V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025.
The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na Občini Duplek imajo potrjen proračun za dve leti. V letošnjem letu bodo nadaljevali projekte izgradnje krožišč, lotili se bodo tudi mehkejših vsebin, sofinanciranja društev, urejanja športne infrastrukture in drugega.
Konec lanskega leta so pod streho spravili proračun Občine Duplek za dve leti. Tako za naslednje leto kot tudi za letos. V pogovoru o najpomembnejših infrastrukturnih projektih se je župan Mitja Horvat tokrat osredotočil na izgradnjo krožišč, hkrati po izpostavil še nekaj drugih projektov.
V Dupleku se bodo lotili energetske sanacije stavbe, v kateri je sedež Občine Duplek, prav tako pa tudi energetske sanacije Podružnične osnovne šole Dvorjane. Obe investiciji sta del občinskega proračuna in spadata med pomembnejše projekte tega leta.
Lotili se bodo energetske sanacije občinske stavbe
Ena glavnih prioritet letošnjega proračuna Občine Duplek je energetska sanacija občinske stavbe. V okviru te bodo naredili na sami stavbi več, v času del pa bo po besedah župana delo občinske uprave in drugih zaposlenih v stavbi teklo nemoteno, tako da bodo dostopni občanom.
Med poletnimi šolskimi počitnicami energetska sanacija šole
Energetske sanacije Podružnične osnovne šole v Dvorjanah, ki prav tako spada med večje projekte letošnjega leta v občini Duplek, pa se bodo lotili med šolskimi počitnicami, tako da ne bodo motili pouka. Ta stavba pa je pravzaprav spomeniško zaščiten objekt. in zaradi tega bo bolj zahtevno delo oziroma obnovo.
Več podrobnosti razkriva župan v pogovoru za BK TV.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.
Pokrivajo območje kar 34 občin
Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.
V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno
Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.
V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor
Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.
Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu
Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte. Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.
Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.
Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov
Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”
Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavila več izzivov Teatra Magdalena ter predstave Viktor ali otroci na oblasti kostumografka in scenografka Nina Šulin. Gledališče je v alternativnem centru Pekarna in ponuja unikaten izziv postavljanja odra in prostora za gledalce, sama predstava Viktor ali otroci na oblasti pa se je rodila prav v tem gledališču. Izzivov pa imajo vsekakor še več.
Teater Magdalena je nastal na skoraj obnovljenem podstrešju
Viktor ali otroci na oblasti je prav posebna gledališka drama, ki so jo uprizorili gledališčniki Teatra Magdalena. To gledališče je nastalo pred kratkim nad MC Pekarna v Centru Pekarna. “Teater Magdalena je na podstrešju MC-ja,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Začetna faza prenove podstrešja je za nami. Teater deluje prvo sezono. In imel je prvo uradno premiero. Viktor ali otroci na oblasti. Gre pa za en poseben prostor, saj večina pozna MC iz pritličnih delov. Gospod Ramiz Derlić, ki vodi MC že mnoga leta, pa se je odločil, da bo dal MC-ju še eno priložnost. In na podstrešju dal možnost še drugim vrstam ustvarjalcev, da lahko delamo.” In pot na podstrešje vodijo pravzaprav požarne stopnice.
Podstrešje je pravzaprav zelo prostorno, kar sicer najprej gledalci ne opazijo, saj ob vhodu vstopijo v prostor, kjer so sedeži za gledalce, takoj nato pa je oder, ki je del prostora. In to je pravzaprav tudi že prvi izziv, s katerim so se spopadli režiser, igralci, scenografka in vsi drugi sodelujoči. In nekaj, kar deluje stisnjeno, dobro izkoristili kot prednost pri predstavi.
Igralci morajo biti skoncentrirani zaradi nadrealističnega besedila in ker stojijo tudi čisto ob gledalcih
Zasedbo za gledališko predstavo je režiser iskal na različnih mestih, nekaj pa na avdiciji. Zaradi same postavitve scene pa morajo biti vsi dobro skoncentrirani. Del igre se namreč odvije tik pred prvo vrsto sedežev pa tudi ob strani, dober meter od gledalcev. Nina Šulin je spregovorila tudi o besedilu, ki je zelo zahtevno: “Gre za zelo nadrealističen tekst. To besedilo zahteva od igralca izjemno koncentracijo. Ker ima ogromne količine besedila. In govori ravno tisto, kar ne počne. Na odru je akcija, nepovezana z besedilom.” Po eni strani je nadrealistično, po drugi strani pa resnično – kot je zdaj v resničnem svetu. Igralci in igralke pokažejo izredna čustvena stanja, skozi besede, skozi pojavnost, skozi kostume … Gre za družinsko dramo, pri kateri dva otroka pokažeta ogledalo vsem odraslim in prerasteta svoje učitelje, torej starejše. Na glas povesta vse, kar sta videla, kar sta slišala in vse to povežeta, da se vidi.
Koncept režiserja je bil, da igralca vplete v občinstvo, hkrati pa gledalec ni vpleten. In tako je morala Nina Šulin tudi postaviti sceno: “Že sam vstop v teater simulira, da se bo nekaj zgodilo v občinstvu. Kot gledalci vstopimo v stanovanje. Vseskozi smo v njihovi hiši.” In to je lahko kar tvegano, velik izziv. In ko so igrali na drugih odrih, so morali tam postaviti sceno in gledalce tako, da so dobili isti vtis. Zato so na primer v Postojni imeli gledalce kar na odru.
Kostumi, kot da bi bili potegnjeni iz skrinje na podstrešju
Kostumi so prav tako posebna zgodba. “Meni se je tu zdelo pomembno, pri tej predstavi, da so oblačila hkrati na nek način starinska, kot da so potegnjena iz neke druge zgodbe, kot da smo jih našli na podstrešju v neki skrinji. In kot da so jih ljudje oblekli ne vedoč, kaj se jim bo zgodilo s temi oblekami. In kot da je prah še vedno v teh oblekah,” je dejala Nina Šulin in dodala: “Ta ideja zaprašenosti in odtujenosti se mi je zdela zelo primerna.” A vseeno so kostumi gibljivi, igralci se lahko v njih gibljejo, plešejo.
Celoten pogovor z Nino Šulin, v katerem razkriva še več izzivov, tudi pri igralcih in igralkah, igri, drami, psiholoških, čustvenih transformacijah, nagradah, ki so jih osvojili, in vsem drugem, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Tudi to, da je na videz drama, ki predstavlja družini iz preteklosti, v resnici ogledalo sodobne družbe in ekstrem, do katerega lahko pripeljejo naša dejanja.
Županja Občine Selnica ob Dravi, Vlasta Krmelj, ob praznikih in ob vstopu v novo leto vsem občankam in občanom namenja iskrene želje zdravja, miru in zadovoljstva.
V oddaji Kulturni izziv je Mirjana Jesenek Mori predstavila voditeljici Uršuli Godec izzive, ki jih je imelo in jih ima Kulturno društvo Pavza iz Selnice ob Dravi.
Najprej je bil zbor, nato se je razvilo društvo in rodile sekcije
Mirjana Jesenek Mori je predstavila Kulturno društvo Pavza, katerega začetki segajo k ustanovitvi Obrtniškega moškega pevskega zbora. Pevski zbor je leta 2022 praznovalo že 40 let obstoja, društvo pa je lani praznovalo 25-letnico. Najprej je bil tako pevski zbor, nato pa so se postopoma razvile še druge sekcije. Kulturno društvo Pavza pomeni, da naše društvo nikoli nima pavze, je nekoliko za šalo dejala Mirjana Jesenek Mori. Ime so pravzaprav dali ustanovitelji društva, za postavitev temeljev pa so jim še zdaj hvaležni.
Želijo več podmladka
Kako pa je zdaj? Imajo dovolj članov in članic, tako starejših kot mlajših? Jesenek Mori pravi: “Mi smo ljubiteljsko društvo. Delujemo na prostovoljni bazi. Velikokrat poudarjam, da so ljudje tisti, ki delujejo v našem društvu – poleg službe, ki jo imajo, opravljajo še zelo dobro kulturno delo. In ni to malo truda in poguma, da se nekaj takega opravi. S podmladkom pa je tako – mladi so v drugačnem svetu. Živijo v drugi dobi digitalizacije. Se trudimo, sploh pri kakšnih aktivnostih, ki jih naredimo sploh z namenom. da jih spodbudimo, da sodelujejo, ampak je pa tu nek manko, za katerega pa se bomo morali močno potruditi.”
Od ljubezni, denarja, do tega, da človek ima v sebi to, da nekaj naredi za lokalno skupnost
Z voditeljico se je strinjala, da je pri delovanju društva oziroma pri ljubiteljski kulturi potrebno veliko ljubezni. Pa tudi veliko vztrajnosti, ko je človek po službi utrujen, ko bi mogoče raje počival, a gre na vaje, predstave, nastope. “Tako. In jaz pravim, veliko društev daje na prvo mesto seznama, da sploh obstaja društvo, finance. Ampak niso samo finance, ampak je tudi preprosto, ali človek ima to ali ne – da naredi nekaj za lokalno skupnost. In to skupaj z ostalimi člani društva in v posameznih sekcijah.”
V celotnem pogovoru se dotakneta več tem
Kako se sicer preživijo, kdo jim pri denarju priskoči na pomoč, kako so pravzaprav organizirane sekcije in kako sodelujejo, kaj vse pripravljajo – od tradicionalnih koncertov, prireditev, nastopov do izrednih in rednih dogodkov ter povezovanja v lokalni skupnosti in izven, pa lahko prisluhnite v celotnem pogovoru z Mirjano Jesenek Mori na spodnji povezavi:
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine.
Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa tudi, kako si izbirajo pesmi za različne tematske koncerte – od svetovnih uspešnic, Abbe do raznih ljudskih pesmi. Zakaj izbirajo še druge pevske zbore za skupne nastope? Kako vadijo, kako izberejo, katera pevka bo pri kateri pesmi imela vodilno vlogo? Kako je peti v cerkvi, v preddverju, manjši ali večji dvorani – in še veliko drugega.
Sedem članic, ki so se našle pred osmimi leti
V vokalni skupini Florentine je sedem članic, ki pojejo skupaj, včasih je ena v ospredju, včasih druga. Prepevajo že več let, za različne nastope pa izbirajo različne pesmi. Mojca Horvat pravi, da imajo članice različne glasbene okuse, pa vendar uspejo izbrati pesmi, ki so vsem vešč. Tako se je pri enem od koncertov začela razvijati ideja o pesmih od skupine Abba, našle so zelo zanimive priredbe. Lani pa so na primer naredile nekaj priredb Avsenikov, lotile so se tudi ljudskih pesmi, slovenskih, balkanskih. Uradno so ustanovile zbor pred osmimi leti, pevke so prej pele v drugih sestavi. Razmišljajo pa že o deseti obletnici.
Kako se odločijo, katera bo vodilna pevka pri petju posameznih pesmi?
Pojejo vse skupaj, včasih prevzame vodilno vlogo ena, včasih druga. “To je podobno kot pri kaki glasbeni skupini, kjer so različni instrumenti. Me večinoma pojemo štiriglasno. Kot da bi bili štirje različni instrumenti,” razlaga Mojca Horvat in pravi, da je kot da bi bili po dve pevki na enem instrumentu, ena pa je sama. Če katera manjka, je težko, pravi, saj je pomembno, da so vse skupaj. Nekaj priredb so naredile same, predvsem vodja Mojca Potrč. Med sabo ne tekmujejo, ampak ugotovijo, katera bi lahko pela vodilno melodijo, katera pa kaj drugega. Pri nekaterih pesmi ša celo prehajajo vodilne vloge od ene do druge. “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” pravi Horvatova.
Sodelujejo z drugimi pevskimi zbori in različnimi društvi
Sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi pevskimi zbori. Imajo namreč samostojne koncerte, kjer pojejo same, včasih pa povabijo koga, da poje z njimi, ali pa gredo same v goste. Tako bodo čez nekaj dni imele v svojem Hramu kulture Arnolda Tovornika goste. Ti jih bodo kasneje povabili še k sebi, na njihov koncert. Kako pa Florentine izbirajo, s kom bodo sodelovale, in kako se dogovorijo za pesmi, ki jih takrat pojejo? Večinoma se dogovorijo, da so ločeno na odru, kako pesem pa zapojejo tudi skupaj. “Prijetno je imeti goste, tudi za poslušalce, da razbijejo morebitno enoličnost. Hkrati pa zelo rade sodelujemo z novimi glasbeniki. Dosti sodelujemo tudi z lokalnimi društvi, ne samo z glasbeniki,” pravi Horvatova.
Celoten pogovor z Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine si lahko ogledate na spodnji povezavi
Danes so se v Mariboru prižgale praznične luči. Začel se je program prireditev tako na Trgu Leona Štuklja kot na Glavnem trgu pa tudi v Vilinskem mestu oziroma Vetrinjskem dvoru, ki se v času Čarobnega Maribora spremeni v Vilinski dvor.
Letošnji začetek Čarobnega Maribora je bil prav čaroben. Ob 17. uri so začela sprehod po mestu čarobna bitja. Istočasno so se pržgale luči tudi v Vilinskem dvoru.
Čarobni zbor in čarobna bitja na mestnih ulicah in trgih so se sprehodila prav do Glavnega trga, sproti pa prižigala luči. V Vilinskem dvoru je zaigral Fake Orchestra, vile pa so zaplesale svoj vilinski ples.
Na Glavnem trgu pa so se na novoletni smreki prižgale luči, nato pa se je zavrtelo še panoramsko kolo. V Božični vasi na Glavnem trgu je nato sledil koncert skupine Leonart, sledil bo še didžej August Adrian.
V Kulturnem inkubatorju so prav tako prižgali praznične lučke, ob 19. uri pa se je začel še koncert v sklopu Jazz ’ma mlade: Bernard Dobravec kolektiv. Ob 20. uri pa je na Trgu Leona Štuklja bil čas za nastop skupine Mambo Kings. V prazničnem sijaju pa je zasvetil tudi Lent, prav tako pa tudi mnoge druge ulice v Mariboru.
V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice.
V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu Kralji ulice. Gostji sta bili Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor, in Mojca Bizjak iz programa nastanitvene podpore.
Članice Inner Wheel kluba Maribor, humanitarnega združenja žensk, vabijo na 25-letnico delovanja kluba. Praznovale bodo v soboto v Narodnem domu, ponovno pa bodo vesele vsakega prostovoljnega prispevka, ki ga bodo namenili Materinskemu domu Maribor.
Prisluhnite spodaj.
V Mariboru se je danes začelo 40. Martinovanje, ki bo trajalo kar nekaj dni. Vrhunec bo v torek, 11. novembra 2025, ko bo tradicionalno praznovanje tega praznika na Trgu Leona Štuklja. Danes pa je že bilo živahno na Koroški cesti in ponekod drugod.
Petdnevno praznovanje vina v Mariboru se je tako začelo v centru mesta. Na Koroški cesti, kjer so bile sredi dopoldneva že postavljene stojnice s kulinarično ponudbo. Na prvem mestu vino, manjkala pa ni niti hrana.
Petkovo dogajanje je tako zajelo dopoldansko Martinovo tržnico dobrot na osrednji mariborski tržnici ter več celodnevnih dogodkov. To so Martinovanje na Grajskem trgu, Martinovanje na Koroški cesti. Zvečer pa še After party v Vinagovi kleti:.
Sobotno dogajanje na več prizoriščih
7.00-13.00: Martinova tržnica dobrot na Osrednji mariborski tržnici
9.00-18.00: Martinova darilna tržnica na Grajskem trgu in Trgu svobode
10.00-23.00: Martinovanje na Grajskem trgu, gostinska ponudba in glasbeni program
10.00-20.00: Martinovanje na Koroški cesti, gastronomska ponudba na stojnicah in glasbeni program
10.00 in 15.00: Brezplačni sprehod: Od špricerja do Najstarejše trte
13.00-22.00: Martinovanje v Limbušu
14.00-17.00: Vodeni ogled: Sosedje pod Najstarejšo trto
20.00-03.00: After party v Vinagovi kleti z Natalijo Verboten, Alfi Nipičem in Skupino Bratje
Nedelja, 9. november, s sprehodom in Martinovanjem v Malečniku
11.00: Brezplačni sprehod: Od špricerja do Najstarejše trte
11.00: Martinovanje v Malečniku
Ponedeljek, 10. november, Mariborske vinske zgodbe
11.00 in 16.00: Brezplačno vodenje: Mariborske vinske zgodbe z MarTour
Torek, 11. november, osrednje Martinovanje na Trgu Leona Štuklja
10.00-23.00: Martinovanje na Grajskem trgu, gostinska ponudba in glasbeni program
9.00-18.00: Martinova darilna tržnica na Grajskem trgu in Trgu svobode
10.00-21.00: Martinovanje na Trgu Leona Štuklja, vinsko-kulinarična ponudba na stojnicah, tradicionalni krst mošta
V torek, 11. novembra, bodo na Trg Leona Štuklja nastopili Pihalni orkester Pošta Maribor, Akademska folklorna skupina Študent, Pajdaši, Karneval band, vrhunec večera pa bo nastop legendarnega Ansambla Saša Avsenika!
Tokrat smo se v oddaji Report posvetili skorajšnjemu martinovanju. Preverili smo, kaj se bo dogajalo v Zgornji Koreni in Limbušu ter Selnici ob Dravi.
Anja Simonič, vinska kraljica občine Duplek, je predstavila martinovanje, ki bo v Zgornji Koreni v soboto, 8. novembra 2025, ob 17. uri. Peter Kramer in Dušan Javnik iz Turističnega društva imbuš pa sta napovedala martinovanje v Lumbušu, ki bo prav tako v soboto. Začelo pa se bo ob 13. uri. Melita Šumer in Primož Rajh iz Kulturnega društva Pavza iz Selnice ob Dravi pa sta napovedala tradicionalni veseli Martinov pohod na Vinski Vrh, ki se bo začel v soboto ob 11. uri pred sedežem Občine Selnica ob Dravi.
Prisluhnite, kaj so povedali, kaj vse se bo ob tem dogajalo
V Selnici ob Dravi imajo več tekočih projektov, od tega, da urejajo gradbeno dovoljenje za več športnih igrišč, prijavili so se na razpis za urejanje kuhinje v vrtcu. Prav tako pa bi radi razvili še posebne prevoze otrok.
Med trenutno največjimi projekti, s katerimi se zdaj ukvarjajo v občini Selnica ob Dravi, je ureditev gradbenega dovoljenja za več igrišč pri šoli in vrtcu. Čisto ob vrtcu pa bodo naredili več kot 3.000 kvadratnih metrov veliko sonaravno otroško igrišče. Želijo narediti tudi kolopark. Prijavili so se že za razpis urejanja kuhinje v vrtcu. Uspešni pa so bili pri prijavi projekta za prevoz otrok.
V tokratni oddaji Report smo govorili o praznovanju 70-letnice Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, o abonmaju Zmajčka Vurka v občini Duplek in o sagi Južni Viking, ki jo je napisal Domen Kodrič.
V oddaji je Tomaž Robič, predsednik Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, povedal več o tem, kako bodo praznovalli 70-letnice društva in da bodo imeli v preddverju doma kulture v Kamnici nekaj dni velik #D-model čebele. Igralec Jernej Čampelj, ki je pripravil programski izbor predstav v abonmaju Zmajčka Vurka, je povedal več o tem abonmaju, ki ga v občini Duplek pripravljajo zdaj drugo leto. Gostili pa smo tudi Domna Kodriča, ki je povedal, kako je nastal njegov prvenec – roman Južni viking in kako je povezan z društvom Maistri Marpurgi.
Uničena streha, hala črna od saj, energetski vodi so poškodovani, tako da ni elektrike in še polno drugih stvari zdaj pesti podjetje Ecom iz Ruš, kjer je v nedeljo uničujoč požar povzročil veliko škodo. Poleg skorajda popolnega zastoja dela pa direktorja Darka Krčarja še skrbi, kako bodo izpolnili pogodbene obveznosti do strank. Najbolj ga skrbi, da bo izgubil kader.
Delavci in on so izredno čustveni ob sanaciji, ogromno dela bi najrajši opravili sami. Samo da bi lahko spet zagnali delo v podjetju, na katerega so zelo navezani. Podobno je tudi v sosednjem podjetju Mega-Metal.
Na delu približno 30 odstotkov zaposlenih
Približno 30 odstotkov zaposlenih je bilo v sredo v podjetju Ecom, v katerem je nedeljo zagorelo. Nekateri so delali v hali, ki se je ogenj ni lotil, nekateri čistili proizvodno halo, v kateri je prišlo do požara. V tej hali po besedah direktorja še dolgo ne bo stekla proizvodnja. Zdaj niti nimajo elektrike.
Skrbi ga, da bo izgubil zaposlene
Da tudi sicer situacija zdaj v gospodarski panogi ni rožnata, je še izpostavil, tako da ga skrbi, kako naprej. Upa, da ne bodo izgubili kadra, ki gre sicer na čakanje, saj vseh ne more zdaj imeti. Zaenkrat dela 30 odstotkov, v ponedeljek jih bo več, še pravi.
Tolažili drug drugega
Izpostavlja, da so bili v nedeljo šokirani vsi. Tako so tisti dan naprej reševali stvari, nato pa tolažili drug drugega s solzami v očeh. Kar nekaj zaposlenih je prišlo čistiti halo in pomagati. Upajo, da bo proizvodnja kmalu stekla, a direktor je previden.
Tudi v sosednjem podjetju škoda, oba direktorja upata na pomoč države
Tako on kot direktor sosednjega podjetja Mega-Metal Emir Osmanović, v katerem je tudi gorelo, saj je iz Ecomove hale požar preskočil k njim, pravita, da bodo v prvi vrsti sami poskrbeli za sanacijo, a da potrebujejo pri tem pomoč zavarovalnice in države. Minister Han bo prišel v ponedeljek v Ruše, da pregleda stanje in da se pogovorijo, kaj se lahko naredi.
V Ecomu pa ta čas direktor tolaži delavce, delavci pa njega. Nenazadnje so mnogi med njimi veliko let zaposleni v tem podjetju in čutijo izjemno pripadnost in povezanost.
V oddaji Report, ki je bila v torek, 30. septembra 2025, ob 18. uri na BK TV, smo govorili o abonmaju Cepetavček v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, o 80-letnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter o 15-letnici delovanja Otroške Folklorne skupine KUD Študent.
Abonma Cepetavček je predstavila Polonca Perkuš, producentka abonmaja Cepetavček in nam zaupala tudi nekaj novosti, ki jih v tem abonmaju uvajajo. Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, je povedala več o slavnostni prireditvi ob 80-letnici tega konservatorija in napovedala, kaj bodo še pripravili. Aleksanda Petrovič, vodja Otroške folklorne skupine KUD Študent, pa je predstavila Otroško folklorno skupino KUD Študent in kako so praznovali 15-letnico delovanja.
Na novinarski konferenci NK Maribor predstavljajo trenerja, hkrati pa tudi napovedujejo sobotno tekmo 11. prvenstvenega kroga proti Domžalam.
“S prvim dnem oktobra odpiramo novo vijol’čno poglavje: z zadovoljstvom sporočamo, da je Feđa Dudić, 42-letni trener iz Sarajeva, ki je z Veležem osvojil pokalno trofejo v Bosni in Hercegovini in med delovanjem v Srbiji dvakrat zapored popeljal Radnički iz Kragujevca v evropsko tekmovanje, novi vodja strokovnega štaba NK Maribor. Pogodba do konca sezone 2026/27, prvi trening v sredo popoldne. Premiera na vijol’čni klopi pa v soboto v Ljudskem vrtu, na tekmi proti Domžalam,” so tik pred začetkom novinarske konference zapisali na Facebook strani NK Maribor. Uvodoma so tako tudi na novinarski konferenci predstavili Feđo Dudića.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v Selnici ob Dravi sklical nadaljevalni sestanek o Črpalni hidroelektrarni Kozjak.
Več deležnikov je izpostavilo vpliv na okolje, na selniški občini si želijo, da bi obstajal zakon ali uredba, v katerem bi bilo zapisano, da gre za projekt državnega pomena. Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor pa so obljubili ponovno presojo vplivov na okolje.
Nadaljevalni sestanek o Črpalni hidroelektrarni Kozjak je bil v Selnici ob Dravi. Prav v tej občini so sicer imeli tudi zbor občanov, na katerem so bili občani proti projektu. Županja Vlasta Krmelj je izpostavila, da mora biti projekt varen in da bi moral obstajati zakon o Črpalni hidroelektrarni Kozjak, saj bi lahko prav v njemu določili med drugim odškodnine prebivalcem in občini ter varnost projekta in vse drugo. S tem se je strinjal tudi Tadej Gosak, član delovne skupine o ČHE Kozjak v Selnici ob Dravi.
Ključno tematiko so izpostavili tudi drugi deležniki na sestanku. Zanima jih tudi obremenitev med gradnjo in med izvajanjem.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme pa je že uvodoma poudaril, da so naročili dodatne študije. Prav tako, da želijo projekt razvijati z ostalimi deležniki. Partnerji so predstavili rezultate študij oziroma izsledke, do katerih so prišli. Ob tem tudi, kaj bodo delali v študijah, ki jih še izvajajo ali pa jih še bodo. Vodja projekta Sandi Ritlop je dejal, da bodo ponovno izvedli presoje vplivov na okolje. Obljubljajo tudi, da bodo po končani izgradnji naredili celovito rekonstrukcijo cest.
V oddaji Report. ki je bila v torek, 23. septembra 2025, ob 18. uri na BK TV, smo govorili o tradicionalnem prazniku jabolk v Selnici ob Dravi, o slavnostni akademiji ob 70-letnici Osnovne šole Martin Konšak v Mariboru ter o 43. Kmečkem prazniku v Svečini.
Tradicionalni praznik jabolk v Selnici ob Drav, ki bo v soboto, 27. septembra 2025, je napovedala Ivanka Frešer, predsednica TD Selnica ob Dravi. Ob tem pa tudi več o samem programu, kaj vse se bo dogajalo v Hramu kulture Arnolda Tovornika in kaj pred njim. Razvoj Osnovne šole Martina Konšaka in kaj pripravljajo v soboto, 27. septembra 2025, na praznovanju sta predstavili Petra Kozar Bežan, članica organizacijskega odbora praznovanja 70-letnice, in ravnateljica Jasmina Voršič. Obseg velikega, dvodnevnega, 43. Kmečkega praznika v Svečini pa je opisal Adam Valdhuber, predsednik organizacijskega odbora 43. Kmečkega praznika v Svečini.
