Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Aprila je bilo registriranih 88.648 brezposelnih, kar je je 13,9 odstotka več kot marca in 19,9 odstotka več kot aprila lani. Rast je posledica upočasnjene gospodarske aktivnosti in manjšega vključevanja brezposelnih v zaposlitve, pravi zavod za zaposlovanje. Resorni minister meni, da so z ukrepi povečanje omejili, in napoveduje nova orodja.

Ob koncu aprila je bilo na zavodu registriranih 88.648 brezposelnih oseb, kar je 10.793 oseb oziroma 13,9 odstotka več kot marca in 14.683 oseb ali 19,9 odstotka več kot aprila lani.

Minuli mesec se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 14.419 oseb. Na mesečni ravni to predstavlja 83,7-odstotni skok, na letni pa 190,6-odstotnega.

Med novoprijavljenimi je bilo 6209 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 481 iskalcev prve zaposlitve, 164 brezposelnih zaradi stečajev in 5616 trajno presežnih delavcev.

Število trajno presežnih delavcev se je v primerjavi z marcem povečalo za 130,1 odstotka, glede na lanski april pa za 748,3 odstotka. Med presežnimi delavci so prevladovali tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v gostinstvu, sledili so tisti iz predelovalnih dejavnosti in trgovine.

V primerjavi z aprilom 2019 se je povečalo tudi število stečajnikov, in sicer za 60,8 odstotka, tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, je bilo več za 121,7 odstotka, iskalcev prve zaposlitve pa za 12,4 odstotka.

Od 3626 brezposelnih, ki jih je aprila zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2373, kar je 60,7 odstotka manj kot marca in 59,8 odstotka manj kot aprila 2019.

Aprila je bilo glede na območne službe število registriranih brezposelnih najvišje v Ljubljani (24.179), najnižje pa v Trbovljah (2563).

Brezposelnost se je tako na mesečni kot na letni ravni povečala v vseh območnih službah, v obeh primerih pa je število vpisanih v evidenco najbolj poskočilo v območni službi Kranj (+22,2 oz. +37,3 odstotka). Najmanj se je medtem v mesečni primerjavi zvišalo v območni službi Sevnica (+7,7 odstotka), v letni primerjavi pa v območni službi Trbovlje (+11,4 odstotka).

Na mesečni ravni so po višini rasti Kranju sledile območne službe Koper (+20,6 odstotka), Ptuj (+18,7 odstotka), Nova Gorica (+15,8 odstotka) in Maribor (+15,7 odstotka), na letni ravni pa Ptuj (+33,5 odstotka), Koper (32 odstotkov), Velenje (+25,3 odstotka) in Maribor (+22,5 odstotka).

Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev s področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so minuli mesec zavodu sporočili 4336 prostih delovnih mest, kar je 41,3 odstotka manj kot marca in 60,3 odstotka manj kot aprila 2019.

Največ prostih delovnih mest je bilo za varilce in podobno ter zidarje in podobno, in sicer v obeh primerih čez 200. Čez 150 jih je bilo še za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta delovna mesta v visokih gradnjah in elektroinštalaterje.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 80.957 brezposelnih oseb, kar je 3,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2019. V tem času se je na novo prijavilo 38.727 brezposelnih oziroma 46,1 odstotka več kot lani v tem času, največ zato, ker so izgubili zaposlitev za določen čas (19.321). Iz evidence se je medtem odjavilo 25.371 brezposelnih oseb, od teh 18.939 zaradi zaposlitve, kar je 22,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Dejstvo je, da se zmanjšanje gospodarske dejavnosti zaradi spopadanja z novim koronavirusom že odraža na slovenskem trgu dela, bi bila pa brezposelnost brez državnih ukrepov bistveno večja, je za STA ocenil minister za delo Janez Cigler Kralj. “Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v takšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala,” je dejal.

Meni, da je gospodarstvo sprejelo ukrepe; doslej je okoli 36.000 podjetij oddalo vloge za več kot 300.000 delavcev na čakanju. “Zajeli smo širok krog delodajalcev, za katere predvidevamo, da bodo imeli težave predvsem ta dva meseca in pol, če se bodo zadeve začele umirjati, kar se trenutno že nakazuje. Mislim, da smo za zdaj obvarovali trg dela, pričakujemo pa, da bodo določene posledice prišle tudi z zamikom,” je ocenil.

Povedal je, da so v pripravi že ukrepi in navodila za čas po epidemiji. “Ker bodo potrebe različnih sektorjev raznolike, bomo morali zaobjeti širok nabor odzivov ter nasloviti tako tiste panoge, ki bodo zelo motene, kot tiste, kjer se poslovanje morda ne bo veliko spremenilo,” je dejal.

V pripravi je ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa. To pomeni, da bi delavci denimo delali od 20 do 36 ur tedensko, pri čemer pa bi tako delodajalec kot delavec dobila subvencijo, delavec pa bi kljub skrajšanemu delovnemu času dobil prejemke, primerljive plači za polni delovni čas.

“Ta ukrep bomo ponudili na takšen način, da bo privlačen in stimulativen tako za zaposlenega kot za delodajalca, hkrati pa bomo vgradili takšne varovalke, da bodo preprečevale zlorabe. Tega se ljudje najbolj bojijo in sindikati upravičeno izpostavljajo, da bi lahko nekdo koristil subvencije čakanja, delavci pa bi delali,” je dodal minister.
Vir: STA

Januarja se je nadaljevalo številčnejše prijavljanje brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, kar je običajno za ta čas v letu. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec meseca prijavljenih 82.791 iskalcev zaposlitve, kar je 4,5 odstotka več kot decembra. Na letni ravni to pomeni zmanjšanje za 5,8 odstotka.

zavod_za_zaposlovanje

Januarja se je na zavodu na novo prijavilo 11.353 brezposelnih oseb, kar je 55,6 odstotka več kot decembra in 1,3 odstotka več kot januarja lani. Med njimi je bilo 7763 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 789 iskalcev prve zaposlitve ter 1403 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov.

Podobno kot število prijavljenih na zavodu se je povečalo tudi število prostih delovnih mest. Januarja so delodajalci zavodu za zaposlovanje sporočili 14.328 prostih delovnih mest, to je 53,9 odstotka več kot decembra in 8,6 odstotka več kot januarja lani.

Delodajalci najpogosteje iščejo delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Precej povprašujejo tudi po zidarjih, natakarjih, elektroinštalaterjih, varilcih, prodajalcih, elektromehanikih in varnostnikih.

Od 7096 brezposelnih oseb, ki jih je januarja zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oz. samozaposlilo 5324 oseb. To je 63,6 odstotka več kot decembra, vendar 13,9 odstotka manj kot januarja 2018, kažejo podatki zavoda.

V primerjavi z decembrom je brezposelnost porasla v vseh območnih službah zavoda. O največji rasti so poročali iz območnih služb Murska Sobota (+8,7 odstotka), Ptuj (+7,8 odstotka) in Maribor (+7,6 odstotka). Nadpovprečno glede na raven države je brezposelnost porasla še na območju Kopra (+7,2 odstotka), Celja (+6,5 odstotka) in Velenja (+6,3 odstotka). Na letni ravni je medtem število registriranih brezposelnih oseb ostalo nižje v vseh območnih službah.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS, ki so na voljo za november 2018, je v Sloveniji 887.953 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,3 odstotka več kot oktobra 2018 in 3,1 odstotka več kot novembra 2017. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila novembra lani 7,9-odstotna, kar je enako kot mesec prej in 0,8 odstotne točke manj kot pred letom dni; med moškimi je bila sedemodstotna, med ženskami pa 8,9-odstotna. Najvišjo stopnjo brezposelnosti je imela po teh podatkih območna služba Murska Sobota (12,5 odstotka), najnižjo pa območna služba Kranj (5,2 odstotka).
Vir: STA

Študentje, diplomanti in drugi, predvsem mladi iskalci zaposlitev, so tudi letos lahko opravljali razgovore s potencialnimi delodajalci na 5. Karierni tržnici v živo. Kako uspešni so bili razgovori, preverite v videu.

Število brezposelnih oseb na območju Podravja še naprej upada. V mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje je bilo marca registriranih 11.108 brezposelnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot marca lani. Po ocenah Zavoda se vedno manj ljudi zateka po službo čez mejo, tudi zaradi prihoda multinacionalke Magna v Hoče.

Stopnja brezposelnosti je marca znašala 11,7 odstotka, kar je še vedno več od slovenskega povprečja, a je mnogo nižja kot na primer leta 2013, ko je bilo kar 16 odstotkov prebivalcev tega dela Slovenije brez dela. “Čeprav delodajalci niso več obvezani v celoti objavljati prostih delovnih mest na zavodu, lahko rečemo, da se zaposlovanje krepi. V obdobju od januarja do marca se je zaradi zaposlitve odjavilo z zavoda 2879 oseb. Veseli nas, da je med temi kar 26 odstotkov mladih,” je povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga. Ocenjuje, da so k temu pripomogli državni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere imajo letos vključenih skupno okoli 1300 ljudi. S programi poskušajo pomagati predvsem mladim, saj je med brezposelnimi v njihovi evidenci kar 18 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, kar je največji delež med regijami v Sloveniji. Tako je po besedah Zgage predvsem zaradi tega, ker je Maribor univerzitetno mesto. “Veliko mladih se odloči za študij, delovnih mest za visoko izobražen kader pa nam primanjkuje,” je pojasnila.

zavod za zaposlovanje

Več zaposlitev kot posledica gospodarskega okrevanja
Statistično se delež brezposelnih v regiji manjša, ker zaposleni za določen čas vedno pogosteje ostajajo zaposleni tudi po izteku prve pogodbe, vedno manj je stečajev podjetij in presežnih delavcev, na splošno prihajajo na trg vedno manj številčne generacije ljudi. Za pozitivne trende na trgu dela je po prepričanju Zgage zaslužno tudi na splošno bolj pozitivno naravnano razpoloženje v regiji, ki ga zaznava po začetku projekta Magne. “Vedno manj ljudi hodi na delo v Avstrijo, saj se je položaj v Mariboru umiril. Občutek, da prihaja Magna, ljudi zadržuje tukaj in jim daje upanje, da bo boljše,” je pojasnila. Pričakuje se namreč, da bo Magna poleg novih delovnih mest v lastnem proizvodnem obratu v Hočah spodbudila tudi razvoj podpornih storitev ter s konkurenco prisilila ostale delodajalce v regiji k zvišanju plač. “Ljudje bi radi ostali tu in delali tu. Odhajali so čez mejo, ko res ni bilo druge možnosti,” je poudarila Zgaga. Tudi zaradi tega so delodajalci v Podravju pred novim izzivom. V prihodnje se bodo namreč morali vedno bolj ukvarjati ne s tem, kako dobiti delavce, temveč predvsem, kako jih obdržati. Že zdaj je določene poklice zelo težko najti, še posebej za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Po drugi strani kaže, da je trg že posrkal najbolj zaposljive kadre v regiji. Med registriranimi brezposelnimi je kar 37 odstotkov starejših od 50 let. Skoraj tretjina iskalcev zaposlitve je dolgotrajno brezposelnih.

Vir: STA