V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]
V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.
The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.
The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.
The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
Na okrogli mizi o prometu in urbanizmu v Mariboru, ki jo je pripravila Lista kolesarjev in pešcev, so govorili tudi o načrtih za Garažno hišo Ljudski vrt.
Bi se z njeno umestitvijo v prostor ob nogometnem stadionu in Strossmayerjevi tam res sprostil promet ali povečal zaradi načrtovanega nakupovalnega središča, ki bi bil del garažne hiše?
Po nedavnem državnem prvenstvu gluhih v pikadu, ki se je odvilo v Mariboru, smo preverili, kakšne možnosti imajo gluhi in naglušni za udejstvovanje v Mariboru. Ti namreč potrebujejo posebne pogoje v dvoranah in tudi sicer. Kako pa je s sofinanciranjem športnih in rekreativnih dejavnosti v društvih, ki so namenjena gluhim in naglušnim?
Državno prvenstvo gluhih v pikadu je uspešno izpeljalo Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Ob tem pa so izpostavili tudi nekaj podrobnosti, kako je v Maribor poskrbljeno za šport in rekreacijo gluhih in naglušnih, kako jim v društvu pomagajo in omogočajo dejavnosti. Nenazadnje tudi o tem, kako Športna zveza gluhih Slovenije razdeljuje denar po društvih in ali so zadovoljni s sodelovanjem Mestne občine Maribor.
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je konec marca potrdil akreditacijo Univerze Alma Mater Europaea. To so ta teden obeležili na slavnostni promociji v Kazinski dvorani SNG Maribor. Dan poprej pa je bilo srečanje Evropske in Svetovne akademije znanosti in umetnosti.
Ob slavnostni promociji Univerze Alma Mater Europaea je tako dan poprej bilo še srečanje evropskih in svetovnih znanstvenikov. Na Univerzi Alma Mater Europaea so namreč gostili srečanje Evropske akademije znanosti in umetnosti ter Svetovne akademije znanosti in umetnosti. Ob tem pa so govorili o miru in umetni inteligenci.
Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Klaus Mainzer je izpostavil, da je zdaj nujno povezovanje vseh narodov in držav. Srečanje pa je ocenil kot obetavno: “V današnjih časih so politične situacije različne, vse vrste mostov. Korporacije zdaj propadajo. Zato je naše upanje, da naredimo nekakšno ponastavitev in nov začetek. Spet z idejo ljudi združiti, preseči meje, vse ideologije, vere in konflikte. Da bi jih združili skupaj. Zato je bila prijetna priložnost včeraj imeti zame zelo navdihujočo konferenco s Svetovno akademijo znanosti in umetnosti, ker so ti ljudje navdihnjeni z isto idejo.”
Podobno meni tudi predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnost Garry Jacobs: “Tukaj sta pomembni dve zadevi. Vidimo, da je mir bistven pogoj za varnost ljudi, za bogastvo ljudi in za uspeh čllovečnosti. Sočasno pa je varnost ljudi bistven pogoj za mir. Ker ko se ljudje ne počutijo varne, postanejo obupani. Začnejo kriviti druge: Kdo jemlje moje delo, emigranti prihajajo, vzeli mi bodo delo, Nekdo drug bo zaslužil ali pa bodo tisti tekmeci imeli koristi, imeli bomo več problemov. To dvoje gre torej z roko v roki.” Na sami slavnostni promociji Univerze Alma Mater Europaea so sicer temu akademiku podelili naslov častnega doktorja znanosti, prav tako tudi Vinku V. Dolencu.
Vaški odbor Gradišče na Kozjaku je pripravil kostanjev piknik, zraven tega pa tudi “šopinanje” gre za staro tradicijo, ki jo želijo obuditi.
Vaški odbor Gradišče na Kozjaku je povabil občane, da se udeležijo kostanjevega piknika, saj so si želeli pristnega druženja ob pečenih kostanjih. Trudijo se, da obudijo tradicijo in običaje, ki jih mladi več ne poznajo. Odločili so se za šopinanje.
Običaj je, da gospodar pri katerem se lička, poskrbi za jedačo, pijačo in glasbo. In tako je bilo tudi tokrat, udeleženci so se sprostili, zaplesali in uživali v prijetni zabavi.
Oktober je že tradicionalno mesec požarne varnosti, ki letošnje leto poteka pod sloganom “Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen”. V študentskem naselju Tyrševa v Mariboru so izvedli evakuacijsko vajo v primeru požara. Poglejmo, kako uspešni so bili.
Stekla je evakuacija stanovalcev študentskega doma 1 na Tyrševi. Prišlo je do požara večjih razsežnosti … k sreči gre zgolj za scenarij vaje, ki so ga izvedli. Eden izmed tistih, ki je ostal ujet v sobi je stanovalec Žiga. Ob prihodu na varno, smo ga povprašali, kakšna izkušnja je bila to zanj.
Takšne vaje izvajajo precej pogosto, predvsem pri tistih najmlajših v šoli, ki morda alarma ne jemljejo tako resno, pomembno je tudi, da ljudje znajo uporabiti požarne stopnice. Evakuacijske vaje so namenjene tudi temu, da se preveri delovanje sistemov ki so vezani na aktivno požarno zaščito.
In k sreči je vaja dokazala, da je vse tako, kot more biti. Na srečo je tokrat šlo zgolj za vajo, vendar ta dogodek opozarja, da je pomembno, da smo vsi pripravljeni, saj se lahko podobna situacija zgodi kadarkoli.
V četrtek, 17. oktobra, je v Dvorani generala Rudolfa Maistra potekala kava z novinarji pred 18. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor.
Na novinarski konferenci so sodelovali župan Aleksander Saša Arsenovič, predstavniki občinskih uradov ter Dravskih elektrarn Maribor. Predstavili so gradiva in točke, ki bodo obravnavane na seji, med drugim projekte s področja komunalne infrastrukture, financ in razvojnih investicij.
Na novinarski konferenci bomo predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 18. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 21. oktobra 2024.
Gradiva so objavljena na spletni strani www.maribor.si.
Z izvedbo hišnih preiskav na petih lokacijah na območju PU Maribor, so bile prejšnji teden izvedene sklepne aktivnosti dlje časa trajajoče kriminalistične preiskave s področja kaznivih dejanj ponarejanja denarja in suma storitve drugih kaznivih dejanj, ki je na Policijski upravi Maribor potekala vse od lanskega septembra.
Podrobnosti kriminalistične preiskave so predstavili na novinarski konferenci.
V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka?
Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu in možnih rešitvah. Kje so največji problemi in kako jih lahko odpravijo?
V gosteh so bili Matej Vodopivec (LPR), Karin Jurše (Gibanje Svoboda) Franc Slavinec (SDS) in Igor Jurišič (Stranka mladih – Zelenih Evrope). Sodeloval je tudi Andrej Rajh, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo.
Danes se v Mariboru začenja 6. ZIZ Festival. Med 8. in 12. oktobrom bodo namreč dnevi mariborske alternative gledališke produkcije, ob koncu pa še 11. gala podelitev nagrad ZIZ za najbolj zaslužne na mariborski neodvisni gledališki sceni.
Poglejte, kaj vse se bo dogajalo.
Program
Torek, 8. 10., 20.00, Klet Narodnega doma Maribor: Oaza sredi mrtvega mesta, odprtje festivala
Sreda, 9. 10., 19.00, Mali oder Narodnega doma Maribor: ŠtudenTeater: O vojni, med vojno, z vojno (Moment), tekmovalni program
Sreda, 9. 10., 20.00, Klub Narodnega doma Maribor, Impro noir (Banda ferdamana), tekmovalni program
Četrtek, 10. 10., 19.00, Mali oder Narodnega doma Maribor, Zdravko in njegov joga tečaj duhovne preroditve (Društvo ZIZ, Jurij Torkar), tekmovalni program
Četrtek, 10. 10., 20.30, Mali oder Narodnega doma, ŠtudenTeater: Radio Ratatata (Moment), tekmovalni program
Petek, 11. 10., 19.00, Knjižnica GT22, ŠtudenTeater: Poznamo začetek, poznamo konec, sredina pa je neznanka (Moment), tekmovalni program
Petek, 11. 10., 20.00, Intimni oder GT22, Slovenska Transverzala (Moment, Via Negativa), tekmovalni program
Sobota, 12. 10., 19.00, Intimni oder GT22, Dobra družba (Moment), tekmovalni program
V okviru priprave Občinske celostne prometne strategije Občine Selnica ob Dravi (OCPS), ki bo v prihodnjih letih podlaga in vodilo za izbor ukrepov s področja prometa in trajnostne mobilnosti, je potekala javna razprava o viziji in ciljih razvoja prometa v občini.
Sodelovanje širšega kroga prebivalcev je bilo ključno, saj si občina prizadeva ustvariti trajnostno in celovito strategijo, ki bo služila kot temelj za razvoj mobilnosti v prihodnjih letih.
Težave na Makedonski ulici 31 v Mariboru naj bi trajale že več let. Stanovalci so se obrnili na nas, saj so v skrbeh, ne počutijo se varno, prav tako se ne počutijo slišane s strani Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Zavedajo se, da so nekoč bili stanovalci na slabem glasu, a to se je v zadnjih letih spremenilo.
Ne počutijo se varni, v kleteh naj bi spali brezdomci in narkomani, za njimi naj bi čistili sami. Težav pa je še veliko več. Več v prispevku.
V Svetem Primožu v občini Vuzenica je pri Jožetu Hermanu na ogled razstava zbirke motorjev Tomos, Rogovih koles in še marsičesa drugega. Herman je namreč veliki zbiratelj.
Med Vuzeniškimi dnevi je pokazal, kaj vse ima v svojem muzeju. Hkrati pa še dodatno zbirko njegovega soseda. To pa sta postavila kar pred muzej.
Sašo Plazovnik – Sash in Lun Plazovnik Ribič, oče in sin, ki sta nastopila v lanskem šovu Slovenija ima talent, nastopata vse od takrat na raznih odrih, obenem pa tudi v videospotih pesmi, pod katere se podpisuje Sašo.
“Komad je nastal zaradi razhod parov,” nam je zaupal Sash, ko smo ga vprašali za videospot oziroma o tem, kako je nastala pesem. Dodal je: “Govori o tem, da je življenje samo eno in da se je treba imeti rad, ceniti en drugega. Zavedati se moramo, da je življenje minljivo. S kolegico sva po telefonu sestavila prvi del refrena in tako se skupaj odločila za naslov Anja.”
Sash je še dejal: “Snemanje je potekalo v centru Slovenj Gradca, notranji kadri so bili posneti pri Petru Urancu, Hiša Ančka, Boutique Hotel – Hiša Maja. Zraven sem vključil tudi mojega sina Luna Plazovnika Ribiča, saj je njegova želja po ustvarjanju tako močna.”
V videospotu sta nastopila Sash in Anja Sušnik, videti je, da iskrice kar letijo med njima. “Za dobro odigrane kadre je poskrbela Anja Sušnik, ki jih je zelo dobro izpeljala. Punca je zelo sodelovala in večino kadrov je predlagala ona,” je poudaril Sash in dodal, da sta oba “samska in nikoli ne veš, kaj se lahko razplete”. Pa pravzaprav še ni konec razlage. “Če vprašate Anjo, ali sva par, bo odgovorila: ‘A, dej, nehi no’,” namreč pravi Sash.
Sash pa je izpostavil še eno odlično sodelovanje: “Ne smemo pozabiti na glavnega snemalca – DJ Nino Laznik je poskrbel, da so kadri oziroma videospot posneti tako, kot je bilo pričakovano in da je montaža uspela.” Na pomoč je priskočil tudi artist balkanske zvrsti repa Dino Hafizovič – Dino Wav, je dejal Sash in opisal: “Refren sva sestavila skupaj z Nino Polaner, ki ga je tudi sama lepo odpela, saj je navajena na nastopanje z mano v živo.”
Dupleški motoristični klub Black Dragons je pripravil motoristični vikend, na katerega je povabil motoriste od blizu in daleč. Med njimi je bil celo Nemec, ki je svoj denar za dopust dal za lanske poplavljence.
Dupleški bajkerji pa so prav vse obiskovalce pogostili. Poglejte, kaj se je še dogajalo.
Mariborski župan Saša Arsenovič je podelil Mestni pečat Maribora dvema izjemnima Mariborčanoma. Matjažu Keku za njegov prispevek pri razvoju slovenskega nogometa in doktorju Matjažu Vogrinu za njegovo dolgoletno strokovno delo na področju športne medicine.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob podelitvi mestnih pečatov Maribora dvema stokovnjakoma na njunih področjih, Matjažu Keku in Matjažu Vogrinu dejal, da je zaradi njiju Maribor boljši. Doktor Vogrin je po njegovem eden tistih, katerih delo se včasih ocenjuje kot samoumevno, a še zdaleč ni tako, saj je za delo, ki ga dolga leta opravlja Matjaž Vogrin potrebno veliko znanja, prav tako veliko psihologije, povezovanja, da lahko športnika pred tekmo pripravi tako, da bo dal vse od sebe.
Ob podelitvi Mestnega pečata Maribora Matjažu Keku pa je župan dejal, da njegovi rezultati govorijo sami zase, saj bil odličen igralec, trener v NK Maribor, uspel v Ligi prvakov, tudi kot selektor slovenske nogometne reprezentance, ki je bila takrat najvišje uvrščena. Prav tako neverjeten uspeh, ki ga je dosegel s hrvaškim Dinamom. ta je namreč postal državni prvak. Nato pa se je vrnil in povezal slovenske nogometaše v ekipo, ki je bila trikrat neporažena na evropskem prvenstvu.
Več v prispevku, v katerem so tudi izjave Matjaža Keka in Matjaža Vogrina:
Ekipa NK Maribor se v sredo zjutraj odpravlja z graškega letališča v Bolgarijo. Danes pa so predstavniki NK Maribor na novinarski konferenci predstavili odprtje sezone 2024/25 in kako so pripravljeni na prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za UEFA Europa League proti Botevu.
Stipe Jerič je uvodoma povedal, da se jutri odpravljajo v Bolgarijo, sama tekma pa bo v četrtek. Besedo je prevzel Sven Šoštarič Karič, ki je dejal, da so skupne priprave v Moravskih Toplicah zbližal ekipo, hkrati pa, da so videli, kako se lahko ujamejo z novimi člani vijolične ekipe nogometašev. Med drugim je tudi ocenil žreb ekip, s katerimi bodo igrali, in tudi kako so se pripravili nanje. Kasneje je prišel še trener NK Maribor Ante Šimundža, ki je najprej povedal več o pripravah na bolgarski izziv, ki ga je Jerič ocenil kot dobrega. Šimundža dobro pozna ekipo Boteva, pravi, da je zahtevna ekipa, ki je z novim stadionom dobila novo energijo.
Novosadski Big band in člani zbora in orkestra Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so ponovno pokazali, kakšen spektakel znajo narediti. Tokrat so postregli z disco opero na Glavnem odru letošnjega Festivala Lent.
Velik projekt pa ni vključeval samo izjemnih priredb svetovno znanih pesmi, ampak tudi veliko disko kroglo, ki se je vrtela pod obodom odra na Trgu Leona Štuklja in že ves dan napovedovala, kaj bo zvečer na odru.
Začeli so z venčkom znanih pesmi in takoj pokazali, da ne bodo samo rutinirano odigrali in zapeli nekaj pesmi, ampak da so zavihali rokave in naredili ogromen projekt. In prepričali publiko.
Ne smemo pozabiti, novosadski Big band ter zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so že bili v Mariboru z rock opero, ki je bila takrat prav tako paša za ušesa in oči, zato so bila pričakovanja za včerajšnji večer na Trgu Leona Štuklja velika in upravičena.
Priredbe pesmi so bile vrhunske, mogočne, jagodni izbor hitov, ki so nastali v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pesmi, ki so jih po njenem nastanku peli mnogi in jim dodajali nekaj sebe s tem, ko so jih priredili. In to so naredili tudi simfoniki iz Novega Sada. Pevci in pevke so ob tem še nagovarjali publiko in koketirali z njo ravno toliko, kot je bilo potrebno, da je ta ostala sproščena, obenem pa polna dobre volje.
In bolj kot se je bližal konec, težje je sedela na stolih. No, tisti obiskovalci, ki so bili ob strani in ves čas stali, zagotovo niso bili na miru, ampak so plesali, nekateri skorajda ves čas. Na koncu so plesali skorajda vsi, saj so z odra pri zadnjih pesmih pomahali, da je čas, da se vstane in zapleše. In to je publika na sediščih končno tudi storila.
Disko je tako ali tako glasbena zvrst, ki te ne pusti ravnodušnega, sploh pa ne pesmi, ki so včeraj odmevala na Glavnem odru. Slišali smo pesmi Michaela Jacksona, Abbe, Boney M, Wild Cherry, Bee Gees, Donne Summer, Stevieja Wonderja, Quincyja Jonesa in mnogih drugih. Že prvi venček pesmi je pokazal, da ni zavor in da je nabor pesmi bogat in izjemen.
Na odru so bili : Zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, Big band Novi Sad ter dirigent Fedor Vrtačnik. Peli so Bojana Stamenov, Nevena Reljin, Zoran Šandorov, Disco Sisters, članice zbora opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad. Pa še >Gabor Bunford, tenor saksofon, in Dragan Kozarčić, trobenta.
Sinoči je bilo na Glavnem odru Festivala Lent kaj kmalu jasno, zakaj je koncert skupine Plavi orkestar bil razprodan. Množica obiskovalcev je bila tam krepko pred uradnim začetkom, Plavi orkestar pa je od prve do zadnje pesmi razvnemal tako starejše kot mlajše generacije, ki so v več vrstah pod odrom plesale, pele, uživale.
Plavi orkestar je s svojimi uspešnicami dolga leta navduševal publiko po območju bivše skupne države, tako je bilo tudi na Slovenskem. In sinoči so te starejše generacije na koncertu oživljale spomine na mlada leta, na zabave, končne izlete, rojstnodnevne zabave, na katerih so nekoč vrteli glasbo te skupine, prepevali pesmi, se družili. Dejansko so se sinoči srečali tudi nekdanji sošolci in sošolke in si v živo predstavljali, da so na zabavi ob koncu šolskega leta.
Takšen je bil začetek včerajšnjega koncerta:
Med množico teha pa so bili pomešani mladi, ki so hite prav tako znali na pamet. Veliko jih je bilo v prvih vrstah, s telefoni v rokah, pripravljeni na snemaje, fotografiranje benda, ki mu Festival Lent pravzaprav ni neznanka.
Plavi orkestar je namreč bil že na Lentu. Leta 2018 se je na enem od zadnjih koncertov na Slovenskem Plavi orkestar poslovil. In to je bilo na Festivalu Lent. In takrat marsikdo ni bil ravnodušen. Da bi Plavi prenehali peti in igrati, si marsikdo ni predstavljal niti v sanjah, kaj šele, da bi se to res zgodilo.
In letos je ekipa Narodnega doma Maribor najavila, da Plavi orkestar pride na Festival Lent. Vstopnice so šle za med, ljudje so prišli. In včeraj se je čutilo veselje, videla se je radost, videla se je sreča. Peli so z bendom. Uspešnice so se vrstile. Revolucija, Djevojka iz snova, Kad ti ljubav ime prozove, Ti si moja sudbina, Straže so bile prve. Potem se je bend spomnil na svoje začetke in zaigral Gujo, vrati se. O, kako drugače je zvenela od kasnejših hitov. Sledila je pesem Sačuvaj zadnji ples za mene. In mnoge druge. Tudi Kaja, Good bye teeens, Od rodjendana do rodjendana, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Ako su samo bile laži ….
In člani benda so bili polni energije, ki je prekipevala preko odra. V prostor, na trg, v zrak, povsod. In ostala še dolgo v noč. In ostala v srcih tistih, ki so bili na koncertu.
Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.
Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.
Sinoči so se Vladu Kreslinu, enemu največjih slovenskih pevcev, poklonili glasbeniki, ki so na Glavnem odru Festivala Lent, zapeli svojevrstne priredbe njegovih pesmi. In prišel je sam Vlado Kreslin in prav tako nekajkrat stopil na oder in zapel. Pa tudi nagovoril publiko. In človek, ki verjame v to, da je vse “na ključ”, je videl sinoči tudi čarovnijo – Zvezdana in Vlado sta priklicala dež. Dobesedno.
Koncert Val 202: Izštekani 10 – Poklon Vladu Kreslinu je nastal ob 70-letnici Vlada Kreslina, ustvarjalci Vala 202 z Juretom Longyko in glasbeniki so ta koncert letos prenesli še na Festival Lent in s čustvenimi pesmimi, prav tako pa tudi pogovori, pokazali ne samo svoj talent, ampak predvsem veliko čast, da lahko ustvarijo, zaigrajo in zapojejo pesmi Vlada Kreslina. Na svoj način. Stopili so v njegove čevlje in hkrati ostali v svojih.
Mnogi med njimi so se izpovedali in zaupali, kaj jim Vlado pomeni, kaj pomenijo njegova glasba, njegove pesmi, ki so postale ne samo hiti, ampak pesmi, ki poslušalcu nekaj povedo, ga dvignejo in ga ponesejo naprej visoko na nebo in mu pokažejo, kaj so pristna čustva, kaj je ljubezen, kaj je spoštovanje. Tako kot sam Vlado Kreslin.
In kdo vse je bil pravzaprav na odru? Hauptman Skova in Skovani, Jardier, Batista Cadillac, Kokosy, Chris Eckman in Jana Beltran, Dan D, Leopold I. in Drügi, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Marina Martensson, Zvezdana Novaković, ZveN, voditelje Jure Longyka in nepogrešljivi Vlado Kreslin.
Med drugimi je bil na odru tudi Leopold I., radgonski pevec, ki ga mariborska publika vse bolj pozna. Zapel je Tisto zakartano uro na svoj način. Eno najlepših pesmi, protivojno. Tako, ki kaže na absurdnost vojn. In na oder je prišel tisti, ki mu je bil večer namenjen. Vlado Kreslin. Skupaj sta zapela še pesem Moja draga se rada slika. Vse to in tudi njun pogovor lahko ujamete na “live posnetku”:
In koncert, nabit s čustvi tako na odru kot pod njim, se je nadaljeval s še večjo močjo. Z naslednjimi nastopajočimi. Vsak je bil velik kamen velikega mozaika.
Nebo je ubogalo, zapadel je dež
In nebo nad Mariborom je ganjeno potočilo nekaj solz, no, dežnih kapelj, ko sta na odru poleg Jureta stala Vlado Kreslin in Zvezdana Novaković in napovedala pesem Odi dežek. Najprej je Zvezdana čarala, pokazala, kako se prikliče dež. In ni slutila tisto, kar je publika že čutila. Padle so prve kaplje dežja. In nato sta skupaj čarala, cumprala, pela. Veličastno. In kapelj je bilo vse več. Nebo ju je ubogalo, nebo ju je uslišalo, čeprav je Jure rekel, naj bo dež, če že bo, po koncertu, po vsem dogajanju. Niti slutil ni takrat, kaj se bo zgodilo po koncertu. A ostanimo še pri nastopu Vlada in Zvezdane. Padal je dež, poklon Vladu Kreslinu in njegovi veličini. In publika je ostala pod odrom in pela, poslušala Kreslina in vse glasbenike in Jureta.
Sčasoma se je dež med nastopi drugih razredčil in prenehal. Na odru pa se je ves čas dogajalo. Odlične priredbe so nagovarjale tako Vlada kot publiko, vse.
In Vlado je spet prišel na oder in pel in govoril. Na koncu je stopil sam in zapel. Postopoma so se mu pridružili še vsi nastopajoči tistega večera na Glavnem odru in peli in igrali z njim. Kdor je ob tem ostal hladen, ni slišal ničesar in ni videl ničesar.
Vlado se je poklonil publiki
In ko so se odpravili po nekaj skupnih priklonih dol z odra in ko so mojstri zamenjali luči in vklopili glasbo, ki je naznanjala, da je zdaj pa res konec koncerta, je publika še vedno stala in čakala, klicala, žvižgala in hotela, da se noč ne bi nikoli končala. In Vlado je prišel na oder. Sam. In se zahvalil publiki. Iskreno, močno in izjemno. Tako, kot zna Vlado, tako, kot je on sam.
Nebo se je globoko poklonilo legendi, treskalo je, grmelo in se bliskalo, dež je lil z neba
In odšel je z odra. Publika pa se je počasi redčila. Ljudje so počasi odhajali. Eden za drugim. In takrat se je vsa čarobnost večera zgostila in dvignila do oblakov. Ki so na glas zajokali. In začelo je močno deževati. Silovito. Grmelo je, bliskalo je, lilo je tako, kot da sta mu Zvezdana in Vlado ukazala. Nebo je milostno počakalo na konec koncerta in nato pokazalo, kaj zmore. Pogasiti požar, pogasiti žejo, uresničiti željo.
Odlična tehnična podpora in logistika dogajanja na odru
Ob robu tako veličastnega koncerta pa se moramo spomniti tudi na to, da je na odru teklo vse kot namazano. Tehniki, luči, menjava glasbil, priprava posameznih delov velikega odra, medtem ko se je Jure pogovarjal z glasbeniki, tako da je takoj za pogovorom že lahko nastopila druga skupina ali drugi duet ali drugi posameznik. Poklon velja torej ne samo glasbenikom, ampak vsej ekipi, vsakemu posamezniku, ki je sinoči pripomogel k temu, da je bil koncert takšen, kot je bil. Veličasten in čustven.
Letošnji nastopajoči na Glavnem odru prinašajo tako pestrost, da bi lahko rekli, da je na krožniku prava mešanica okusov. Prvi štirje večeri so imeli izreden meni: Magnifico, slovenske popevke z več izvajalci, Perpetuum Jazzile in Pink Floyd History s spektaklom Dark Side Orchestra.
Pester nabor nastopajočih se zagotovo vidi na Trgu Leona Štuklja, kjer so se v prvih večerih zvrstili glasbeniki, pevci in pevke, ki zagotavljajo kakovost izvedbe, s svojo specifičnostjo pa tudi različno občinstvo.
Šarmer Magnifico, ki se lahko prelevi tudi v kaj drugega
Otvoritveni koncert je imel Magnifico, ki pravzaprav ni prvič stal na tem odru. Tokrat ga je spremljal Veliki disko šlager orkester. Magnifica se nikakor ne da spraviti v nek kalup, čeprav po eni strani vemo, kaj lahko prinese na oder, kaj zapoje. a vseeno to ni tako enostavno, saj se še sam lahko prelevi v eno ali drugo vlogo pevca, ki skoraj nikogar ne more pustiti ravnodušnega. Sam na odru ni niti na miru, niti ne miren. Tudi tokrat je bilo tako, da je prehajal iz ene v drugo pesem energično, močno, silovito, hkrati pa tudi nežno, a odločno. In vsekakor barvito. Ter zapel svoje kultne, legendarne, energične, romantične pesmi, prav tako tudi tiste, ki razgaljajo stanje, človeka, družbo, a nikakor ne tako, da bi človek padel od kritike dol, ampak s pesmimi in glasbo, ki je igriva, lahkotna, plesna pa tudi seksi in resna. Odvisno pač od same pesmi in od virtuoza, ki jo prepeva in z njo osvaja publiko. In publika je bila prvi večer letošnjega Festivala Lent zagotovo osvojena. Pa ne samo na Glavnem odru z Magnificom, ampak tudi na drugih odrih, ki so jih letos postavili drugače.
En kratek večerni sprehod po Lentu in centru Maribora na prvi večer Festivala Lent je pokazal prav to. Da je Narodni dom Maribor z vsemi sodelujočimi spet pokazal, da zna narediti tisto, na kar smo čakali. Spraviti vsebino na Lent, na Trg Leona Štuklja in po drugih prizoriščih tako, kot je bilo nekoč, in hkrati posodobljeno. Nekaj vtisov, pričakovanj, želja obiskovalcev in tistih, ki so “sestavljali” del programa, smo zbrali v poročanju o prvem dnevu, večeru Festivala Lent.
Nekaj utrinkov je zbranih tudi v fotografijah.
Poklon slovenski popevki, s katerim so prebudili nostalgijo
In spet se lahko ozremo na Glavni oder letošnjega Festivala Lent. Drugi večer je prinesel Večer slovenske popevke: Nad mestom se dani. Slovenske popevke, ki so v vseh letih od svojega nastanka do danes postale del zavesti in podzavesti marsikoga, ne samo starejših, ampak tudi mlajših, so na oder spravili Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada z Nuško Drašček, Raiven, Veroniko Strnad, Gregorjem Ravnikom, Rudolfom Gasom, Tomažem Domiceljem in Alfijem Nipičem.
Slovenska popevka ima posebno mesto v naši glasbi. Leta in leta so popevke peli na festivalih slovenske popevke, mnoge od njih poznamo, jih prepevamo, pri nekaterih se niti ne zavedamo, da znamo besedilo, dokler na začnemo peti pesmi, ko jo slišimo na radiu ali na odru, kot je bil drugi večer Festivala Lent, ko so jih oživili in s svojo dodano energijo spustili med ljudi priznani in kakovostni pevci.
Alfi Nipič je eden tistih pevcev, ki je stal na odru in zapel pesmi, ki izražajo veliko ljubezen do domačega Maribora, čeprav je sam tudi Pesničan in še veliko več, in publika je pela z njim.
Prav tako tudi z drugimi pevci in pevkami, ki so zanosno, slavnostno, hkrati pa ponosno in tudi igrivo zapeli več pesmi, medtem ko je orkester igral. Raiven je zapela tudi svojo Veroniko, a ne samo njo. Nuška Drašček je blestela na odru, prav tako tudi Veronika Strnad. In pevci niso prav nič zaostajali.
Večer slovenske popevke na Festivalu Lent se je končal sredi noči, a verjamemo, da so izvedbe pesmi ostale v spominu marsikaterega obiskovalca in obiskovalca še tudi naslednji dan. Tudi ta, da se nad mestom dani.
Perpetuum Jazzile v vsej svoji veličini
In potem je prišel tretji večer. In na Glavnem odru Festivala Lent so bile nova energija, nova moč, nova zasedba, nova glasba. Ne nova po letih, ampak v primerjavi s prejšnjima dvema večeroma zagotovo drugačna. In prav nič manj kakovostna. Svojo moč, svojo prezenco, svojo energijo je pokazala zasedba Perpetuum Jazzile. Ki spada v sam svetovni vrh vokalnih skupin ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.
Pojejo ljudske pesmi, prav tako jazzovske, blues, gospel, disko, funk, pop in še mnogo več. Pa ne samo da pojejo, celotno glasbo ustvarijo s človeškim glasom, ritem s človeškim beatboxom, ko iz sebe spravijo glasove bobnov in drugih tolkal. Z glasovi in rokami poustvarijo zvoke, ki se jih sliši v naravi, od pretakanja vode do nevihte, tudi iz urbanega sveta zvoke, pri katerih zastrižemo z ušesi in se vprašamo: “Je to sploh mogoče?”
Kaj hitro smo lahko slišali popularne pesmi, tako sodobne kot malce starejše, od skupin ABBA, The Queen in drugih, nato so prešli na klasiko in spet na popularno zvrst glasbe. Izredne priredbe svetovnih hitov so bile tiste, ki so osupnile marsikoga in ga hkrati spomnile na veličino zasedbe Perpetuum Jazzile. Ja, tudi Africa je bila med vsemi pesmimi, tista, ki jim je leta 2008 prinesla Viktorja za posebne dosežke.
Rokerski spektakel z mogočnostjo in nasičeno energijo Pink Floyd History: Dark Side Orchestra
Zgodil se je tudi četrti večer Glavnega odra Festivala Lent. 51 let je od izida albuma Dark Side of the Moon, pri katerem se je podpisala izvrstna skupina Pink Floyd. Gre za kultni album prav tako kultne glasbene skupine. In godalni orkester in skupina Pink Floyd History je koncertni spektakel Dark Side Orchestra v stilu skupine Pink Floyd prinesla v Maribor na Glavni oder Festivala Lent.
Spektakel je nastal lani, ob 50-letnici izida albuma Dark Side of The Moon. Sprva je bila na Glavnem odru skupina, ki posrka energijo iz zraka, iz okolice, hkrati pa jo nasičeno in polno daje usmerjeno naprej k publiki. Vizualizacije na odru so prav tako močne, skladne s pesmimi, skladbami. Kar ni presenetljivo tistim, ki poznajo originalno zasedbo Pink Floyd in njihove nastope na velikih odrih. Skupini na Glavnem odru se je kmalu pridružil še orkester in potem se je zdelo, da vsi skupaj, cel trg diha v enem ritmu, ki je vse povezal in dvignil na Luno. Na temno stran Lune.
Kako je bilo, ko je igrala in pela skupina še brez orkestra na odru, si lahko pogledate na povezavi
Danes na Glavnem odru začetek Folkarta
Ja, nov dan, nov večer je na Festivalu Lent, ki v nekaj dnevih na svojih prizoriščih prinaša zgoščeno dogajanje za vse generacije, in prinaša danes tisto, iz česar se je Festival Lent pravzaprav razvil. Folkart. Danes se namreč začenja. Največji slovenski folklorni festival, pod okriljem svetovne organizacije CIOFF. Ki prinaša v Maribor folklorne plese iz vsega sveta. Letošnji je že 36. po vrsti. In kaj se bo danes na Glavnem odru in v naslednjih dneh po Mariboru in še v nekaterih mestih videlo in slišalo? Črno goro, Indijo, Novo Zelandijo, Maore, Panamo, Portugalsko, Južno Korejo in seveda odlično stalnico Mariborčane, člane AFS Študent.
Tudi letos nas na Festivalu Lent čaka program, poln nepozabnih doživetij. Od vrhunskih glasbenih nastopov do pouličnih umetnikov, od slastnih kulinaričnih dobrot do razstav in delavnic.
Največji multikulturni in multi-žanrski poletni festival v tem delu Evrope je intenzivno doživetje kulture in druženja, gostoljubja in kulinarike, vrhunskih ustvarjalcev in zabave. Za 9 festivalskih dni in noči celo mesto postane oder in vabi, da se zlijete z vzdušjem.
Na drugi strani Lenta pri Vodnem stolpu bo znova Jurčkov oz. Večerov oder z rockom. V avditoriju lutkovnega gledališča, znanem kot oder Minoriti, pa bosta komedija in Jazzlent, ki med drugim pripelje v Maribor kraljico afropopa Fatoumati Diawara, kubanskega pianista Alfreda Rodrigueza in turško senzacijo Istanbul Sessions.
Na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja bodo med drugim nastopili Magnifico, Perpetuum Jazzile in Plavi orkestar, gostil pa bo tudi Večer slovenske popevke, Disco opero, poklon Izštekanih 10 Vladu Kreslinu, Pink Floyd History ter odprtje in zaključek mednarodnega folklornega festivala Folkart s skupinami iz Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Paname, Portugalske, Črne Gore in Slovenije.
V Sodnem stolpu bo mesto za intimnejša glasbena doživetja, stand up in otroške predstave bodo znova v Vetrinjskem dvoru, klasična glasba v Dvorani Union, na terasi Mariboxa študentski KMŠ Oder, v Mestnem parku pa festival ustvarjalnosti za družine in otroke Art Kamp.
V času festivala bo obiskovalcem dogodkov na voljo brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi. Vstopnica za festival bo na dan dogodka veljala tudi kot vozovnica za vse mestne avtobusne linije. Nakupovalni center Europark ponuja brezplačno parkiranje do 2. ure zjutraj, Slovenske železnice so zagotovile dodatne vlake.
Minuli vikend so bile v Dupleku zanimive in dinamične vaške igre.
Ekipe iz različnih krajevnih skupnosti, so se pomerile tako v kuhanju kot tudi v zanimivih igrah – najbolj atraktivno je bilo seveda videti vleko vrvi.
Na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju smo obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.
Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci. Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.
Medgeneracijsko sodelovanje
Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev. Občudovanje in pohvale obiskovalcev so pričale o kakovosti in predanosti vseh sodelujočih.
Razstava je pritegnila kar nekaj obiskovalcev, med katerimi so bili tudi starši, stari starši in lokalni prebivalci. Skupaj so ustvarili prijetno in spodbudno vzdušje, ki je še dodatno spodbudilo sodelovanje in izmenjavo idej.
V zaključku je treba poudariti, da razstava ročnih del krožka Pikapolonice ni le prikaz izjemnih spretnosti, temveč tudi simbol povezanosti in skupnega ustvarjanja. Takšni dogodki dokazujejo, da se lahko z medsebojno pomočjo in deljenjem znanja dosežejo čudoviti rezultati, ki obogatijo življenje vseh vpletenih.
Včeraj smo ujeli Deželaka junaka, kako se je peljal po Koroški. Danes ga čaka nova pot, nove dogodivščine, nova poznanstva. Poglejte, kako navdušeno so ga sprejeli v Vuzenici in na Muti.
Na svoji poti po Sloveniji Miha Deželak ni sam. Družbo mu dela odlična ekipa, ki skupaj z njim diha, vozi, kolesari, spodbuja otroke, mladostnike in odrasle. Vse z enim in istim ciljem: da uživajo ob srečanju z Deželakom junakom in da skupaj pomagajo otrokom, ki zaradi socialne stiske družine ne morejo na morje. Deželak junak s svojo akcijo že deseto leto zbira prostovoljne prispevke, da bi omogočil prav tem otrokom, da bi nekaj dni uživali na morju.
Na Koroškem ga je spremljal Luka Basi, pevec, ki je zapel znano pesem tako na Muti, kjer so se najprej ustavili sredi hudega naliva, ki pa ni prestrašil nikogar. Miha Deželak pa je bil navdušen nad otroci tako, kot so bili tudi oni nad njim. Pozdravili so se, poklepetali so, nato pa ga spustili, da se je odpravil še v Vuzenico.
V Vuzenici pa so se zadnji hip odločili, da Deželaka junaka ne bodo pričakali na igrišču, saj je močno deževalo, ampak so se odločili za dvorano, telovadnico osnovne šole. Otroci so posedli po tleh ali pa stali in nestrpno čakali na Deželaka junaka, tako kot na Muti so tudi oni napisali več transparentov in komaj čakali, da pride. In potem so morali odpreti vrata na stežaj, saj sta se Luka Basi in Miha Deželak kar zapeljala v telovadnico:
In potem je sledilo fotografiranje, snemanje, objemanje, pogovarjanje. In še preden se je Deželak junak odpeljal naprej, nam je zaupal, da tako na tiho želi, da bi tudi letos dosegli magično mejo pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za otroke. A hkrati, da čisto vsak evro šteje, z magično mejo ali brez nje, saj vsak evro pomaga otrokom.
Nov dan, nova trasa
Danes Deželaka junaka čaka sedmi dan kolesarjenja. Po načrtih ob 7.00 Ormož, od tam v Veliko Nedeljo, Dornavo. Nato ob 10. uri na Ptuju, sledi Hajdina, pa naravnost na Ptujsko goro, ob 11. uri pa v Majšperk.
Po Majšperku, kjer bo v športnem parku, v Šoštanj, kjer bo predvidoma ob 15.10, uro kasneje v Mozirju, sledijo Braslovče in Polzela. Potem pa še Šempeter in Žalec.
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki.
Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, Večgeneracijski center Občine Hoče-Slivnica, ki ima v tej občini dve enoti. Prav tako tudi Društvo TOTI DCA Maribor in Večgeneracijski center Maribor, ki sta oba po statusu socialni podjetji. Izvedeli smo, kako razvejane mreže prostovoljcev imajo v vseh teh centrih, kako sodelujejo s posamezniki in različnimi društvi, z lokalno skupnostjo.
Gostje so bili: Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek; Melita Šmid, vodja MGC Danica Rače-Fram; Metka Meglič, direktorica OU Hoče-Slivnica, o VeGeC Hoče – Slivnica z dvema enotama; Miro Mihec, soustanovitelj TOTI DCA Maribor in predsednik VGC Maribor.