Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 13. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 3. 2. 2024. The post 13. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (3. 2. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    FOTO in VIDEO: B...

    V tokratnem Zimskem pogovoru na Štajerski sivki na BK TV smo gostili svežega upokojenca – nekdanjega alpskega smučarja Boštjana Klineta. Boštjan Kline, nekdanji slovenski smučarski as, je pred kratkim uradno napovedal konec svoje tekmovalne kariere. Po več kot dveh letih od poškodbe, ki mu je spremenila življenje, je zdaj sprejel odločitev, da se umakne iz […]

    The post FOTO in VIDEO: Boštjan Kline: “Ko je bila odločitev uradna, ko je šlo obvestilo ven, sem bil precej čustven.” appeared first on Lokalec.si.

    14. redna seja o...
    V videu si oglejte 14. redno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 19. 12. 2024. The post 14. redna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si oglejte 16. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.

Kot kaže, v Rušah naj ne bi bili sposobni za delo na občini nihče drug kot pa županjini ljudje, vsi ostali Rušani pa se raje prijavljajte na delovna mesta drugje. Morda pa ste zamudili skok na vlak v času volitev, ko se niste slikali in javno podprli Urške Repolusk.

Tako je v zadnjem obdobju zaposlila dva njena človeka, Lucijana Viharja in Lauro Šoštarič, za člana sveta zavoda CEZAM pa imenovala Miho Žižeka. Lucijana Viharja kar neposredno preko pogodbe za obdobje treh mesecev, Lauro Šoštarič pa preko razpisa, na katerega se je prijavilo kar 94 ljudi, a izbrana je bila ravno županjina podpornica.

Zakaj županjini ljudje?

Ko je na soočenjih županja Urška Repolusk naštela svojo najožjo ekipo volilnega štaba, so se pojavila imena Lucijan Vihar, Miha Žižek in Robert Leva, ki je dolgoletni partner Laure Šoštarič. Urška Repolusk je namreč 25. oktobra 2018 na soočenjih na BK TV sama navedla imena:

Kaj Laura Šoštarič in Lucijan Vihar na občini delata, nam Občina Ruše ni želela zaupati, ko smo jih po tem povprašali. Prejeli smo le odgovor, da je eden na delovnem mesto Administrator V, drugi pa delovnem mestu Višjega referenta. Tako na Občini Ruše samo še dvigujejo dvom o tem, ali sta za delo, ki ga opravljata, sposobna in ali naj bi bili zaposlitvi le politični odločitvi.

Katja Markač Hrovatin nova direktorica Občinske uprave Ruše?

Po naših podatkih naj bi nova direktorica Občinske uprave Ruše postala koalicijska svetnica Katja Markač Hrovatin z liste 2×2 Neodvisna lista, ta je pred leti že morala zapustiti Občino Ruše. V času volitev je tudi ona podpirala županjo Urško Repolusk in naj bi si, kot kaže, na ta način prislužila delovno mesto direktorice občinske uprave.

Vezano na to smo tudi poslali na občino vprašanja, ali bo Markač Hrovatinova postala direktorica, v odgovoru pa so zapisali: „Direktor občinske uprave Občine Ruše je gospod Dušan Lahe. Direktorji občinskih uprav se izbirajo na podlagi izvedbe postopka javnega natečaja. V kolikor bo objavljen javni natečaj za novega direktorja, vam bomo ime tega lahko sporočili šele po zaključku javnega natečaja.“

Pri tem so na občini zamolčali, da je Dušan Lahe že prejel odločbo o prenehanju dela kot direktor občinske uprave s strani županje Urške Repolusk in ga do odpovednega roka ne bo več v službi, saj koristi dopust. Po naših informacijah naj bi Katja Markač Hrovatin že zapuščala delovno mesto na Pravni fakulteti Maribor, kjer naj bi svoje delo opravljala dobro in korektno.

Tako ni nikomur jasno, zakaj se na Občini Ruše gredo takšne skrivalnice, saj je izbira direktorja občinske uprave odločitev županje. Morda pa zato, da bi se prikrile sledi političnih kupčkanj?

Med tem ko se po mestu še vedno širijo govorice, da je precej visoko izobraženih kadrov še vedno na seznamu brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod za zaposlovanje, je Univerza v Mariboru prav na Zavodu razpisala 5 prostih delovnih mest. Za določen čas (največ štiri leta) bodo zaposlili mlade raziskovalce ali raziskovalke na štirih inštitutih.

robotsko tekmovanje

Na Inštitutu za elektroniko in telekomunikacijeInštitutu za močnostno elektrotehniko, Inštitutu za računalništvo in Inštitutu za robotiko k prijavi na razpis pozivajo kandidate in kandidatke, ki želijo za polni delovni čas vse do zagovora doktorske nalog oziroma največ štiri leta delati kot mladi raziskovalci/-ke. Prijavijo se lahko do 1. julija. Pogoje razpisov, lahko preverite TUKAJ.

Število brezposelnih oseb na območju Podravja še naprej upada. V mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje je bilo marca registriranih 11.108 brezposelnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot marca lani. Po ocenah Zavoda se vedno manj ljudi zateka po službo čez mejo, tudi zaradi prihoda multinacionalke Magna v Hoče.

Stopnja brezposelnosti je marca znašala 11,7 odstotka, kar je še vedno več od slovenskega povprečja, a je mnogo nižja kot na primer leta 2013, ko je bilo kar 16 odstotkov prebivalcev tega dela Slovenije brez dela. “Čeprav delodajalci niso več obvezani v celoti objavljati prostih delovnih mest na zavodu, lahko rečemo, da se zaposlovanje krepi. V obdobju od januarja do marca se je zaradi zaposlitve odjavilo z zavoda 2879 oseb. Veseli nas, da je med temi kar 26 odstotkov mladih,” je povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga. Ocenjuje, da so k temu pripomogli državni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere imajo letos vključenih skupno okoli 1300 ljudi. S programi poskušajo pomagati predvsem mladim, saj je med brezposelnimi v njihovi evidenci kar 18 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, kar je največji delež med regijami v Sloveniji. Tako je po besedah Zgage predvsem zaradi tega, ker je Maribor univerzitetno mesto. “Veliko mladih se odloči za študij, delovnih mest za visoko izobražen kader pa nam primanjkuje,” je pojasnila.

zavod za zaposlovanje

Več zaposlitev kot posledica gospodarskega okrevanja
Statistično se delež brezposelnih v regiji manjša, ker zaposleni za določen čas vedno pogosteje ostajajo zaposleni tudi po izteku prve pogodbe, vedno manj je stečajev podjetij in presežnih delavcev, na splošno prihajajo na trg vedno manj številčne generacije ljudi. Za pozitivne trende na trgu dela je po prepričanju Zgage zaslužno tudi na splošno bolj pozitivno naravnano razpoloženje v regiji, ki ga zaznava po začetku projekta Magne. “Vedno manj ljudi hodi na delo v Avstrijo, saj se je položaj v Mariboru umiril. Občutek, da prihaja Magna, ljudi zadržuje tukaj in jim daje upanje, da bo boljše,” je pojasnila. Pričakuje se namreč, da bo Magna poleg novih delovnih mest v lastnem proizvodnem obratu v Hočah spodbudila tudi razvoj podpornih storitev ter s konkurenco prisilila ostale delodajalce v regiji k zvišanju plač. “Ljudje bi radi ostali tu in delali tu. Odhajali so čez mejo, ko res ni bilo druge možnosti,” je poudarila Zgaga. Tudi zaradi tega so delodajalci v Podravju pred novim izzivom. V prihodnje se bodo namreč morali vedno bolj ukvarjati ne s tem, kako dobiti delavce, temveč predvsem, kako jih obdržati. Že zdaj je določene poklice zelo težko najti, še posebej za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Po drugi strani kaže, da je trg že posrkal najbolj zaposljive kadre v regiji. Med registriranimi brezposelnimi je kar 37 odstotkov starejših od 50 let. Skoraj tretjina iskalcev zaposlitve je dolgotrajno brezposelnih.

Vir: STA

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Ne moremo se igrat s tem premoženjem“, je danes na srečanju z novinarji dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Na četrtkovi (11. izredni) seji bodo tako mestni svetniki odločali o podaji soglasja za pričetek postopka prodaje Farmadenta. Le tako lahko, po mnenju mestnega vodstva, zaščitijo najmanj 80 delovnih mest.

Da je prodaja Farmadenta nujna, je jasno že nekaj časa, kakor je jasno tudi, da se s pričetkom postopka prodaje mudi, saj so sicer ogrožena najmanj delovna mesta zaposlenih v Farmadentu, morda pa tudi delovna mesta na področju celotne lekarniške dejavnosti v Mariboru. “Mi si tega ne moremo privoščit, preveč ljudi je zaposlenih, tržni deleži in tako naprej… Mi gremo v prodajo z upanjem, da dobimo tujega strateškega partnerja, ki bo zainteresiran za razvoj dejavnosti in za širitev dejavnosti,” je dejal Fištravec.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Trenutno sta za nakup Farmadenta izkazala interes dva slovenska kupca, a na Mestni občini Maribor oba ocenjujejo kot neprimerna. Kemofarmacija Farmadenta po njihovem ne bi smela kupiti, ker bi lahko prišlo do prevelike koncentracije tržne (pre)moči. Drugi interesent pa je družba Salus, ki po mnenju mestnega vodstva ni strateški kupec, ampak bi z nakupom Farmadenta sprožil uničenje lekarniške dejavnosti v Mariboru.

Pogojem za prodajo uradno še ni zadoščeno

S postopki lahko pričnejo, če se s tem strinjajo večinski lastniki (MO Maribor) in vsaj en solastnik oz. družbenik. Po naših informacijah naj bi (poleg mariborske) interes že izkazali na Občini Hoče-Slivnica ter na Občini Duplek. Župan Fištravec je potrdil, da so interes izkazali na dveh občinah solastnicah, ki jih ni imenoval, je pa dodal, da naj bi se kmalu sestali predstavniki vseh šestih solastnic. Mestni ali občinski svetniki občin solastnic bodo torej (slej kot prej) odločali o soglasju za pričetek postopkov prodaje. Mariborski svetniki ta četrtek, na izredni seji.

 

Pričakujejo soglasje, predlagajo komisijo

Lidija Krebl Vukovič, vodja pravne službe na mariborski občini, je pred četrtkovo sejo poudarila, da je treba postopek pričeti, lahko pa ga kasneje kadarkoli ustavijo. “V kolikor bi prišlo do zadržanja zakona, razveljavitve zakona, spremembe zakona ali kakršnihkoli drugih, spremenjenih okoliščin, se lahko postopek prodaje družbe Farmadent še vedno ustavi. S pričetkom postopka prodaje družbe Farmadent se še ne determinira, da bo družba dejansko prodana“, je pojasnila Krebl Vukovičeva.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Župan Fištravec glede na vsa, doslej znana dejstva, od svetnikov pričakuje soglasje za pričetek postopkov prodaje, saj so sicer tveganja za kazni, izgubo občinskega premoženja, delovnih mest in lekarniške dejavnosti v mestu prevelika. “Imenoval pa bom tudi 5-člansko komisijo za prodajo, ki bo po želji mestnega sveta nadzirala komisijo, ki bo vodila postopek prodaje“, je dodal. Sestavljali jo bodo trije mestni svetniki Matej Žmavc (SD), Stojan Auer (LPR) in Petra Kneževič (Lista župana Andreja Fištravca) ter vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek in podpredsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Mitja Hasaj.

Industrijsko cono na območju nekdanje Tovarne dušika Ruše so obiskali Italijani, z veleposlanikom na čelu. Oglasili so se v dveh podjetjih, v katerih obljubljajo nove zaposlitve.

Več v videu:

Življenje, ki ga izbereš, ko se odločiš biti podjetnik, je pač takšno, da delavnik traja od 10 ur naprej.” Tako pravi Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V Dialogu je vsem obrtnikom sporočil, da tudi v Mariboru gre, če se hoče…

dialog pulko 2

Opozoril pa je na aktualne težave, s katerimi se soočajo slovenski podjetniki v Avstriji! Več v videu:

Trgovska družba Lidl Slovenija bo letos v Mariboru testno odprla mednarodni servisni center, ki bo nudil administrativno podporo vsem oddelkom nabave znotraj mednarodne trgovske skupine. Zaradi širitve aktivnosti naj bi na novo zaposlili okoli sto ljudi.

Lokacije za novi center še niso dokončno izbrali, bo pa z njegovo vzpostavitvijo Maribor postal središče poslovanja za partnerje 25 držav, kar je po mnenju direktorja nabave v Lidlu Slovenija Andreja Vouka izjemna potrditev: “Zelo smo ponosni predvsem na to, da je skupen servisni center prvi tovrsten znotraj Lidlove skupine in bomo v Sloveniji kot prvi dobili priložnost vzpostaviti tak center, ki si ga bomo delili s kolegi iz 25 držav.” Z odprtjem mariborskega centra naj bi namreč še utrdili svoj položaj in ugled znotraj (mednarodne) skupine, ki ima sedež v Nemčiji, trenutno pa je prisotna v 30 državah po svetu.

lidl

Sto zaposlitev v roku dveh let
Prve nove sodelavce bodo zaposlili že v naslednjih mesecih, trenutno pa iščejo predvsem referente za upravljanje nabav. Ekipo bodo v več časovnih intervalih krepili vse do konca leta 2017. Kot so zapisali na njihovi (karierni) razpise objavljajo januarja in julija.

Vir: STA