V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Ekipa NK Maribor se v sredo zjutraj odpravlja z graškega letališča v Bolgarijo. Danes pa so predstavniki NK Maribor na novinarski konferenci predstavili odprtje sezone 2024/25 in kako so pripravljeni na prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za UEFA Europa League proti Botevu.
Stipe Jerič je uvodoma povedal, da se jutri odpravljajo v Bolgarijo, sama tekma pa bo v četrtek. Besedo je prevzel Sven Šoštarič Karič, ki je dejal, da so skupne priprave v Moravskih Toplicah zbližal ekipo, hkrati pa, da so videli, kako se lahko ujamejo z novimi člani vijolične ekipe nogometašev. Med drugim je tudi ocenil žreb ekip, s katerimi bodo igrali, in tudi kako so se pripravili nanje. Kasneje je prišel še trener NK Maribor Ante Šimundža, ki je najprej povedal več o pripravah na bolgarski izziv, ki ga je Jerič ocenil kot dobrega. Šimundža dobro pozna ekipo Boteva, pravi, da je zahtevna ekipa, ki je z novim stadionom dobila novo energijo.
Novosadski Big band in člani zbora in orkestra Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so ponovno pokazali, kakšen spektakel znajo narediti. Tokrat so postregli z disco opero na Glavnem odru letošnjega Festivala Lent.
Velik projekt pa ni vključeval samo izjemnih priredb svetovno znanih pesmi, ampak tudi veliko disko kroglo, ki se je vrtela pod obodom odra na Trgu Leona Štuklja in že ves dan napovedovala, kaj bo zvečer na odru.
Bolj svetleče ni šlo, vse se je svetilo, na vrhu pa velika disko krogla.
Začeli so z venčkom znanih pesmi in takoj pokazali, da ne bodo samo rutinirano odigrali in zapeli nekaj pesmi, ampak da so zavihali rokave in naredili ogromen projekt. In prepričali publiko.
Ne smemo pozabiti, novosadski Big band ter zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so že bili v Mariboru z rock opero, ki je bila takrat prav tako paša za ušesa in oči, zato so bila pričakovanja za včerajšnji večer na Trgu Leona Štuklja velika in upravičena.
Priredbe pesmi so bile vrhunske, mogočne, jagodni izbor hitov, ki so nastali v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pesmi, ki so jih po njenem nastanku peli mnogi in jim dodajali nekaj sebe s tem, ko so jih priredili. In to so naredili tudi simfoniki iz Novega Sada. Pevci in pevke so ob tem še nagovarjali publiko in koketirali z njo ravno toliko, kot je bilo potrebno, da je ta ostala sproščena, obenem pa polna dobre volje.
In bolj kot se je bližal konec, težje je sedela na stolih. No, tisti obiskovalci, ki so bili ob strani in ves čas stali, zagotovo niso bili na miru, ampak so plesali, nekateri skorajda ves čas. Na koncu so plesali skorajda vsi, saj so z odra pri zadnjih pesmih pomahali, da je čas, da se vstane in zapleše. In to je publika na sediščih končno tudi storila.
Disko je tako ali tako glasbena zvrst, ki te ne pusti ravnodušnega, sploh pa ne pesmi, ki so včeraj odmevala na Glavnem odru. Slišali smo pesmi Michaela Jacksona, Abbe, Boney M, Wild Cherry, Bee Gees, Donne Summer, Stevieja Wonderja, Quincyja Jonesa in mnogih drugih. Že prvi venček pesmi je pokazal, da ni zavor in da je nabor pesmi bogat in izjemen.
Na odru so bili : Zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, Big band Novi Sad ter dirigent Fedor Vrtačnik. Peli so Bojana Stamenov, Nevena Reljin, Zoran Šandorov, Disco Sisters, članice zbora opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad. Pa še >Gabor Bunford, tenor saksofon, in Dragan Kozarčić, trobenta.
Sinoči je bilo na Glavnem odru Festivala Lent kaj kmalu jasno, zakaj je koncert skupine Plavi orkestar bil razprodan. Množica obiskovalcev je bila tam krepko pred uradnim začetkom, Plavi orkestar pa je od prve do zadnje pesmi razvnemal tako starejše kot mlajše generacije, ki so v več vrstah pod odrom plesale, pele, uživale.
Plavi orkestar je s svojimi uspešnicami dolga leta navduševal publiko po območju bivše skupne države, tako je bilo tudi na Slovenskem. In sinoči so te starejše generacije na koncertu oživljale spomine na mlada leta, na zabave, končne izlete, rojstnodnevne zabave, na katerih so nekoč vrteli glasbo te skupine, prepevali pesmi, se družili. Dejansko so se sinoči srečali tudi nekdanji sošolci in sošolke in si v živo predstavljali, da so na zabavi ob koncu šolskega leta.
Takšen je bil začetek včerajšnjega koncerta:
Med množico teha pa so bili pomešani mladi, ki so hite prav tako znali na pamet. Veliko jih je bilo v prvih vrstah, s telefoni v rokah, pripravljeni na snemaje, fotografiranje benda, ki mu Festival Lent pravzaprav ni neznanka.
Plavi orkestar je namreč bil že na Lentu. Leta 2018 se je na enem od zadnjih koncertov na Slovenskem Plavi orkestar poslovil. In to je bilo na Festivalu Lent. In takrat marsikdo ni bil ravnodušen. Da bi Plavi prenehali peti in igrati, si marsikdo ni predstavljal niti v sanjah, kaj šele, da bi se to res zgodilo.
In letos je ekipa Narodnega doma Maribor najavila, da Plavi orkestar pride na Festival Lent. Vstopnice so šle za med, ljudje so prišli. In včeraj se je čutilo veselje, videla se je radost, videla se je sreča. Peli so z bendom. Uspešnice so se vrstile. Revolucija, Djevojka iz snova, Kad ti ljubav ime prozove, Ti si moja sudbina, Straže so bile prve. Potem se je bend spomnil na svoje začetke in zaigral Gujo, vrati se. O, kako drugače je zvenela od kasnejših hitov. Sledila je pesem Sačuvaj zadnji ples za mene. In mnoge druge. Tudi Kaja, Good bye teeens, Od rodjendana do rodjendana, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Ako su samo bile laži ….
In člani benda so bili polni energije, ki je prekipevala preko odra. V prostor, na trg, v zrak, povsod. In ostala še dolgo v noč. In ostala v srcih tistih, ki so bili na koncertu.
Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.
Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.
Sinoči so se Vladu Kreslinu, enemu največjih slovenskih pevcev, poklonili glasbeniki, ki so na Glavnem odru Festivala Lent, zapeli svojevrstne priredbe njegovih pesmi. In prišel je sam Vlado Kreslin in prav tako nekajkrat stopil na oder in zapel. Pa tudi nagovoril publiko. In človek, ki verjame v to, da je vse “na ključ”, je videl sinoči tudi čarovnijo – Zvezdana in Vlado sta priklicala dež. Dobesedno.
Koncert Val 202: Izštekani 10 – Poklon Vladu Kreslinu je nastal ob 70-letnici Vlada Kreslina, ustvarjalci Vala 202 z Juretom Longyko in glasbeniki so ta koncert letos prenesli še na Festival Lent in s čustvenimi pesmimi, prav tako pa tudi pogovori, pokazali ne samo svoj talent, ampak predvsem veliko čast, da lahko ustvarijo, zaigrajo in zapojejo pesmi Vlada Kreslina. Na svoj način. Stopili so v njegove čevlje in hkrati ostali v svojih.
Jure Longyka je odlično vodil in se pogovarjal z glasbeniki.
Mnogi med njimi so se izpovedali in zaupali, kaj jim Vlado pomeni, kaj pomenijo njegova glasba, njegove pesmi, ki so postale ne samo hiti, ampak pesmi, ki poslušalcu nekaj povedo, ga dvignejo in ga ponesejo naprej visoko na nebo in mu pokažejo, kaj so pristna čustva, kaj je ljubezen, kaj je spoštovanje. Tako kot sam Vlado Kreslin.
In kdo vse je bil pravzaprav na odru? Hauptman Skova in Skovani, Jardier, Batista Cadillac, Kokosy, Chris Eckman in Jana Beltran, Dan D, Leopold I. in Drügi, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Marina Martensson, Zvezdana Novaković, ZveN, voditelje Jure Longyka in nepogrešljivi Vlado Kreslin.
Med drugimi je bil na odru tudi Leopold I., radgonski pevec, ki ga mariborska publika vse bolj pozna. Zapel je Tisto zakartano uro na svoj način. Eno najlepših pesmi, protivojno. Tako, ki kaže na absurdnost vojn. In na oder je prišel tisti, ki mu je bil večer namenjen. Vlado Kreslin. Skupaj sta zapela še pesem Moja draga se rada slika. Vse to in tudi njun pogovor lahko ujamete na “live posnetku”:
In koncert, nabit s čustvi tako na odru kot pod njim, se je nadaljeval s še večjo močjo. Z naslednjimi nastopajočimi. Vsak je bil velik kamen velikega mozaika.
Nebo je ubogalo, zapadel je dež
In nebo nad Mariborom je ganjeno potočilo nekaj solz, no, dežnih kapelj, ko sta na odru poleg Jureta stala Vlado Kreslin in Zvezdana Novaković in napovedala pesem Odi dežek. Najprej je Zvezdana čarala, pokazala, kako se prikliče dež. In ni slutila tisto, kar je publika že čutila. Padle so prve kaplje dežja. In nato sta skupaj čarala, cumprala, pela. Veličastno. In kapelj je bilo vse več. Nebo ju je ubogalo, nebo ju je uslišalo, čeprav je Jure rekel, naj bo dež, če že bo, po koncertu, po vsem dogajanju. Niti slutil ni takrat, kaj se bo zgodilo po koncertu. A ostanimo še pri nastopu Vlada in Zvezdane. Padal je dež, poklon Vladu Kreslinu in njegovi veličini. In publika je ostala pod odrom in pela, poslušala Kreslina in vse glasbenike in Jureta.
Sčasoma se je dež med nastopi drugih razredčil in prenehal. Na odru pa se je ves čas dogajalo. Odlične priredbe so nagovarjale tako Vlada kot publiko, vse.
Skupina Dan D je prav tako zapela Vladovo pesem
In Vlado je spet prišel na oder in pel in govoril. Na koncu je stopil sam in zapel. Postopoma so se mu pridružili še vsi nastopajoči tistega večera na Glavnem odru in peli in igrali z njim. Kdor je ob tem ostal hladen, ni slišal ničesar in ni videl ničesar.
Odličen Vlado Kreslin, ki je na odrih Festivala Lent že leta in leta
Vlado se je poklonil publiki
In ko so se odpravili po nekaj skupnih priklonih dol z odra in ko so mojstri zamenjali luči in vklopili glasbo, ki je naznanjala, da je zdaj pa res konec koncerta, je publika še vedno stala in čakala, klicala, žvižgala in hotela, da se noč ne bi nikoli končala. In Vlado je prišel na oder. Sam. In se zahvalil publiki. Iskreno, močno in izjemno. Tako, kot zna Vlado, tako, kot je on sam.
Nebo se je globoko poklonilo legendi, treskalo je, grmelo in se bliskalo, dež je lil z neba
In odšel je z odra. Publika pa se je počasi redčila. Ljudje so počasi odhajali. Eden za drugim. In takrat se je vsa čarobnost večera zgostila in dvignila do oblakov. Ki so na glas zajokali. In začelo je močno deževati. Silovito. Grmelo je, bliskalo je, lilo je tako, kot da sta mu Zvezdana in Vlado ukazala. Nebo je milostno počakalo na konec koncerta in nato pokazalo, kaj zmore. Pogasiti požar, pogasiti žejo, uresničiti željo.
Odlična tehnična podpora in logistika dogajanja na odru
Ob robu tako veličastnega koncerta pa se moramo spomniti tudi na to, da je na odru teklo vse kot namazano. Tehniki, luči, menjava glasbil, priprava posameznih delov velikega odra, medtem ko se je Jure pogovarjal z glasbeniki, tako da je takoj za pogovorom že lahko nastopila druga skupina ali drugi duet ali drugi posameznik. Poklon velja torej ne samo glasbenikom, ampak vsej ekipi, vsakemu posamezniku, ki je sinoči pripomogel k temu, da je bil koncert takšen, kot je bil. Veličasten in čustven.
Letošnji nastopajoči na Glavnem odru prinašajo tako pestrost, da bi lahko rekli, da je na krožniku prava mešanica okusov. Prvi štirje večeri so imeli izreden meni: Magnifico, slovenske popevke z več izvajalci, Perpetuum Jazzile in Pink Floyd History s spektaklom Dark Side Orchestra.
Pester nabor nastopajočih se zagotovo vidi na Trgu Leona Štuklja, kjer so se v prvih večerih zvrstili glasbeniki, pevci in pevke, ki zagotavljajo kakovost izvedbe, s svojo specifičnostjo pa tudi različno občinstvo.
Šarmer Magnifico, ki se lahko prelevi tudi v kaj drugega
Otvoritveni koncert je imel Magnifico, ki pravzaprav ni prvič stal na tem odru. Tokrat ga je spremljal Veliki disko šlager orkester. Magnifica se nikakor ne da spraviti v nek kalup, čeprav po eni strani vemo, kaj lahko prinese na oder, kaj zapoje. a vseeno to ni tako enostavno, saj se še sam lahko prelevi v eno ali drugo vlogo pevca, ki skoraj nikogar ne more pustiti ravnodušnega. Sam na odru ni niti na miru, niti ne miren. Tudi tokrat je bilo tako, da je prehajal iz ene v drugo pesem energično, močno, silovito, hkrati pa tudi nežno, a odločno. In vsekakor barvito. Ter zapel svoje kultne, legendarne, energične, romantične pesmi, prav tako tudi tiste, ki razgaljajo stanje, človeka, družbo, a nikakor ne tako, da bi človek padel od kritike dol, ampak s pesmimi in glasbo, ki je igriva, lahkotna, plesna pa tudi seksi in resna. Odvisno pač od same pesmi in od virtuoza, ki jo prepeva in z njo osvaja publiko. In publika je bila prvi večer letošnjega Festivala Lent zagotovo osvojena. Pa ne samo na Glavnem odru z Magnificom, ampak tudi na drugih odrih, ki so jih letos postavili drugače.
Magnifico na Glavnem odru Festivala Lent
En kratek večerni sprehod po Lentu in centru Maribora na prvi večer Festivala Lent je pokazal prav to. Da je Narodni dom Maribor z vsemi sodelujočimi spet pokazal, da zna narediti tisto, na kar smo čakali. Spraviti vsebino na Lent, na Trg Leona Štuklja in po drugih prizoriščih tako, kot je bilo nekoč, in hkrati posodobljeno. Nekaj vtisov, pričakovanj, želja obiskovalcev in tistih, ki so “sestavljali” del programa, smo zbrali v poročanju o prvem dnevu, večeru Festivala Lent.
Nekaj utrinkov je zbranih tudi v fotografijah.
Poklon slovenski popevki, s katerim so prebudili nostalgijo
In spet se lahko ozremo na Glavni oder letošnjega Festivala Lent. Drugi večer je prinesel Večer slovenske popevke: Nad mestom se dani. Slovenske popevke, ki so v vseh letih od svojega nastanka do danes postale del zavesti in podzavesti marsikoga, ne samo starejših, ampak tudi mlajših, so na oder spravili Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada z Nuško Drašček, Raiven, Veroniko Strnad, Gregorjem Ravnikom, Rudolfom Gasom, Tomažem Domiceljem in Alfijem Nipičem.
Slovenska popevka ima posebno mesto v naši glasbi. Leta in leta so popevke peli na festivalih slovenske popevke, mnoge od njih poznamo, jih prepevamo, pri nekaterih se niti ne zavedamo, da znamo besedilo, dokler na začnemo peti pesmi, ko jo slišimo na radiu ali na odru, kot je bil drugi večer Festivala Lent, ko so jih oživili in s svojo dodano energijo spustili med ljudi priznani in kakovostni pevci.
Alfi Nipič je eden tistih pevcev, ki je stal na odru in zapel pesmi, ki izražajo veliko ljubezen do domačega Maribora, čeprav je sam tudi Pesničan in še veliko več, in publika je pela z njim.
Alfi Nipič na Večeru slovenske popevke na Festivalu Lent
Prav tako tudi z drugimi pevci in pevkami, ki so zanosno, slavnostno, hkrati pa ponosno in tudi igrivo zapeli več pesmi, medtem ko je orkester igral. Raiven je zapela tudi svojo Veroniko, a ne samo njo. Nuška Drašček je blestela na odru, prav tako tudi Veronika Strnad. In pevci niso prav nič zaostajali.
Raiven na Večeru slovenske popevke Festivala Lent
Večer slovenske popevke na Festivalu Lent se je končal sredi noči, a verjamemo, da so izvedbe pesmi ostale v spominu marsikaterega obiskovalca in obiskovalca še tudi naslednji dan. Tudi ta, da se nad mestom dani.
Perpetuum Jazzile v vsej svoji veličini
In potem je prišel tretji večer. In na Glavnem odru Festivala Lent so bile nova energija, nova moč, nova zasedba, nova glasba. Ne nova po letih, ampak v primerjavi s prejšnjima dvema večeroma zagotovo drugačna. In prav nič manj kakovostna. Svojo moč, svojo prezenco, svojo energijo je pokazala zasedba Perpetuum Jazzile. Ki spada v sam svetovni vrh vokalnih skupin ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.
Pojejo ljudske pesmi, prav tako jazzovske, blues, gospel, disko, funk, pop in še mnogo več. Pa ne samo da pojejo, celotno glasbo ustvarijo s človeškim glasom, ritem s človeškim beatboxom, ko iz sebe spravijo glasove bobnov in drugih tolkal. Z glasovi in rokami poustvarijo zvoke, ki se jih sliši v naravi, od pretakanja vode do nevihte, tudi iz urbanega sveta zvoke, pri katerih zastrižemo z ušesi in se vprašamo: “Je to sploh mogoče?”
Perpetuum Jazzile na Festivalu Lent
Kaj hitro smo lahko slišali popularne pesmi, tako sodobne kot malce starejše, od skupin ABBA, The Queen in drugih, nato so prešli na klasiko in spet na popularno zvrst glasbe. Izredne priredbe svetovnih hitov so bile tiste, ki so osupnile marsikoga in ga hkrati spomnile na veličino zasedbe Perpetuum Jazzile. Ja, tudi Africa je bila med vsemi pesmimi, tista, ki jim je leta 2008 prinesla Viktorja za posebne dosežke.
Rokerski spektakel z mogočnostjo in nasičeno energijo Pink Floyd History: Dark Side Orchestra
Zgodil se je tudi četrti večer Glavnega odra Festivala Lent. 51 let je od izida albuma Dark Side of the Moon, pri katerem se je podpisala izvrstna skupina Pink Floyd. Gre za kultni album prav tako kultne glasbene skupine. In godalni orkester in skupina Pink Floyd History je koncertni spektakel Dark Side Orchestra v stilu skupine Pink Floyd prinesla v Maribor na Glavni oder Festivala Lent.
Pink Floyd History: Dark Side Orchestra na Festivalu Lent
Spektakel je nastal lani, ob 50-letnici izida albuma Dark Side of The Moon. Sprva je bila na Glavnem odru skupina, ki posrka energijo iz zraka, iz okolice, hkrati pa jo nasičeno in polno daje usmerjeno naprej k publiki. Vizualizacije na odru so prav tako močne, skladne s pesmimi, skladbami. Kar ni presenetljivo tistim, ki poznajo originalno zasedbo Pink Floyd in njihove nastope na velikih odrih. Skupini na Glavnem odru se je kmalu pridružil še orkester in potem se je zdelo, da vsi skupaj, cel trg diha v enem ritmu, ki je vse povezal in dvignil na Luno. Na temno stran Lune.
Kako je bilo, ko je igrala in pela skupina še brez orkestra na odru, si lahko pogledate na povezavi
Danes na Glavnem odru začetek Folkarta
Ja, nov dan, nov večer je na Festivalu Lent, ki v nekaj dnevih na svojih prizoriščih prinaša zgoščeno dogajanje za vse generacije, in prinaša danes tisto, iz česar se je Festival Lent pravzaprav razvil. Folkart. Danes se namreč začenja. Največji slovenski folklorni festival, pod okriljem svetovne organizacije CIOFF. Ki prinaša v Maribor folklorne plese iz vsega sveta. Letošnji je že 36. po vrsti. In kaj se bo danes na Glavnem odru in v naslednjih dneh po Mariboru in še v nekaterih mestih videlo in slišalo? Črno goro, Indijo, Novo Zelandijo, Maore, Panamo, Portugalsko, Južno Korejo in seveda odlično stalnico Mariborčane, člane AFS Študent.
Tudi letos nas na Festivalu Lent čaka program, poln nepozabnih doživetij. Od vrhunskih glasbenih nastopov do pouličnih umetnikov, od slastnih kulinaričnih dobrot do razstav in delavnic.
Največji multikulturni in multi-žanrski poletni festival v tem delu Evrope je intenzivno doživetje kulture in druženja, gostoljubja in kulinarike, vrhunskih ustvarjalcev in zabave. Za 9 festivalskih dni in noči celo mesto postane oder in vabi, da se zlijete z vzdušjem.
Na drugi strani Lenta pri Vodnem stolpu bo znova Jurčkov oz. Večerov oder z rockom. V avditoriju lutkovnega gledališča, znanem kot oder Minoriti, pa bosta komedija in Jazzlent, ki med drugim pripelje v Maribor kraljico afropopa Fatoumati Diawara, kubanskega pianista Alfreda Rodrigueza in turško senzacijo Istanbul Sessions.
Na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja bodo med drugim nastopili Magnifico, Perpetuum Jazzile in Plavi orkestar, gostil pa bo tudi Večer slovenske popevke, Disco opero, poklon Izštekanih 10 Vladu Kreslinu, Pink Floyd History ter odprtje in zaključek mednarodnega folklornega festivala Folkart s skupinami iz Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Paname, Portugalske, Črne Gore in Slovenije.
V Sodnem stolpu bo mesto za intimnejša glasbena doživetja, stand up in otroške predstave bodo znova v Vetrinjskem dvoru, klasična glasba v Dvorani Union, na terasi Mariboxa študentski KMŠ Oder, v Mestnem parku pa festival ustvarjalnosti za družine in otroke Art Kamp.
V času festivala bo obiskovalcem dogodkov na voljo brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi. Vstopnica za festival bo na dan dogodka veljala tudi kot vozovnica za vse mestne avtobusne linije. Nakupovalni center Europark ponuja brezplačno parkiranje do 2. ure zjutraj, Slovenske železnice so zagotovile dodatne vlake.
Minuli vikend so bile v Dupleku zanimive in dinamične vaške igre.
Ekipe iz različnih krajevnih skupnosti, so se pomerile tako v kuhanju kot tudi v zanimivih igrah – najbolj atraktivno je bilo seveda videti vleko vrvi.
Na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju smo obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.
Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci. Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.
Medgeneracijsko sodelovanje
Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev. Občudovanje in pohvale obiskovalcev so pričale o kakovosti in predanosti vseh sodelujočih.
Razstava je pritegnila kar nekaj obiskovalcev, med katerimi so bili tudi starši, stari starši in lokalni prebivalci. Skupaj so ustvarili prijetno in spodbudno vzdušje, ki je še dodatno spodbudilo sodelovanje in izmenjavo idej.
V zaključku je treba poudariti, da razstava ročnih del krožka Pikapolonice ni le prikaz izjemnih spretnosti, temveč tudi simbol povezanosti in skupnega ustvarjanja. Takšni dogodki dokazujejo, da se lahko z medsebojno pomočjo in deljenjem znanja dosežejo čudoviti rezultati, ki obogatijo življenje vseh vpletenih.
Včeraj smo ujeli Deželaka junaka, kako se je peljal po Koroški. Danes ga čaka nova pot, nove dogodivščine, nova poznanstva. Poglejte, kako navdušeno so ga sprejeli v Vuzenici in na Muti.
Na svoji poti po Sloveniji Miha Deželak ni sam. Družbo mu dela odlična ekipa, ki skupaj z njim diha, vozi, kolesari, spodbuja otroke, mladostnike in odrasle. Vse z enim in istim ciljem: da uživajo ob srečanju z Deželakom junakom in da skupaj pomagajo otrokom, ki zaradi socialne stiske družine ne morejo na morje. Deželak junak s svojo akcijo že deseto leto zbira prostovoljne prispevke, da bi omogočil prav tem otrokom, da bi nekaj dni uživali na morju.
Miha Deželak in Luka Basi na Muti
Na Koroškem ga je spremljal Luka Basi, pevec, ki je zapel znano pesem tako na Muti, kjer so se najprej ustavili sredi hudega naliva, ki pa ni prestrašil nikogar. Miha Deželak pa je bil navdušen nad otroci tako, kot so bili tudi oni nad njim. Pozdravili so se, poklepetali so, nato pa ga spustili, da se je odpravil še v Vuzenico.
V Vuzenici pa so se zadnji hip odločili, da Deželaka junaka ne bodo pričakali na igrišču, saj je močno deževalo, ampak so se odločili za dvorano, telovadnico osnovne šole. Otroci so posedli po tleh ali pa stali in nestrpno čakali na Deželaka junaka, tako kot na Muti so tudi oni napisali več transparentov in komaj čakali, da pride. In potem so morali odpreti vrata na stežaj, saj sta se Luka Basi in Miha Deželak kar zapeljala v telovadnico:
In potem je sledilo fotografiranje, snemanje, objemanje, pogovarjanje. In še preden se je Deželak junak odpeljal naprej, nam je zaupal, da tako na tiho želi, da bi tudi letos dosegli magično mejo pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za otroke. A hkrati, da čisto vsak evro šteje, z magično mejo ali brez nje, saj vsak evro pomaga otrokom.
Nov dan, nova trasa
Danes Deželaka junaka čaka sedmi dan kolesarjenja. Po načrtih ob 7.00 Ormož, od tam v Veliko Nedeljo, Dornavo. Nato ob 10. uri na Ptuju, sledi Hajdina, pa naravnost na Ptujsko goro, ob 11. uri pa v Majšperk.
Po Majšperku, kjer bo v športnem parku, v Šoštanj, kjer bo predvidoma ob 15.10, uro kasneje v Mozirju, sledijo Braslovče in Polzela. Potem pa še Šempeter in Žalec.
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki.
Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, Večgeneracijski center Občine Hoče-Slivnica, ki ima v tej občini dve enoti. Prav tako tudi Društvo TOTI DCA Maribor in Večgeneracijski center Maribor, ki sta oba po statusu socialni podjetji. Izvedeli smo, kako razvejane mreže prostovoljcev imajo v vseh teh centrih, kako sodelujejo s posamezniki in različnimi društvi, z lokalno skupnostjo.
Gostje so bili: Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek; Melita Šmid, vodja MGC Danica Rače-Fram; Metka Meglič, direktorica OU Hoče-Slivnica, o VeGeC Hoče – Slivnica z dvema enotama; Miro Mihec, soustanovitelj TOTI DCA Maribor in predsednik VGC Maribor.
Sinoči so se odvili Lampiončki. In čeprav so jih prestavili s torka na četrtek in postavili drug ob drugega dva velika šotora, da študenti in drugi obiskovalci ne bi bili zaradi dežja mokri, so bili spet polni vsega. Dobre volje, odlične glasbe, na katero so študenti tako v prvih kot zadnjih vrstah in vseh vmesnih plesali. In peli. Dogajalo pa se je tudi v garderobah, pri šankih in še marsikje drugje.
Publika na Lampiončkih 2024
Pa začnimo na koncu, ne na začetku. Zadnji so namreč nastopili člani benda Mambo Kings, ki bi jim lahko rekli, da so bili še pred nastopom najbolj prikupna skupina v zaodrju, v garderobah, kjer smo jih ujeli med hojo po hodniku. Kot da bi nabirali kilometrino pred nastopom ali pa se ogrevali. In ko smo se ravno zbrali v garderobi, da bi 15 minut pred njihovim nastopom rekli kakšno zanimivost, so dobili zanimivega gosta. Pozdravit jih je prišel sam štajerski slavček Damjan Murko. In potem je pač padel kratek intervju s kralji in slavčkom.
Lampiončki 2024: Mambo Kings in Damjan Murko v garderobi
Bo Damjan Murko zapel z Mambo Kingsi ali ne? Se je to zgodilo že na Lampiončkih?
In glede na to, kako so bili zagreti, bi si lahko obetali tudi skupno sodelovanje. Ampak, najprej je Damjan Murko zaupal, zakaj na Lampiončkih tokrat ni deževalo. Vsaj ne lilo, tistih nekaj kapljic dežja namreč ne štejemo. Da je vse na pravem mestu, da je dobro, da je četrtek in da so šotori, pa da je preventiva odlično uspela, se je dalo razbrati iz njegovega odgovora. Rus, šef Mambo Kingsov, se je spomnil, kdaj je bil že na Lampiončkih in tudi dežja, blata. Štimunga je bila prava tudi zdaj, omenil je Modrijane. In Damjan Murko je pohvalil vse. In razodel, kakšno presenečenje se bo zgodilo in tudi, kaj ostaja velika skrivnost. Skratka, še sreča, da so imeli ušesa, drugače bi se jim usta pri smehu razlezla naokrog in okrog, ker jim je bilo tako super.
Mora biti pravi “vibe”, ki kroži od publike do Crvene jabuke in nazaj. In je bil!
In že lahko preskočimo na zlato sredino oziroma na rdečo. Ko je bila na odru Crvena jabuka. Njihov šef Dražen Žerić Žera je z veseljem že pred njihovim nastopom občutil “vibe” in se spomnil na svoje študentske dni. In obljubil, da bodo zaigrali take pesmi, kot bi jih rad sam slišal, če bi zdaj bil študent. In napovedal skorajšnji izid novega albuma. Rdeče jabolke imajo namreč pripravljene nove pesmi, za vsak mesec v letu eno. Po naključju.
Kako je bilo na odru, pa je znano vsem, ki so peli, plesali, uživali pod odrom in čutili energijo drug drugega.
Peli, vpili, kričali, plesali, uživali do konca in še malo naprej
Za njimi so bili na odru Modrijani. In skoraj se ne da reči, pri kateri skupini so tisti pod odrom bolj uživali. Prepevali so ene in druge pesmi, kričali, plesali … Koliko hripavih glasov je zaradi tega danes, se ne ve, se je pa vedelo včeraj, da se imajo krasno in da uživajo, čeprav je bil letošnji izbor nastopajočih res raznovrsten. Pa dovolj besed, prisluhnite, poglejte, kako je sodelovala publika pri Modrijanih.
Leopold I. si želi na odru Lampiončkov tudi jajca
Seveda je bilo na odru še več bendov. Tudi Leopold I. In to ne sam. Še Emkej je bil tam. Malce skromno je v zgodnjih jutranjih urah rekel, da ne bo nič povedal, ker je “samo” gost. Pa saj ste govorili z Leopoldom, kajne? Seveda. A treba je priznati, domačina, eden in drugi, sta vsak zase odlična, skupaj pa tudi. Ker znata, ker sta iskrena, ker povesta, no, zapojeta, ali zarepata o stvareh, o življenju, o odnosih. In imata svojo publiko. Ta je bila tudi na Lampiončkih. Torej, kaj pravi Michael Leopold. Da mu je bilo fajn, da so se ljudje nabrali pod odrom. Da se je nekoliko bal, da jih bo vreme pregnalo, a vreme je bilo tokrat milostno. In da so Mriborčani, Štajerci večkrat že dokazali, da znajo pripraviti največjo študentsko zabavo in še katero drugo. In ja, letos je bila na odru mešana ponudba raznih glasbenih zvrsti. Ga to moti? Ne. A želi si, da bi bilo tam gor tudi kaj z “jajci”.
Na odru so bili pred njim še drugi. In ja, okrog odra, za njim, pri vseh mešalnih mizah, s prsti na gumbih za pravi zvok, pravo svetlobo so bili še mnogi drugi, ki jih mogoče kdo ne opazi. Prav tako tudi tistih, ki so nekaj dni pred tem postavljali oder, šotore, ograjo, šanke in vse drugo. Niso v prvi vrsti, a še kako pomembni, da nato na Lampiončkih teče vse kot namazano. In da obiskovalci niso žejni in lačni. In tudi vsi tisti, ki so skrbeli za varnost. Letošnje timsko delo za Lampiončke je bilo očitno tako super, da se je še dež rajši umaknil, saj so vse naredili, da bi ga premagali.
Blaž Švab iz Modrijanov na Lampiončkih 2024Mambo Kings na odru Lampipnčkov 2024
V Turističnem društvu Vurberk pripravljajo v soboto, 1. junija 2024, tradicionalno prireditev Štajerska poje. Začne se ob 16. uri. Podrobnosti o tem, kaj vse se bo odvijalo, je v oddaji Report povedala tajnica društva Violeta Vogrinec.
Voditeljica oddaje Report Teja Peček je nedavno gostila tajnico TD Vurberk Violeto Vogrinec, ki je povedala več o zgodovini prireditve Štajerska poje, prav tako pa tudi, kaj se v soboto obeta. Dotaknili pa sta se tudi drugih prireditev in aktivnosti, za katere skrbi to društvo. Prisluhnite pogovoru:
Mariborska glavna avtobusna postaja, ki so jo pred leti zgradili in izjemno uredili, je v preteklih letih izgubila svoj blišč in sijaj, prav tako tudi njena okolica. Zdaj pa se ji, po besedah mariborskega župana, obetajo boljši časi. Načrtujejo namreč njeno revitalizacijo.
Nekaj zadev so na mariborsko glavni postaji že posodobili. Lotili so se že obnove sanitarij, načrtujejo tudi obnovo prostorov blagajne, čakalnice in informacij. Pred kratkim so preplastili uvozno pot za avtobuse. Župan MO Maribor Saša Arsenovič pa je pred kratkim napovedal še veje posege tako v avtobusno postajo, predvsem pa v njeno okolico.
V neposredni bližini naj bi se namreč lotili tudi podhoda in atrija, ki vodita preko Mlinske ceste proti sodišču in policijski postaji. Prav tako bi radi tam uredili tudi okolico, zeleno površino, naredili parkirno hišo. Razmišljal je tudi o Meljski cesti, ki vodi v industrijsko cono, prav tako v povezovanju z že obnovljeno železniško postajo. Ves ta predel bi rad, pom njegovih besedah, imel bolj mestotvoren.
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je razpisala 2. javni poziv za vključitev v projekt Podjetno nad izzive – PONI Podravje 2024.
Projekt PONI Podravje, kot se skrajšano imenuje, ponuja štirimesečno redno zaposlitev, v okviru katere udeleženci projekta celostno razvijajo svoje podjetniške ideje, se udeležujejo uporabnih individualnih in skupinskih podjetniških usposabljanj.Ob podpori izkušenih mentorjev in zunanjih strokovnjakov pa razvijajo in dopolnjujejo svojo podjetniško idejo, izdelajo poslovni model ter se seznanijo z različnimi vidiki podjetništva. Na usposabljanju pa se vsakič znova tudi vzpostavijo novi poslovni stiki, sodelovanja in prijateljstva.
Več o tem, kaj vse delajo in kako se imajo na delavnicah, predvsem pa o razvijanju svojih poslovnih idej, ter kako jih bodo uresničili so spregovorili udeleženci sedanje aktivne skupine, mentorici pa sta povedali več o rokih, pogojih za prijavo, prav tako pa tudi, kaj so tiste veščine, ki jih morajo bodoči podjetniki vedeti, ko se odločajo za samostojno podjetniško pot.
Rok za prijavo v sam projekt PONI Podravje je 31.maj 2024. Nova skupina bo začela delo 1. septembra 2024. Javni poziv in obrazce najdete na spletni strani RRA Podravje – Maribor.
V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd.
Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo še marsikaj drugega, npr. kako bi se lahko še bolje razvijal turizem, kako pomagajo podjetnikom in mladim ter še marskikaj drugega.
Celotno oddajo Z županom Antonom Preksavcem si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Mariborski bend Alo!Stari je dopolnil prvih pet let. Člani so se sicer kalili že prej v drugih bendih, a ko jim je pred petimi leti Tine Matjašič predlagal, da se zberejo skupaj v novem bendu, so bili za, tako pravita Matej Kosmačin in Matic Mlakar. Ki sta nam pravzaprav povedala še veliko več – tudi to, ali se imajo radi in kakšno zvezo ima s tem bendom Schrödingerjeva mačka, čeprav se bend ravno ne gre kvantne mehanike.
Matej Kosmačin, basist v bendu Alo!Stari, in Matic Mlakar, kitarist in producent v istem bendu, sta odkrito spregovorila o tem, kako je biti pet let skupaj z ostalimi člani, kaj bodo delali za rojstni dan pa še marsikaj drugega.
“Sem prii!Nič ti neom!”
Matic in Matej sta se odločila, da bo naš intervju zjutraj, ker imata čez dan polno obveznosti, urnik natrpan do večera. Ni ju bilo treba čakati, saj sta že bila pod Pohorjem in bila kljub jutranji uri budna. “Malo je zgodaj,” je rekel Matic in sam sebe dopolnil: “No, ponavadi se vstanemo tudi za šiht tak zgodaj, ne samo za muziko.” Aha, ja, oba obvladata mariborščino, kar je skorajda pogoj za biti v tem bendu, ker pač Tine Matjašič piše take pesmi. Celo otroštvo in adolescenco, tako je povedal Matej, so poslušali “Sem prii!Nič ti neom!”, kar pomeni “Sem pridi! Nič ti ne bom (naredil)!” In preživeli. Čeprav so slišali tudi nasvet, da če ti kdo to reče, beži. In zdaj, ob petem rojstnem dnevu, imajo prav tak naslov novega albuma.
Matic Mlakar in Matej Kosmačin iz benda Alo!Stari: “Delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
“Delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
In ker pojejo v mariborščini, tako pojejo tudi njihovi oboževalci. Tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. In zakaj prav mariborsko? “Bolj je direkten dialekt,” je rekel Matic in dodal: “Bolj spraviš sporočilo skozi.” In ja, pravi, da povsod pojejo vsi zraven: “Očitno smo se prav odločili.” Matej je pritrdil: “Če veš, kaj delaš. Mi smo pilili to 40 let. Se pravi, v 40 letih smo se naučili mariborščine. Tak da, delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
Po petih letih … energija je, interes še vedno je
Oba še vesta, kak je bilo, ko so začeli. Takrat so se imeli radi. Kaj pa zdaj? Oba sta nekoliko sramežljivo namuznila in pogledala drug drugega. Matic se je še zasmejal. Matej pa skorajda neodločno rekel: “Mislim, ja.” Čustveni led sta nato prebila. Seveda se imajo radi. Matej pa nato: “Dejstvo je, da smo toliko stari, da se ne ukvarjamo več toliko s težavami, kot bi se mogoče v preteklosti, tako da – energija je, interes še vedno je …” In potem sta spregovorila skupaj, kar z dopolnjevanjem stavkov, tako pač to počnejo tisti, ki se imajo radi. Matej: “Ko nam je dobro, …” Matic: “… se imamo radi.” Sicer pa kar hitro prileti iz ust “Nea guši”, kar je sicer tudi naslov ene od njihovih pesmi.
In zdaj nastopi Schrödingerjeva mačka!
In kam pravzaprav spadajo? V punk, v skate? Rock ne, pop ne. “Jaz bi tu rekel, da smo se samo diferencirali od drugih, s tem da smo skate punkerji, punkerji,” je začel Matej in nato: “Punkerji nismo, skaterji vidite po najinih postavah tudi ne. Vsaj ne več. To je samo to, da ne rečemo, da smo rock. Ker tudi rock nismo. Tudi pop ne.” Pa je nato pritegnil Matic: “V bistvu, nismo rock, nismo skate, pa tudi punk ne, pa tudi smo oboje, ne?” In pogledal Mateja za potrditev. “Ja, evo,” je ta rekel in poudaril: “Schrödingerjeva mačka!” In spet Matic: “Samo da je pes.” Tako, zdaj veste.
Če bi Schrödinger poslušal Alo!Stari …
Schrödingerjeva mačka je dejansko miselni eksperiment, eden najbolj znanih in tudi najbolj nerazumljenih konceptov v kvantni mehaniki. Preskus je naredil avstrijski fizik Erwin Schrödinger, ki verjetno ni niti slutil, da bo nekoč obstajal bend Alo!Stari. Schrödingerjeva mačka je zaprta v škatli. Na spletu najdete preprosto razlago, za kaj gre, sicer pa se s tem ukvarjajo tudi znanstveniki. Na kratko: S škatlo je povezana naprava z radioaktivnimi atomskimi jedri in posodo s strupenimi plini. V škatli je mačka, ki ne more vplivati na napravo … potem se zgodi preskus … Dokler ne odpremo škatle, ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva. In dokler ne slišimo benda Alo!Stari in nismo na njihovem špilu, ne moremo reči, v katero zvrst, vrsto glasbe spadajo.
Dva koncerta, 27 pesmi, drugačen vrstni red
V ljubljanski Cvetličarni in na mariborskem Štuku bo publika ves čas plesala, pravi Matic. A ena pesem je od vseh 27 res posebna. Edina je taka. Pravi, da bo publika pela to. “Glavno, da midva sma skup” je nežna pesem, lahko bi rekli tudi romantična. In napovedal je posebno izvedbo tega komada. Matej pravi, da bo ravno na polovici špila. Sicer pa – v Cvetličarni bodo 18. 4., torej ta teden, v Mariboru pa 26. 4., torej naslednji teden. Štuk je razprodan, v Cvetličarno se mogoče še lahko pride. Publika pa lahko pričakuje veliko, 27 komadov eden za drugim, program je na novo pripravljen.
To sta še povedala!
Čisto vsega, kar sta povedala, namerno nismo napisali. Dajte sami poslušati, kaj sta povedala. O začetkih, o tem, da so začeli v kleti. In da so zdaj na velikih odrih in po klubih. Tudi o Sloveniji in o tem, da bi lahko bile določene regije s klubi bolj razvite. Pa celo, za koliko časa naprej imajo začrtan program. Poglejte, nista gušila.
Člani benda so se torej prej kalili drugje, igrali in nekateri tudi peli so že prej, potem pa so pristali skupaj. Tine Matjašič je glavni vokal, Matic Mlakar je kitarist, Jernej Metež je prav tako kitarist, Matej Kosmačin ima večkrat v rokah bas kitaro, Zadnji omenjeni, a ne zadnji v bendu Alo!Stari pa je bobnar Tomaž Medvar.
Čezmejno območje ob meji med Slovenijo in Hrvaško se sooča z različnimi izzivi na področju upravljanja tveganj in odpravljanja posledic naravnih nesreč, kjer je potreben skupni pristop. Med te izzive spadajo zlasti poplave vzdolž rečnih koridorjev Mure, Drave in Save. Projekt Odziv, kot se na kratko imenuje projekt Krepitev sposobnosti čezmejnega odziva na naravne nesreče, bo postavil temelje skupnega odziva ključnih deležnikov (kot so: gasilci, civilna zaščita, rdeči križ) z obeh strani meja, s čimer bo okrepil sposobnost odziva na naravne nesreče na čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške.
Projekt bo pripravil analizo varnostnih razmer, posodobitev protokolov odzivanja, ustvarjanja novega čezmejnega sodelovanja ter vzpostavil skupno usposabljanje za čezmejno upravljanje s tveganji naravnih nesreč in odpravljanje posledic naravnih nesreč.
Ob pripravi čezmejnega zemljevida Odziv, ki bo pripomogel skupni pripravljenosti odziva na naravne in druge nesreče, bo partnerstvo na otoku Krku vzpostavilo tudi vadbeni center Poligon, ki bo omogočal usposabljanja za potapljače reševalce, kakor tudi enote prve pomoči, ki se bodo hkrati usposabljale za izvajanje aktivnosti na svojm področju, kot tudi za sodelovanje v čezmejnem prostoru. Lokacija je bila izbrana, ker omogoča zadostno globino potopa za pridobivanje in obnavljanje licenc potapljačev reševalcev, česar v rekah ali slovenskem primorju ni mogoče zagotoviti.
Več o projektu in sodelovanju je povedal Borut Jurišić iz RRA Podravje – Maribor:
Veliko koristi sodelovanja na več področjih pa vidi tudi Metod Dolinšek, sekretar mariborskega rdečega križa:
Vodilni partner v projektu je Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, v projektnem partnerstvu pa so še Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Javni zavod gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Hrvaški rdeči križ – Mestno društvo Rdečega križa Čakovec, in Področna gasilska zveza otoka Krka.
Projekt je začrtan od 1. 3. 2024 do 31. 8. 2026, torej 30 mesecev. Skupna vrednost projekta pa je 1.040.800 evrov. Vir financiranja je Interreg program Slovenija – Hrvaška 2021 – 2027.
Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 14. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 18. aprila 2024.
Sogovorniki so:
– Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor
– Lidija Krebl, direktorica Mestne uprave Mestne občine Maribor
– Alenka Tovornik, Urad za finance in proračun
– Miran Jug, direktor podjetja Mariborski vodovod
– Mojca Ledinek, Služba za razvojne projekte in investicije – projektna pisarna
– Anja Pavličić, Urad za komunalo, promet in prostor
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Podvelka, Mirana Pušnika.
Miran Pušnik nam je po dobrem letu županovanja razkril, kaj je do zdaj bilo narejeno in katere projekte je še treba do konca mandata realizirati. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
V Osnovni šoli Vuzenica so se odločili povezati vso družino in pripraviti prireditev za vse, učenci in učenke pa so pokazali, kaj znajo.
Prireditev, ki so pripravili, je privabila veliko obiskovalk in obiskovalcev, ki so uživali ob nastopih na odru. Na odru pa se je res dogajalo. Tako na eni kot drugi strani osrednjega odra sta bila pevska zbora, na sredini pa so se vrstile točke, v katerih so učenci in učenke peli, igrali na instrumente, recitirali in plesali …
Sodelavci Snage ta teden v sodelovanju z inšpektorji Medobčinske inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad ločevanjem bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih.
Bili so tudi na Pobrežju in povedali, kaj so ugotovili. Že na prvi pogled je bilo videti, da se v zabojnike za biološke odpadke znajdejo stvari, ki tja ne sodijo.
Doživljajsko igrišče v Mariboru je začasno zaprto. Zavod Igrišče namreč ni prejelo javnih financerskih sredstev. Zdaj iščejo načine, da bi lahko ponovno odprli vrata in ponovno povabili otroke, tudi take, ki že vrsto let hodijo na to igrišče ustvarjati in se družiti.
Vrata Doživljajskega igrišča v Mariboru so pred dnevi ostala zaprta, čeprav je bilo zelo dobro obiskano. Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče Maribor, je za BK TV in naš portal lokalec.si povedala, kaj se dogaja z igriščem, ki je ostalo brez denarja, zdaj ga ni namreč niti toliko, da bi lahko izvajali aktivnosti. Morali so narediti popolno reorganizacijo. Govorili smo tudi z enim od prostovoljcev Sebastijanom Haličem, ki je bil zaposlen na zavodu, nato pa ostal kot prostovoljec, prav tako tudi z Dragano Gligorič, ki je mama ene od deklic, ki že vrsto let hodi na prav to doživljajsko igrišče.
Danes so še zapisali v obvestilu vsem staršem in otrokom, ki so obiskovalci Doživljajskega igrišča: “Dolgujemo vam pojasnilo, zakaj je igrišče trenutno zaprto in zakaj bo zaprto še v naslednjem tednu. Zavod Igrišče namreč nismo bili uspešni pri iskanju javnih sredstev za delovanje Doživljajskega igrišča, naš bančni račun je prazen in ne zmoremo niti stroškov za najemnino prostora. Igrišče smo zaprli za čas iskanja rešitev, saj tako zaskrbljeni ne zmoremo otrokom, mladim in mladim družinam nuditi opore v njihovih stiskah, se igrati skrivalnic ali ponavljat poštevanko.”
Avtobus v Doživljajskem igrišču Maribor
“Potrebujemo vašo pomoč. Vsak kovanec v šparovec na igrišču prispeva k delovanju, vsak par rok pri pripravi in urejanju prostora šteje ogromno! Tudi vzpodbudne besede in prijazni nasmehi nas motivirajo, da se trudimo dalje!Če zmorete, vseeno koliko, lahko pomagate tudi z nakazilom donacije za Doživljajsko igrišče na TRR: SI56 0400 1004 8839 974, odprt pri Nova KBM” so še dodali na koncu v Zavodu Igrišče Maribor.
Igralne in ustvarjalne površine zdaj samevajo:
Vrt v Doživljajskem igrišču MariborDoživljajsko igrišče MariborRokavice čakajo, da si jih nadenejo otroci in spet gradijo, mizarijo, ustvarjajo …
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika.
Alan Bukovnik nam je po dobrem letu zadnjega, aktualnega županskega mandata povedal več o življenju v občini Radlje ob Dravi, o certifikatih, ki jih ima občina, tudi o prostovoljcih in prostovoljstvu, prav tako tudi o delovanju društev, športu in prireditvah. Poudaril je, da so našli nove priložnosti za ćrpanje sredstev evropskih skladov, zato se lotevajo tudi novih investicijskih projektov. Spregovoril je tudi o investicijskih projektih, ki so pomembnejši v tem mandatu.
