Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Znani so prejemniki Glazerjevih nagrad v letu 2021. Glazerjevo listino prejmejo Daniela Kocmut  za literarno-prevajalske dosežke zadnjih dveh let, Metka Kavčič za umetniške dosežke zadnjih dveh let na področju likovnih umetnosti in Martin Sušnik za umetniške dosežke na področju glasbenih umetnosti. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju baletne umetnosti prejme baletni solist in koreograf Edi Dežman.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor jih podeljuje že od leta 1987.

Plesalec Edi Dežman dobil nagrado za življenjsko delo

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme baletni plesalec Edi Dežman, ki je dolgo pot baletnega virtuoza, pedagoga in umetniškega vodje prepotoval v širokem časovnem razponu štirih desetletij, pri tem pa je pustil neizbrisljiv umetniški pečat v dveh
najpomembnejših središčih slovenske kulture in baletne umetnosti – v Mariboru in Ljubljani. Obe največji slovenski mesti sta se v času njegove navzočnosti bistveno spremenili in zaživeli v enkratnem umetniškem navdihu. Diplomiral je leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani. V sezoni 1971/1972 ga je kot baletnega solista angažiralo Slovensko narodno gledališče Maribor. Kot solist je odplesal kar petinštirideset najvidnejših vlog klasičnega baleta, s svojo osebnostjo in zakladnico baletnega znanja pa je postavil mejnike in poustvarjalne standarde, ti niso neposredno vplivali zgolj na repertoarni razvoj mariborskega baleta, ampak tudi na razvoj slovenske plesne umetnosti nasploh.
Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva. V zgodovini baletnih predstav bodo ostale neizbrisne njegove vloge Franza (Coppélia), Jamesa (La sylphide) princa Albrechta (Giselle), Mercutia (Romeo in Julija), Toreadorja (Don Kihot), Petrar Klepca (Peter Klepec), Adama (Stvarjenje sveta idr.
Z upodobitvami najzahtevnejših vlog iz klasičnega baleta in tudi sodobnejših zvrsti je vedno dajal pomemben zgled svojim kolegom ter mlajšim plesalcem. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev. Z delom umetniškega vodje v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih je temeljito prispeval k razvoju baletne umetnosti na Slovenskem, še posebej v Mariboru. Tukaj je potrebno poudariti, da je idejna osnova vsega Dežmanovega ustvarjalnega dela trdna vera v to, da umetnost plemeniti banalnost vsakdanjosti. Tudi zato je duhovno in estetsko močno obogatil repertoar mariborskega baleta ter vnesel številne nove ideje in plesne poetike. Z vabljenjem mednarodno priznanih koreografov je omogočil prodor novih estetik, dialog z njimi ter izkušnjo, na kateri so gradili mlajši baletni plesalci in koreografi. Mnogi med
njimi še danes predstavljajo najvitalnejši del slovenskega baletnega prostora.

Njeni prevodi zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor

Glazerjevo listino za prevajalske dosežke zadnjih dveh let prejme prevajalka Daniela Kocmut, ki je študirala prevajalstvo v Gradcu in Dublinu. Nagrajenka že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino. Med prevodi niso le slovenski klasiki (Veno Taufer, Milan Dekleva, Maruša Krese), marveč tudi sodobni avtorji, med njimi ima posebno mesto literatura eminentnih mariborskih piscev, denimo Erike Vouk, Berte Bojetu, Boruta Gombača, Petre Kolmančič in Simone Kopinšek. Njihova dela z njenimi
suverenimi in verodostojnimi prevodi močno zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor ter na odličen način v nemško govorno področje prinašajo poetike slovenskih avtorjev. Posebej velja pohvaliti pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin Danieli Kocmut podeljuje listino še posebej za njen jezikovno in slogovno vrhunski prevod Jančarjevega semantično razvejenega romana To noč sem jo videl leta 2019.

Kiparkina poetika nastaja na podlagi raznovrstnega materiala

Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme kiparka Metka Kaučič , ki je na Akademiji za likovno umetnost študirala pri profesorju Slavku Tihcu, strokovno se je izpopolnjevala v klasičnem modeliranju na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin podeljuje listino za razstavljena dela v letih 2019 in 2020 (Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v Kibeli, v Mariboru in predvsem Pohabljene sanje v mariborski Minoritski cerkvi). Kiparkina poetika nastaja na podlagi izjemno raznovrstnega in smiselno uporabljenega materiala, tako klasičnega, kamor sodijo, denimo, kovina, glina, kamen, veje, pohištvo, blago, do povsem novih možnosti, ki jih dajejo učinki, svetlobe, sence ali teme. Snov je v odnosu do druge snovi obravnavana z natančnim spraševanjem, kaj nastali dialog zmore, kako ga določamo kolektivno. Nikakor materiala ne obravnava samo v smislu objekta, marveč se mu prepusti in mu podeli živost.

Operna upodobitev izjemno zahtevnih vlog

Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme tenorist Martin Sušnik, ki je študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje dosežke je že v času študija prejel študentsko Prešernovo nagrado in svečano listino za izredne študijske dosežke Univerze v Ljubljani. Kasneje je gostoval na evropskih koncertnih odrih, med drugimi v Kraljevi operi v Versaillesu, Operi Comique v Parizu, Operi HNK Zagreb. Leta 2018 je sodeloval na prestižnem festivalu Verdi v Bussetu. Kot član opernega ansambla SNG Maribor je uspešno upodobil veliko vlog. V zadnjih dveh sezonah je nastopil v zahtevni naslovni vlogi Gounodeve opere Faust, v vlogi Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml., pel je Gabrielea Adorna iz Verdijeve opere Simon Boccanegra in
Belmonteja iz opere Ugrabitev iz seraja W. A. Mozarta. Njegova zadnja odrska kreacija je pevska realizacija Mathiasa iz opere Marpurgi Nine Šenk.

V Viteški dvorani mariborskega gradu so podelili letošnje Glazerjeve nagrade. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo za leto 2020 sta prejela lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl. Ob tem je Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad Mestne občine Maribor podelil tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh oziroma treh letih; prejeli so jih fotograf Miran Mišo Hochstätter, filmski režiser Matjaž Ivanišin ter literarni urednik in založnik Orlando Uršič.

Breda in Tine Varl,dobitnika Glazerjeve nagrade za življenjsko delo 2020, in mariborski župan Saša Arsenovič. FOTO: MOM

Te nagrade Mestne občine Maribor za vrhunske dosežke na področju kulture tradicionalno podeljujejo sicer marca, vendar je letos zaradi epidemioloških razmer drugače. “Ker smo želeli za letošnje nagrajence vseeno prirediti svečano podelitev, smo jo izvedli v obliki kratkega dogodka z omejenim številom udeležencev. Ob prisotnosti članov Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad je nagrade in listine podelil župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič,” so sporočili z Mestne občine Maribor.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter največ tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju ali za večletno delo pri posredovanju kulturnih vrednot in spodbujanju kulturnega življenja v mariborski občini. Na razpis za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine v letu 2020, ki je bil objavljen 16. oktobra 2019 in odprt do 16. decembra 2019, je prispelo 21 predlogov s štirinajstimi predlaganimi kandidati; po sedem kandidatov za Glazerjevo listino in za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Strokovne komisije so opravile izbor ter Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov. Nagrajence je odbor izbral na seji 28. februarja 2020.

Breda in Tine Varl – lutkovna ustvarjalca
Breda in Tine Varl sta zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti v Mariboru, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. S svojim umetniškim delovanjem – Tine Varl kot režiser in umetniški vodja gledališča, Breda Varl kot oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka ter umetniška vodja gledališča – sta ves čas svojega ustvarjanja oblikovala in razvijala podobo lutkovnega področja. Vsak zase in kot umetniški dvojec sta vtisnila neizbrisen pečat zlasti Lutkovnemu gledališču Maribor.

V mariborski Minoritski cerkvi so včeraj podelili Glazerjeve nagrade. Slikar Bogdan Čobal je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Glazerjeve listine pa so prejeli ilustratorka Manica Klenovšek Musil, pesnica Petra Kolmančič in dirigent Simon Krečič.

Bogdan Čobal, glazerjeve nagrade mb 2019 (1)Glazerjeve nagrada in listine, poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za delo in dosežke na področju kulture. Podeljujejo jih od leta 1987.
 glazerjeve nagrade mb 2019 (2)

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je letos prejel slikar Bogdan Čobal, ki se je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vključil v mariborsko kulturo življenje in je danes ena najbolj prepoznavnih umetniških osebnosti v Mariboru. “S svojo polstoletno intenzivno prisotnostjo v likovnem življenju Maribora in Slovenije navdušuje širšo javnost z izjemnim slikarskim opusom. Že od prvih razstav v poznih 60. letih ocenjuje stroka njegov opus kot presežek,” so zapisali v utemeljitvi izbora.

Poleg nagrade za življenjsko delo v Mariboru vsako leto podelijo do tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih ali za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.

Ilustratorka in avtorica otroških slikanic Manica Klenovšek Musil si listino po navedbah pristojnega odbora zasluži, ker pomembno sooblikuje slovenski prostor otroške literature in ilustracije ter vidno posega v najvišji vrh mednarodnega prostora kot večkrat prevajana in nagrajena ilustratorka in pisateljica.

Pesnica Petra Kolmančič velja za enega najbolj vidnih pesniških glasov v zadnjem času, v mestnem kulturnem prostoru pa je prisotna tudi kot zelo sposobna in ustvarjalna organizatorka kulturnega življenja.

Dirigent Simon Krečič je od leta 2013 umetniški direktor Opere SNG Maribor, ki je pod njegovim vodstvom doživela nov razcvet. Prepoznaven je tudi kot dirigent sodobne glasbe in Operne noči v Mestnem parku, s čimer je približal opero širši javnosti.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Tržaška cesta bo ponovno zaprta
– LPR predlaga: Zahoviču zlati grb mesta
– Medijem pokazali gradbišče Magnine tovarne v Hočah

– Slavnostno podelili Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine
– Glazerjev natečaj GSKŠ Ruše 19. leto zapored povezal mlade ustvarjalce
– Na otroškem parlametnu o izboljšavi šolskega sistema
– 4 tisoč otrok s Triglavom odšlo na skoke v Planico
– Maribor, mesto športa