi ter Analiza podatkov na doktorskem študiju. Na fakulteti za naravoslovje in matematiko je nosilec predmeta Teorija trdne snovi na doktorskem programu Fizika.

Bil je mentor mlademu raziskovalcu na področju gradbene fizike ter mentor in somentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. V obdobju 2012-2014 je vodil ekipo, ki je na Univerzi v Mariboru vzpostavila projekt Demola, v okviru katerega so interdisciplinarne ekipe študentov sodelovale s podjetji na razvojnih nalogah. Za ta projekt je univerza prejela nagrado Reimagine Education.

Raziskovalna pot ga je vodila od statistične fizike in transporta v kondenziranih snoveh prek kompleksnih omrežij in fraktalne dinamike do bioloških sistemov. V zadnjih letih sodeluje v skupini fiziologov in fizikov, ki razvozlava mehanizme nastanka sladkorne bolezni, kjer fizika pomaga postavljati drugačna vprašanja o kolektivnem delovanju celic ter njihovem biološkem računanju.

vir: sta

The post Senat razglasil Deana Korošaka za novega rektorja mariborske univerze appeared first on Lokalec.si.

Območno združenje Rdečega križa Maribor začenja obsežno kampanjo zbiranja sredstev za prenovo letovišča v Punatu na otoku Krk, kjer že desetletja izvajajo zdravstvena in socialna letovanja otrok, mladostnikov, v zadnjem času pa tudi starejših. Celovita obnova dotrajanega kompleksa je ocenjena na okoli deset milijonov evrov.

Sekretar združenja, Metod Dolinšek, je na predstavitvi programa dela poudaril, da je letovišče pomemben del identitete organizacije. Lani so obeležili 70 let izvajanja programa letovanj, skozi katerega so od nakupa hotela Frankopan leta 1954 omogočili oddih več kot 125.000 otrokom. Samo v lanskem letu so v Punatu gostili več kot 2.000 obiskovalcev.

Ker so najstarejši objekti stari več kot sto let, večjih vlaganj pa ni bilo skoraj pol stoletja, postaja prenova nujna

Poleg prilagajanja sodobnim potrebam želijo v letovišču razvijati tudi tržne dejavnosti, ki bi pomagale zagotavljati redno delovanje in vzdrževanje.

Kampanjo zbiranja prostovoljnih prispevkov bodo začeli 25. maja

Donacije bo mogoče prispevati prek SMS-sporočil s ključno besedo PUNAT5 ali PUNAT10 na številko 1919 ter z nakazili na bančni račun združenja. Pričakujejo tudi podporo gospodarstva in lokalnih skupnosti. Občinam predlagajo model prispevka v višini 2,50 evra na prebivalca letno za podporo letovanjem otrok.

Rdeči križ Maribor sicer izvaja številne humanitarne programe, med drugim spodbuja krvodajalstvo, darovanje organov in tkiv ter organizira usposabljanja iz prve pomoči. Pomembno vlogo imajo tudi pri odzivanju na naravne nesreče in drugih izrednih razmerah, kjer nudijo psihosocialno pomoč ter izvajajo usposabljanja s področja zaščite in reševanja. V okviru projekta Odziv so na Krku vzpostavili tudi vadbeni poligon za krepitev čezmejnega odzivanja ob nesrečah.

Velik izziv ostaja zagotavljanje dovolj usposobljenih prostovoljcev

Lani so prostovoljci opravili več kot 114.500 ur dela, kar po ocenah predstavlja več kot 1,1 milijona evrov prispevka v javno korist. Organizacija ima sicer le 13 zaposlenih, zato želijo v prihodnje okrepiti terenske ekipe in vzpostaviti akademijo za usposabljanje prostovoljcev.

Med prihodnjimi načrti izpostavljajo tudi vzpostavitev stalnega klicnega centra za pomoč ljudem v stiski ter razvoj tehnoloških rešitev, ki bi starejšim omogočile čim daljše bivanje doma. Poseben poudarek želijo nameniti tudi usposabljanju svojcev za pomoč starostnikom.

Po besedah Dolinška potrebe po pomoči v severovzhodni Sloveniji ostajajo velike

Različne oblike pomoči Rdečega križa prejme okoli 30.000 ljudi. Lani so razdelili več kot 7.000 prehrambenih paketov, skoraj 17 ton oblačil in obutve ter namenili 33.500 evrov za pomoč pri plačilu nujnih življenjskih stroškov. Vedno bolj pa ugotavljajo, da materialna pomoč sama po sebi ne zadostuje za reševanje socialnih stisk.

The post Rdeči križ Maribor začenja kampanjo za obnovo letovišča v Punatu appeared first on Lokalec.si.