Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič se je v nagovoru zahvalil nagrajenkam in nagrajencem univerze, torej tistim, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru.

Na Univerzi v Mariboru bi v običajnih časih na današnji dan potekala slovesnost ob rektorjevem dnevu. Žal trenutna situacija tega ne omogoča. “Verjamemo, da nam bo ta čas prinesel zrelost in izkušnje, spoznanje in osredotočenost, kaj v resnici šteje. Sodelovanje, sočutje do človeka, odgovorno ravnanje ter osredotočenost na znanje in razvoj, so del teh spoznanj že zdaj. Iskrena zahvala vsem nagrajenkam in nagrajencem, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru,” so zapisali v sporočilu za javnost Univerze v Mariboru.

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je v svojem nagovoru izpostavil: “Danes želim posebej izpostaviti nagrajenke in nagrajence ter se vam zahvaliti za ves vložen trud in delo, s katerim razvijate svojo osebnost in hkrati doprinašate k boljši družbi kot celoti. Podeljena nagrada naj bo vzpodbuda, v zavedanju, da se je za znanje potrebno potruditi oziroma kot pravi stari latinski rek: »Znanje je sladek sad grenke korenine”.”

Številne nagrajenke in nagrajenci so prejeli nagrade in priznanja Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo, nagradi Univerze v Mariboru za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja, nagrade Univerze v Mariboru za strokovno delo ter svečane listine Univerze v Mariboru, ki se v znak zahvale za sodelovanje, podeljujejo organizacijam, skupnostim in društvom. Študentom pa so bile, kot spodbuda za doseganje čim višje kakovosti študija, ustvarjalnega vključevanja v znanstvenoraziskovalno in umetniško delo, podeljene Rektorjeve nagrade ter Perlachove nagrade in priznanja ter Plaketa Leona Štuklja za vidnejše dosežke na področju športa

Na posebni spletni strani Univerze v Mariboru so predstavljeni nagrajenke in nagrajence, ki se jim univerza zahvaljuje za vložen trud in delo ter doprinos k ugledu in odličnosti Univerze v Mariboru.

Tudi na prvem Mednarodnem spletnem sejmu inovacij in podjetništva »Sarajevo 2020«, ki je potekal 23. in 24. novembra 2020, so se predstavniki Univerze v Mariboru odlično odrezali.

FOTO: UM Maribor

Zlato medaljo in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel izum ‘METHOD FOR TREATMENT MEDICAL DEVICES MADE FROM NICKEL – TITANIUM (NITI) ALLOYS’, inovatorjev Ite Junkar, Roka Zaplotnika, Metke Benčina in Mirana Moze​tiča z Instituta ‘Jožef Stefan’.

Srebrno medaljo in nagrado v vrednosti 1.000 evrov je prejel izum ‘DECOMPOSITION OF COMPOUND MUSCLE ACTION POTENTIALS’, inovatorja prof. dr. ​Aleša Holobarja z Univerze v Mariboru.

Srebrno medaljo in nagrado v vrednosti 1.000 evrov je prejel izum ‘MEMORY DEVICE AND METHOD FOR ITS OPERATION’, inovatorjev Dragana Mihailovića, Damjana Svetine, Anžeta Mraza in Roka Venturinija z Instituta ‘Jožef Stefan’

Spletnega sejma »Sarajevo 2020« je udeležilo 1200 udeležencev

Bronasto medaljo in nagrado v vrednosti 500 evrov je prejel izum ‘METHOD AND DEVICE FOR THE STORING, INSPECTION CONTROL AND RETRIEVAL OF DATA FROM A PERMANENTLY IMMUTABLE, DISTRIBUTED AND DECENTRALIZED STORAGE, inovatorjev doc. dr. Muhameda Turkanovića, viš. pred. dr.​ ​Boštjana Kežmaha, doc. dr. Aide Kamišalić Latifić, Blaža Podgorelca, mag. Marjane Heričko in prof. dr. Marjana Herička z Univerze v Mariboru.

Spletnega sejma »Sarajevo 2020« je udeležilo 1200 udeležencev, ki si je lahko ogledalo 237 virtualnih stojnic malih in srednje velikih podjetij, inovatorjev in investitorjev iz Bosne in Hercegovine, Slovenije, Srbije, Črne Gore, Hrvaške in Severne Makedonije.

Senat UM je na 14. redni seji po izvedenem postopku sprejel Strategijo Univerze v Mariboru za obdobje 2021 – 2030, ki je dana v sprejem tudi na sejo Upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Vir: Univerza v Mariboru
Slika je simbolična

Strategija Univerze v Mariboru je nastavljena zelo ambiciozno in predstavlja bodoče smernice za delovanje Univerze v Mariboru ter bo bolj podrobno v javnosti predstavljena v začetku leta 2021.

Nove pristojnosti Univerzi v Mariboru

Na seji Senata Univerze v Mariboru je bil sprejet Odlok o spremembah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki spreminja dosedanji postopek sprejema sprememb študijskih področij posameznih članic in daje nove pristojnosti Univerzi v Mariboru. Prav tako je bil potrjen Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022.

Tudi tokrat so senatorji obravnavali in potrdili dispozicije doktorskih disertacij, podana so bila predhodna soglasja k izvolitvam v nazive tako visokošolskih učiteljev kot visokošolskih sodelavcev, so sporočili iz mariborske univerze.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je lani v sodelovanju s podjetjem Ecubes tehnologije iz Nove Gorice začela z izvajanjem izobraževalno-tekmovalnega programa H2Student.

FOTO: Fakulteta za logistiko/Facebook

S programom želijo zbuditi zanimanje za vodik, okrepiti tehnološko ozaveščenost in spodbuditi mlade za študije, povezane z vodikovimi tehnologijami ter tudi za opravljanje takšnih poklicev.

Zmaga v kategoriji promocijski projekti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov

V okviru 22. Dnevov energetikov je projekt H2Student zmagal v kategoriji promocijski projekti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov po izboru komisije.

Kot je povedal vodja projekta in prodekan za gospodarske zadeve na Fakulteti za logistiko UM izr. prof. dr. Matjaž Knez »je nagrada priznanje za preteklo delo, da delamo prav in nam daje svež veter za nadaljnje delo«.

Program H2Student je bil oblikovan na osnovi programa Ecubes za azijske igre pod okriljem olimpijskega komiteja Azije. Program vodijo in izvajajo na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, sodelujejo pa tudi z Unescovo katedro o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje z Instituta Jožefa Stefana.

Prvo leto izvajanja programa H2Student in že prva zmaga?. Bravo ekipa H2Student!!!

Objavil/a Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru dne Ponedeljek, 23. november 2020

Na Univerzi v Mariboru so bile sprejete pravne podlage in spremembe univerzitetnih aktov za izvajanje elektronskih tajnih volitev. Senat in Upravni odbor UM bosta na naslednjih sejah izvedla še dodatno razpravo za tehnično ter pravno ustrezno izvedbo elektronskih volitev.

Vodstvo UM podpira odločitve organov univerze in izpostavlja, da se je treba tudi v volilnih postopkih prilagoditi današnji situaciji ter omogočiti vsem volilnim upravičencem oddajo glasu ne glede na kategorijo volivca in ne glede na možnost dostopa do volišča zaradi statusov, kot so karantena, samoizolacija.

Volitve dekanov članic v skladu z vsemi odločitvami organov Univerze v Mariboru zaenkrat še ne bodo razpisane, temveč pripravljamo sistem in tehnične rešitve za izvedbo. Sam sistem volitev dekanov članic bo potekal glede na zdravstveno situacijo in stanje v Republiki Sloveniji v času izdaje razpisa.

Izpostavili so še, da rektor UM ni umaknil gradiva na Senatu UM in ni umaknil sistema elektronskih volitev, kot so nekateri mediji napačno poročali, temveč se je odločil za dopolnitev gradiva in za dodatno predstavitev ustreznosti sistema ter standardov, ki zagotavljajo tako tajnost kot varnost volitev.

Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Klubom študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) objavlja razpis za dodelitev denarne pomoči študentskim družinam. Vloge se lahko odda najkasneje do vključno ponedeljka, 23. novembra 2020.

FOTO: Pixabay.com

Namen razpisa je reševanje trenutne socialne stiske študentskih družin, ki so v težji socialni situaciji oziroma so izpostavljeni finančnim ali podobnim stiskam. Študentskim družinam, ki izpolnjujejo pogoje ter merila iz razpisa, bo dodeljena nepovratna finančna pomoč v vrednosti 200,00 evrov.

Izpolnjeni morajo biti določeni pogoji

Pomoč se lahko dodeli prosilcem, kjer ima vsaj en starš status študenta na katerikoli članici Univerze v Mariboru in drugih visokošolskih ali višješolskih zavodov s sedežem v Mariboru, ni v rednem delovnem razmerju, hkrati pa je član Kluba študentskih in dijaških družin Maribor. Celoten razpis in vloga sta objavljena na spletni strani na tej povezavi.

Mojca Ban, predsednica Kluba Študentskih in dijaških družin Maribor je ob tem povedala: “Študentske družine spadajo med bolj socialno ogrožene skupine študentov. Še posebej v primerih, ko sta oba starša študenta. Pogosto je vsaj eden od staršev tisti, ki povečane stroške družine pokriva z dohodkom iz študentskega dela. Ker se na te skupine mladih večkrat pozablja, jim s pomočjo Solidarnostnega sklada ter študentske organizacije želimo vsaj malo pomagati prebroditi trenutno krizo.”

Skozi vso leto za svoje člane organizirajo različne dogodke

V Klub študentskih in dijaških družin Maribor je včlanjenih okoli 30 študentskih družin, ki pretežno štejejo enega ali dva otroka. KŠDDM skozi vso leto za svoje člane organizira različne dogodke: Sankanje, piknik v mestnem parku, drsanje, pohodi, predavanja za starše, ogledi lutkovnih in gledaliških predstav, Božiček – obdarovanje otrok študentskih družin, pogosta druženja in srečanje mamic ob materinskem dnevu.

Ob nedavnem podpisu pogodbe z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje izvedbe operacije ”Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM,” v vrednosti 29 milijonov eurov, je bila dobavljena prva znanstveno-raziskovalna oprema v okviru tega projekta, v naslednjih dveh letih pa ji bodo sledile še ostale. Raziskovalne skupine Univerze v Mariboru bodo tako pridobile novo vrhunsko raziskovalno opremo, ki jim bo omogočila izvajanje naprednih raziskav na mednarodno primerljivem nivoju.​

RIUM_FS. Foto: Univerza v Mariboru

Mobilni sistem za sinhronizirano hitro digitalno snemanje prehodnih pojavov

Oprema je namenjena za napredno digitalno vizualizacijo ekstremno hitrih prehodnih pojavov, kot so udarno deformiranje materialov, vrtinčenje in kavitacija, brizganje, krhki zlomi, hitra rast razpok, učinki eksplozij ali izstrelkov ipd. Analiza posnetkov takšnih pojavov z ultra-hitrimi hitrimi kamerami (2 milijona posnetkov na sekundo) omogoča boljše razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti teh pojavov in prispeva k izboljšanju sestave materialov, konstrukcij ali postopkov v inženirstvu in širše. V sodelovanju s slovenskim podjetjem DEWESoft je bil razvit edinstven integrirani merilni sistem za stereo-optično hitro digitalno snemanje prehodnih pojavov, ki temelji na dveh vrhunskih hitrih kamerah PHOTRON FASTCAM SA-Z, povezanih z visokozmogljivim merilnim sistemom DEWESoft SIRIUSi HS 8x STG+ in podprtih z ustrezno programsko podporo za zajem in analizo podatkov PHOTRON FASTCAM VIEWER 4 (PFV4) in DEWESOFT-X-PROF.​

Oprema je umeščena na Fakulteto za strojništvo

Mobilni sistem za sinhronizirano hitro digitalno snemanje prehodnih pojavov je umeščen v raziskovalno skupino ACE-X na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Souporabljajo ga naslednje raziskovalne skupine na UM:
Raziskovalna skupina za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo (FS),
Raziskovalna skupina za vrednotenje konstrukcij (FS),
Raziskovalna skupina za proizvodno kibernetiko in avtomatizacijo (FS),
Raziskovalna skupina za strojne elemente in konstrukcije iz IKO (FS),
Laboratorij za organsko ter polimerno kemijo in tehnologijo (FKKT).

RIUM_FS. Foto: Univerza v Mariboru

Delo raziskovalne skupine ACE-X

Raziskovalna skupina ACE-X izvaja temeljne, aplikativne in razvojne raziskav na področju naprednega računalniškega inženirstva materialov, ki zajema zahtevno geometrijsko računalniško modeliranje in izvajanje zahtevnih računalniških simulacij inženirskih problemov, razvoj novih metod in algoritmov s področja nelinearne mehanike trdnih teles, mehanike hitrih prehodnih pojavov, mehanike kontakta, vezanih problemov. Raziskave so osredotočene na razvoj novih nehomogenih celičnih in kompozitnih materialov s specifičnimi lastnostmi (deformabilnost, avksetičnost, dušenje ipd.). Skupina razvija in izvaja postopke za uporabo v različnih industrijskih aplikacijah kot so analize napetostno-deformacijskih stanj mehanskih komponent, analize trka in udarne simulacije, porušitvene analize konstrukcij in konstrukcijskih spojev ter optimizacije konstrukcij strojnih komponent in sklopov. Skupina razpolaga z računalniško gručo za izvajanje paralelnih zahtevnih in obsežnih računalniških simulacij HPC CORE@UM ter lastnim Split-Hopkinson-Pressure-Bar preizkuševališčem za določanje mehanskih lastnosti materialov pri visokih hitrostih obremenjevanja.

RIUM_FS. Foto: Univerza v Mariboru

Potreben sistem za sinhronizirano hitro digitalno snemanje

Za izvajanje raziskav na področju sodobnih materialov (npr. celični in kompozitni metamateriali), komponent in konstrukcij, ki so izpostavljene udarnim obremenitvam pri visokih hitrostih deformacije je nujno potreben sistem za sinhronizirano hitro digitalno snemanje, ki omogoča opazovanje deformiranja teh materialov pri visokih hitrostih obremenjevanja. Takšni posnetki so potrebni za digitalno obdelavo po metodi DIC (ang. »Digital Image Correlation«), ki omogoča natančno analizo dogajanja v materialu preko polja deformacij. To omogoča dodatno verifikacijo materialnih parametrov pri izredno hitrih dinamičnih preizkusih (kot na primer na Split-Hopkinson-Pressure-Bar preizkuševališču) in je hkrati zelo pomembno za uspešno validacijo novih računalniških modelov za študije možne uporabe naprednih materialov v modernih konstrukcijah. Področje uporabe pa tukaj ni omejeno le na klasične trdnine, ampak omogoča ovrednotenje mehanike deformiranja tudi drugih vrst materialov, kot so mehkejša tkiva (uporaba v medicini), tkanine (uporaba v tekstilstvu), prehodnih pojavov pri tekočinah (uporaba v procesnem strojništvu), kar bo omogočalo vzpostavitev širšega interdisciplinarnega sodelovanja raziskovalne skupine ACE-X in drugih sodelujočih raziskovalnih skupin.

RIUM_FS. Foto: Univerza v Mariboru

Prispevek k napredku znanosti na številnih inženirskih področjih

Mobilni sistem za sinhronizirano hitro digitalno snemanje prehodnih pojavov bo prispeval k napredku znanosti na številnih inženirskih področjih, za katere je značilna hitra sprememba stanja. Na primer razvoj novih metamaterialov, izboljšave raznovrstnih strojnih in drugih konstrukcij, izboljšave zaščitnih, proti-udarnih elementov, izboljšave proz uvodnih postopkov ipd. Prav tako bo sistem uporabljen na več različnih področjih sodelovanja s podjetji v Sloveniji in tujini. Na področju razvoja in testiranja cestno-varnostnih sistemov bodo uporabljene za natančnejše snemanje deformacijskih procesov pri standardiziranem testiranju sistemov, kar bo pripomoglo k izboljšanju njihove konstrukcije. Na področju razvoja mešalnih in reakcijskih naprav bodo kamere omogočale prostorsko snemanje raznih procesnih pojavov. Na področju karakterizacije posebnih materialov (npr. protioklepna jekla, kompozitni materiali, reakcijski materiali ipd.) bodo kamere omogočale snemanje porušitveno-deformacijskega procesa teh materialov pod vplivom udarnih obremenitev in s tem razumevanje njihovega obnašanja za namen izboljšave njihove konstrukcije. Na področju razvoja odprtoceličnih struktur (deformacijski elementi, toplotni izvori/ponori, dušilni elementi, večfunkcijski elementi ipd.) bodo kamere omogočale natančno snemanje mehanizma obnašanja teh struktur pri različnih pogojih obremenjevanja.

RIUM_FS. Foto: Univerza v Mariboru

V okviru javnega razpisa »Vključevanje uporabe informacijsko – komunikacijske tehnologije v visokošolskem pedagoškem procesu« so na mariborski univerzi razvili projekt Didakt.UM, katerega namen je spodbuditi dvig kakovosti lastnega delovanja visokošolskih zavodov ter krepitev prenosa spretnosti in znanj na študente za hitrejši in vidnejši doprinos k uspehu gospodarstva in širše družbe.

Ena od udeleženk delavnic usposabljanja z zbirko orodij Didakt.UM na mariborski univerzi je tudi visokošolska profesorica, ki je pohvalila veliko podporo pri izvajanju didaktičnih dejavnosti.

Pri projektu gre za zbirko orodij, s katerimi si po potrebi in tako, kot želijo, visokošolski učitelji in drugi lahko pripravijo in izvedejo didaktične aktivnosti – torej modernizacija visokošolske didaktike s preudarno uporabo IKT in prehodom na digitalno izobraževanje.

Projekt Didakt.Um ima sicer za univerzo velik pomen.

Zasluge za projekt imajo strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu že od vsega začetka.

Preko projekta bodo pedagoški delavci lažje predajali naprej snovi in vsebine tudi v novem šolskem letu, ki ga zagotovo še vedno zaznamuje tudi epidemija, ki narekuje posodobitev učnih procesov.

Na mariborski univerzi so danes predstavili zaključke večletnega projekta Didakt.UM, v sklopu katerega so s preudarno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in prehodom na digitalno izobraževanje želeli spodbuditi modernizacijo visokošolske didaktike ter dvigniti kakovost delovanja svojih visokošolskih zavodov.

Rektor univerze Zdravko Kačič je izpostavil, da je zelo pomembno, da mladi v času izobraževanja pridobijo znanja, kompetence in spretnosti, ki jim bodo zagotavljale uspešno vključevanje v družbo in na trg dela. Na univerzi so zato aprila 2017 začeli projekt, ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje. Ker strokovno izobraževanje zagotovi zgolj vsebinsko pripravljenost visokošolskih kadrov na delo, manjka pa precej vsebin, ki pomagajo pri prenašanju znanja na študente, so se po besedah vodje projektnega sveta Boštjana Šumaka odločili vzpostaviti center za podporo poučevanju, ki je zagotavljal celovito tehnično in didaktično pomoč pedagoškemu kadru.

Vodja Centra za podporo poučevanju Natalija Špur je izpostavila, da so bile pri tem v ospredju vsebine, kot so obrnjeno, kombinirano, projektno in problemsko učenje, igrifikacija, vizualizacija študijskih gradiv, učna analitika in implementacija zbirke orodij Učni stolpič. Projektne aktivnosti so po njenih besedah nemoteno potekale tudi v času epidemije, saj so delavnice in dogodke, ki so jih sprva načrtovali za izvedbo v živo, uspešno prilagodili in izvedli na daljavo.

“V e-okolju je potekala tudi glavnina pedagoška procesa, center pa je sodeloval pri pripravi uporabniških navodil in video vodičev ter na daljavo nudil podporo pedagoškemu kadru univerze. Ob tem smo pripravili še posebno rubriko gradiv, ki smo jo poimenovali Poučevanje na daljavo v izrednih razmerah, in v katerem smo še posebej osvetlili didaktične smernice za uporabo tovrstnega učnega okolja,” je pojasnila Špurova.

Univerza v Mariboru je skupaj z Univerzo v Ljubljani pripravila tudi izmenjavo izkušenj, kjer so predavatelji obeh univerz predstavili dobre prakse in izzive, s katerimi so se soočili. Predstavniki centra pa so se udeležili tudi drugih dogodkov in konferenc, kjer so predstavili analize didaktične uporabe informacijske tehnologije in ostale projektne aktivnosti.

Čeprav se projekt približuje koncu, po besedah Šumaka pušča pomembne pozitivne učinke na razvoj visokošolskega izobraževanja in poučevanja na univerzi in odpira možnosti za nadgradnjo. “Potrebujemo ustrezno okolje z mehanizmi, ki bodo pedagoške delavce vzpodbujali k nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju in izmenjavi znanj o uporabi sodobnih tehnologih,” je še dodal vodja projektnega sveta.

Vsebina projektnih aktivnosti je pustila pozitivne učinke tudi na delu in izkušnjah visokošolskih učiteljev. Profesorica na filozofski fakulteti Joca Zurc je tako izpostavila pomen ključnih znanj, ki jih je pridobila skozi različne delavnice, za bolj suvereno vključevanje načel sodobnih učnih pristopov v pedagoški proces.

Vključitev teh aktivnosti je po njeni izkušnji izboljšala učne dosežke študentov, kar se je pokazalo v višji povprečni oceni na izpitih in boljšem razumevanju, analizi in sintezi učne snovi. Pozitivno je presenetila tudi povečana odgovornost študentov do študija, lastno spremljanje napredka in obveznosti na predmetu ter samoiniciativnost.
Vir: STA

Univerza v Mariboru je skupaj s partnerji družbo Elektro Maribor in Energijo plus že osmo leto zapored izvedla tradicionalni razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2019/2020 Aljoša Polajžar, študent drugega letnika študijskega programa 2. stopnje Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, saj je postavil tudi nov mejnik v številu doseženih točk.

Najboljša študenta Univerze v Mariboru Aljoša Polajžar in Vid Keršič. Vir: Univerza v Mariboru

Z razpisom želijo vsako leto nagraditi najboljše študente za njihovo študijsko odličnost in jih motivirati pri nadaljnjem izobraževanju. Na današnji prireditvi, kjer so se zbrali Miralem Hadžiselimović, prorektor Univerze v Mariboru, Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, in Bojan Horvat, direktor družbe Energija plus, so razglasili najboljše tri uvrščene. Najboljši študent Univerze v Mariboru je na podlagi ocene strokovne komisije postal Aljoša Polajžar, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, drugo mesto je zasedel študent Vid Keršič, študent tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, tretje mesto pa Vasja Omahne, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Logistika sistemov na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Nagrajenci so prejeli denarne nagrade, ki jih je prispevala skupina Elektro Maribor, in sicer najboljši študent Univerze v Mariboru je prejel denarno nagrado v višini 600 €, drugo uvrščeni 400 € in tretje uvrščeni 200 €.

Prvouvrščeni Polajžar spada med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji

Aljoša Polajžar se lahko pohvali z uvrstitvijo med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji in s povprečno oceno 9,96. Svojo študijsko odličnost dopolnjuje z aktivnim udejstvovanjem kot koordinator tutorjev študentov na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kot član Senata, Akademskega zbora in Študentskega sveta Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Študent je izjemno aktiven na raziskovalnem področju, kjer kot član raziskovalne ekipe študentov pod mentorstvom Pravne fakultete sodeluje na številnih projektih. Študent aktivno sodeluje tudi pri raziskovalno organizacijskem, uredniškem in promocijskem delu v povezavi s posvetovanjem Medicina, pravo in družba z raziskovalnega področja medicinsko pravo. Kot prvi avtor je pripravil objavo izvirnega znanstvenega članka in strokovnih člankov, znanstvenih prispevkov na konferencah in samostojnega znanstvenega sestavka. Komisijo pa je še dodatno prepričal s Perlachovim priznanjem, z uspehi na pravnih tekmovanjih in natečajih ter za izjemen dosežek na mednarodnem tekmovanju MUNLawS Model United Nations Conference z osvojitvijo naziva Best University Delegation, ki ga je dosegel skupaj s še tremi študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prav tako pa je tudi prejemnik Rektorjeve nagrade kot najboljšemu študentu Pravne fakultete Univerze v Mariboru v svoji generaciji. Danes pa bo s ponosom v svojo zbirko priznanj dodal tudi nagrado za najboljšega študenta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2019/2020.

Drugouvrščeni Keršič niza zmage na tekmovanjih

Drugo mesto pripada Vidu Keršiču, študentu tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Študent se uvršča med 5 % najboljših študentov v generaciji in ima povprečno oceno 10,00. Ob zavidljivih uspehih na študijskem področju je aktiven tudi na raziskovalno-razvojnem področju, kjer sodeluje na projektih Inštituta za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in sicer predvsem na področju tehnologije veriženja blokov ter razvoja pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij. V sklopu tega je kot prvi avtor ali soavtor sodeloval pri pripravi znanstvenih in strokovnih prispevkov ter pri predstavitvah projektov na domačih in mednarodnih konferencah. Svojo študijsko in raziskovalno odličnost pa dopolnjuje tudi z aktivnim sodelovanjem kot študent demonstrator. Pohvali se lahko tudi z zmago na FERI jesenski šoli blockhain aplikacij 2018 in z odličnimi dosežki na univerzitetnem programskem maratonu in regijskem tekmovanju v tekmovalnem programiranju.

Tretjeuvrščeni Omahne aktiven na znanstveno-raziskovalnem področju

Tretje mesto pa je dosegel Vasja Omahne, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Logistika sistemov na Fakulteti za Logistiko Univerze v Mariboru. Študent ima povprečno oceno 9,63. Ob odličnih študijskih uspehih je nagrajenec aktiven tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. V letošnjem študijskem letu je sodeloval pri izvedbi dveh raziskav, in sicer pri raziskavi o uporabi celostnega vrednotenja življenjskega cikla (LCA analiza) ter pri raziskavi o integraciji trajnosti v logistično izobraževanje v EU. Kot prvi avtor ali soavtor prispevka je sodeloval na znanstvenih mednarodnih konferencah, kjer je predstavil del omenjenih analiz oziroma raziskav. Kot prvi avtor je pripravil strokovni članek in kot soavtor prispeval svoj raziskovalni del v štirih samostojnih strokovnih sestavkih ali poglavjih v monografski publikaciji. Aktivno je sodeloval tudi na PKP projektu. Je član senata in akademskega zbora ter tudi član Študentskega sveta Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru in nenazadnje je vključen v sistem tutorstva.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropsko finančno podporo mariborski univerzi pri projektu nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (RIUM). Danes so sporočili, da bo Evropski sklad za regionalni razvoj za projekt v vrednosti nekaj manj kot 30 milijonov evrov prispeval dobrih 23 milijonov evrov.

Namen tega projekta je nadgradnja raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru na raziskovalnih področjih, in sicer tistih, ki imajo prebojni potencial, podpirajo razvoj znanj, pomembnih za gospodarstvo Slovenije in Evrope, z njimi pa lahko posredno prispevajo h krepitvi podjetniškega potenciala in dvigu dodane vrednosti.

V vladni službi, ki bdi nad delitvijo evropskega denarja, so poudarili, da raziskovalna oprema predstavlja predpogoj za izvajanje raziskav na področjih naprednih materialov in tehnologij, zdravja in varne hrane, pametnih energetskih in krožnih sistemov, torej področij, ki izhajajo iz prioritet, opredeljenih v slovenski strategiji pametne specializacije.

Javne raziskovalne organizacije iz Slovenije bodo lahko raziskovalno opremo uporabljale po načelu odprte raziskovalne infrastrukture, v omejenem obsegu, in sicer do petine zmogljivosti, pa bo na razpolago tudi podjetjem.
Vir: STA

Na Univerzi v Mariboru so se zelo hitro začeli pripravljati na morebiten študij na daljavo, ki so ga nato tudi uvedli zaradi preventivnih ukrepov v boju proti koronavirusu. Prenos dela in študija na daljavo je bil uspešen. Ob tem pa tudi sproti rešujejo vse izzive, ki se ob tem pojavljajo.

Več v videoposnetku:

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je v kriznih trenutkih zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19, s svojim znanjem, infrastrukturo in opremo na voljo za potrebno pomoč vsem ustanovam in javnosti, tako je na pomoč skočila tudi Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor.

Medicinska fakulteta Maribor

Tako so v tem izrednem stanju laboratorij Medicinske fakultete namenili za potrebe Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano​ ter njihovim zaposlenim omogočili dostop do UKC Maribor po podzemnem hodniku, da bodo lahko dostopali do vzorcev. Prav tako so priskočili na pomoč tudi UKC Maribor in jim posodili opremo (video laringoskop in dva ultrazvoka), ki se že s pridom uporablja za svoj namen.

Na Univerzi v Mariboru so se prilagodili trenutni situaciji in pristopili k izvedbi pedagoškega procesa na daljavo. Po enem tednu poučevanja na daljavo ugotavljajo, da je bil prehod opravljen uspešno.

Sistem za začasno poučevanje na daljavo na Univerzi v Mariboru je bil vzpostavljen v samo nekaj dnevih. Z univerze sporočajo, da je uspešnost sistema po eni strani rezultat predhodno dobro pripravljene infrastrukture, po drugi strani pa odličnega dela posameznikov in služb, ki so bile vključene v proces vzpostavitve. Pomemben del pri uspešnem zagonu so prispevali tudi IKT koordinatorji na fakultetah ter profesorji in študenti z uporabo predvidenih rešitev.

Ob tem je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič dejal: “Ocenjujem, da izvajanje poteka zelo uspešno, prav tako pa tudi, da se študentke in študenti udeležujejo predavanj na daljavo v precej večjem številu, kot sem sam pričakoval. S tega vidika lahko ugotovim, da izvajanje pedagoškega procesa na daljavo, kot ga izvajamo na UM, izpolnjuje zahtevane standarde kakovosti.”

Vzpostavitev in delovanje sistema za poučevanje na daljavo so razdelili na tehnični del, ki ga je večinoma prevzel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), in na vsebinski del, ki ga je prevzel Oddelek za izobraževanje in študij UM, ob močni podpori posameznikov z Oddelka za pravne, kadrovske in splošne zadeve UM ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI).

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI). Vir: FERI

Zaposleni in študenti so prejeli natančna navodila za lažjo uporabo, prav tako jim je omogočena pomoč v živo preko spleta, navedeni so tudi kontakti oseb, ki jim v tem obdobju lahko pomagajo. Učna platforma oz. učno e-okolje Moodle, ki ga na UM sicer uporabljajo že več kot 15 let, ostaja primarno učno e-okolje, kamor profesorji nalagajo gradiva, kjer študenti oddajajo naloge (z obveznim preverjanjem podobnosti vsebin), kjer se lahko izvajajo kvizi, vodi prisotnost, ipd. V Moodlu vsaka učna enota predstavlja svojo “spletno učilnico”, kamor so ob začetku študijskega leta avtomatsko dodani vsi študenti, ki imajo to učno enoto med svojimi obveznostmi. V sklopu prehoda na poučevanje na daljavo, so imeli profesorji navodila, da v tem sistemu objavijo študentom potrebne informacije za vključitev v videokonferenco.

Za potrebe poučevanja na daljavo je bil samo v roku enega dne vzpostavljen tudi portal predavanjaonline.um.si, ki je na prvi dan zagona zabeležil kar 1800 obiskovalcev ter 5150 ogledov. Tudi sicer se intenzivnost uporabnikov in povečana raba informacijske tehnologije kaže v številu prijav v informacijski ekosistem. Na Univerzi v Mariboru, ki razpolaga z vzorno urejenim in avtomatiziranim sistemom upravljanja digitalnih identitet, je v času večjih obremenitev bilo prijav v sistem kar 456 prijav na sekundo, povprečno pa 6,62 prijav na sekundo.

Na Univerzi v Mariboru pravijo, da bodo zaradi novega koronavirusa odpovedali vsa predavanja takrat, ko bodo razglašene izredne razmere. Prepovedali pa so že predavanja z udeležbo več kot sto ljudi, na nekaterih fakultetah pa bodo izvajali pedagoški proces na daljavo.

Je pa dekan filozofske fakultete Univerze v Mariboru Darko Friš danes poleg splošnih ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom, ki so bili sprejeti na univerzi, danes odredil tudi prestavitev študijskega procesa na njihovi fakulteti v spletno okolje, torej ne v predavalnicah v fizični obliki, ampak bodo študentje spremljali predavanja preko spleta. “Izvajalce in izvajalke študijskega procesa prosimo, da v največji možni meri nadomestijo študijski proces bodisi z delom preko elektronske učilnice ali na drugačen način z delom na daljavo tako, da študentkam in študentom naložijo samostojno delo od doma,” je zapisal v sprejetem sklepu, ki velja do preklica.

Podobno so se nato odločili tudi na pedagoški fakulteti ter fakulteti za naravoslovje in matematiko. Vse tri fakultete so v stavbi na Koroški cesti ter imajo sicer večje število študentov na predavanjih, kar je bil tudi eden od vzrokov za odločitev izvajanje pedagoškega procesa na daljavo.

Danes je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič članicam univerze še sporočil, da je treba glede na izdano odredbo ministrstva za zdravje odpovedati vsa predavanja, seminarje in vaje, ki se jih udeleži več kot 100 ljudi. To se lahko ustrezno nadomesti z izvajanjem v manjših skupinah ter z drugimi oblikami pouka na daljavo ali z njihovo izvedbo po prenehanju nevarnosti širjenja koronavirusa. Če se bo pristojno ministrstvo določilo, da je potrebna izvedba celotnega pedagoškega procesa na daljavo, bo univerza temu sledila. “Fakultete se lahko po posvetu z rektorjem odločijo za ukrepe, ki vplivajo na organizacijo dela, med drugim tudi za odpoved pedagoškega procesa v fizični obliki do preklica, če tako narekujejo okoliščine, v katerih ta fakulteta deluje,” so na rektoratu univerze navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Še vedno velja, da so zaposlenim in študentom odsvetovana potovanja na območja z novim koronavirusom. Fakultete, ki izvajajo pedagoški proces v zdravstvenih in socialnih institucijah, pa so dolžne upoštevati njihova specifična navodila in sprejeti vse ukrepe za zaščito svojih zaposlenih delavcev in študentov.
Vir: STA

Študenti 3. letnika univerzitetnega študijskega programa Računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru so se vrnili s 14-dnevne strokovne ekskurzije v ZDA.

Študenti s FERI-ja pred odhodom na ekskurzijo v ZDA. Vir: FERI UM

Namen ekskurzije v eno izmed najpomembnejših tehnoloških regij je bilo spoznati delo v vodilnih tehnoloških podjetjih s področja računalništva kot tudi uspešna podjetja, ki so se razvila iz start-upov. Med drugim so tako obiskali Google, Microsoft, Facebook, YouTube in AirBnb. Prav tako so si v 14 dnevih ogledali pomembnejše univerze v okolici – Stanford University, University of California Berkeley, California State University Fresno.

Kot je povedal vodja skupine Marjan Mernik iz Inštituta za računalništvo UM FERI pred odhodom, je namen ekskurzije predvsem, da študenti “spoznajo organiziranost vrhunskih tehnoloških podjetjih in delovno etiko zaposlenih, kar daje (našim) študentom veliko motivacijo za nadaljnji profesionalni razvoj. V tem konkurenčnem okolju bodo lahko spoznali koliko znanj in veščin so si uspeli pridobiti v času tri letnega študija na UM FERI. Prepričan sem, da jih njihovo znanje lahko pripelje še zelo daleč.”

Študenti s FERI-ja odšli v Silicijevo dolino na ekskurzijo. Vir: FERI UM

“Obiska zahodne obale ZDA se zelo veselim, saj bom imel priložnost obiskati najuspešnejša podjetja in izobraževalne ustanove na področju računalništva, kar pri samostojnem izletu ne bi bilo mogoče. Priložnost bom imel videti, kako se med študijem pridobljeno znanje uporabi v praksi in od kod prihajajo tehnološki produkti, ki jih uporabljamo v našem vsakdanu. Zanimivo bo spoznati način dela na prestižnih univerzah in študijsko življenje tamkajšnjih študentov. Znanje in izkušnje, ki jih bom pridobil, mi bodo zagotovo pripomogle pri razvoju moje kariere in v osebni rasti,” je pred odhodom povedal Vid Keršič, eden izmed študentov, ki so se udeležili ekskurzije.

3fs strokovno ekskurzijo so finančno podprla številna podjetja, ki se zavedajo pomanjkanje kadra s področja računalništva, kakor tudi, da strokovna ekskurzija študentom dodatno širi obzorja in jim daje neprecenljive izkušnje, ki jim bodo koristile pri njihovi nadaljnji strokovni poti.

Na Univerzi v Mariboru so danes slovesno odprli novo raziskovalno infrastrukturo, ki je locirana na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in je del večjega projekta InnoRenew.

V Laboratoriju InnoRenew-FERI bodo razvijali materiale, ki bodo zagotavljali funkcionalnost in udobje v grajenih objektih ter blagodejno vplivali na počutje in zdravje ljudi; lahke izolacijske materiale, filme in membrane, funkcionalne premaze in gradbene elemente z vključenimi aktivnimi delci (npr. fazno spremenljivi materiali), obenem pa omogočali uporabniku zaznavanje različnih okoljskih parametrov in mehanskih obremenitev z integriranimi senzorji (razvoj optičnih senzorjev za nadzor konstrukcij in drugih mehanskih parametrov v pametnih zgradbah, razvoj senzorjev za zaznavanje kemijskih in biokemijskih parametrov v pametnih zgradbah, senzorji in merilni sistemi za brezkontaktno in 3D merjenje vsebnosti vlage v materialih in zgradbah). Izsledki raziskav bodo uporabljeni tudi v drugih področjih, kot so agronomija, bio-medicinski in higienski materiali ter geotekstilije.

V nagovoru je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič izpostavil, da je današnji dan zagotovo ena izmed prelomnic na Univerzi v Mariboru, ki si prizadeva pridobiti pomembne infrastrukturne pogoje zato, da se lahko enakopravneje vključuje v mednarodni raziskovalni prostor. Državni sekretar Jernej Štromajer je v svojem govoru izpostavil pomembnost vlaganja v lastno, slovensko znanstveno-raziskovalno infrastrukturo in lastno prihodnost.

Vodja projekta in direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar je izpostavila pomembnost interdisciplinarnega povezovanja znanosti, ki lahko bistveno pripomore k napredku. Prav zaradi združenosti precejšnjega deleža slovenskega raziskovalnega prostora in njegove raziskovalne infrastrukture je ta postal privlačen tudi v mednarodnem okolju. S pridobljeno raziskovalno infrastrukturo bo tudi lažje slediti ciljem, ki jih narekuje Evropski zeleni dogovor do leta 2050.

Karin Stana Kleinschek, vodja laboratorija InnoRenew, je predstavila opremo v laboratorijih, ki je edina v tej regiji. Nova raziskovalna infrastruktura omogoča razvoj in pripravo širokega nabora funkcionalnih materialov v obliki nano-delcev, kapsul, aerogelov in kompozitov na osnovi bio-osnovanih polimerov; razvoj premazov in postopkov funkcionalizacije in strukturiranja površin in celovito karakterizacijo ključnih uporabnih lastnosti (mehanske, površinske, reološke, adsorpcijske lastnosti, poroznost).

V novo nastalem laboratoriju, katerega vrednost opreme je v višini dobrega 1,1 milijona evrov, bodo razvijali inovativne materiale iz obnovljivih virov, ki bodo uporabljeni predvsem na področjih gradbeništva, lesne in polimerne industrije. Poudarek bo na razvoju in oblikovanju funkcionalnih poroznih materialov in polimernih kompozitov na osnovi bio-obnovljivih surovin (celulozna vlakna, polisaharidni derivati …), ki bodo zadovoljevali potrebe in zahteve potrošnikov ter nacionalne in evropske zakonodaje z namenom zagotavljanja energijske učinkovitosti in minimalnega ogljičnega odtisa. Raziskovalna oprema bo tako omogočila razvoj in pripravo širokega nabora funkcionalnih materialov v obliki nano-delcev, kapsul, nano-vlaken, aerogelov in polimernih kompozitov ter hkrati celovito karakterizacijo ključnih uporabnih lastnosti. UM FERI je sicer za ureditev in preureditev prostora v nov laboratorij prispevala tudi približno 60.000 evrov lastnih sredstev.

Danes so imeli v Mariboru informativni sestanek za študente iz tujine, ki bodo študirali na Univerzi v Mariboru v poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 preko Erasmusa.

V poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 bo na Univerzi v Mariboru na študijski izmenjavi 288 Erasmus študentov iz 32 držav (gre za programske in partnerske države). Največ študentov tokrat prihaja iz Francije, Turčije, Češke, Portugalske, Poljske in Španije. Največ se jih je odločilo za študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteti za strojništvo, Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Filozofski fakulteti.

Sprejem Erasmus študentov v Mariboru. Vir: Facebook, Univerza v Mariboru

Sprejem Erasmus študentov v Mariboru. Vir: Facebook, Univerza v Mariboru

Mobilnost v okviru programa EU Erasmus+ pa dejansko je priložnost za študente, da ne samo da pridobijo nova znanja, ampak ob tem naredijo korak v odraslost. Za številne je namreč to izkušnja, ko gredo od doma in se v tujini postavijo na lastne noge. Današnji sprejem so naredili za 288 Erasmus študentov iz 32 držav, ki bodo v poletnem semestru tega študijskega leta na študijski izmenjavi na Univerzi v Mariboru. Predstavnik univerze Mladen Kraljić meni, da je to priložnost, ki bi jo moral izkoristiti vsak študent: “Ni glavni namen mobilnosti samo da študira, ampak da osebnostno dozori, da prereže popkovino. Tudi statistike kažejo, da so študenti, ko pridejo nazaj, bolj samostojni in imajo tudi višje povprečje ocen.” V zadnjih treh desetletjih se je v programe Erasmus po svetu vključilo več kot deset milijonov ljudi.

Sprejem Erasmus študentov v Mariboru. Vir: Facebook, Univerza v Mariboru

Sprejem Erasmus študentov v Mariboru. Vir: Facebook, Univerza v Mariboru

Na mariborski univerzi je sicer skupno okoli 900 tujih študentov letno. “Naša univerza ni tako neznana, kot si marsikdo misli. Veliko naših profesorjev ima odlične mednarodne stike in preko tega zaupanja, ki smo ga gradili skozi leta, ljudje radi pridejo sem,” je še povedal Kraljić, ki si želi, da bi tudi slovenski študenti radi odhajali na študijsko izmenjavo v tujino.
Vir: STA

Vse fakultete Univerze v Mariboru bodo v petek, 14. februarja, ter v soboto, 15. februarja, organizirale informativne dneve, na katerih se bodo kandidati lahko podrobneje seznanili z vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji študija ter z drugimi informacijami, ki so pomembne za odločitev o študiju.

Več v videoprispevku:

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor in Univerza v Mariboru sta združila moči v iskanju pametnih rešitev za podporo bolnikom po zdravljenju raka. Zagnala sta mednarodni projekt Persist skupaj s partnerji iz tujine. S projektom bodo s pomočjo uporabe umetne inteligence oblikovali inovativen koncept spremljanja in podpore takšnim bolnikom.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je dejal, da gre za prvi tako obsežen evropski projekt v njihovem zavodu in tudi za prvo takšno sodelovanje med kliničnim centrom in univerzo. “Prvič smo na takšen način združili znanje, ki ga imamo v Mariboru veliko,” je dejal na današnji predstavitvi projekta, pišejo na STA.

Pobudnica slovenskega dela konzorcija je sicer mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), ki je dejavna tudi pri iskanju tehničnih rešitev. Prodekan Boštjan Vlaovič je dejal, da je njihov cilj zgraditi inovativni sistem v pomoč zdravniku pri obravnavi bolnika po zdravljenju raka, in sicer tako, da bi bilo na eni strani izboljšanje kakovosti podatkov, ki jih ima zdravnik na voljo, in na drugi strani pa redno spremljanje bolnika.

Univerza v Mariboru (3)

Pilotni projekt bodo izvedli v UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah. V Mariboru bodo vključili 40 bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa. Spremljali jih bodo s pomočjo pametne ure, prek katere bodo bolniki med drugim lahko komunicirali s psihologi. Ne bodo beležili le klasičnih merjenih podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, ampak tudi njihovo izražanje v besedi in sliki, vključno z obrazno mimiko, tonom glasu in vsem drugim, kar lahko da pomembne informacije o počutju obravnavane osebe.

Na podlagi zbranih podatkov bodo nato izdelali nove modele analiz zdravstvenih podatkov, ki bodo lahko služili za nadaljnjo obravnavo bolnikov po zdravljenju raka. Partnerji projekta bodo razvili še platformo masovnih podatkov, ki bo združila obe komponenti in ju povezovala z digitalnimi zapisi o bolnikih, ki se jih sicer uporablja v bolnišnicah.

Projekt Persist bodo izvajali od letošnjega januarja do februarja 2023. V celoti ga bo financirala Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov. Za partnerje iz Slovenije, med katerimi je tudi mariborska filozofska fakulteta, ki zagotavlja v projektu strokovno podporo s področja psihologije, bo 700.000 evrov, v konzorciju pa skupno sodeluje 13 institucij iz desetih držav.

Ob tem pa si onkologi obetajo predvsem možnost kakovostnejšega spremljanja bolnikov in posledično lažjo pomoč. “Zdraviti raka znamo. Ko bolnik zaključi zdravljenje, pa ga je treba vrniti v družbo. Mislim, da lahko tu dobimo zelo pomembne podatke, kako pomagati na poti te rehabilitacije. Da človek ostane ozdravljen in si izboljša kvaliteto življenja, ki je bila za določen čas okrnjena zaradi zdravljenja in duševne stiske ob soočanju z diagnozo,” je povedala predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnik.
Vir: STA

Do uspešne kariere s študijem gospodarskega inženirstva na Univerzi v Mariboru s povezovanjem inženirstva in ekonomije po meri gospodarstva.

Dinamika spreminjanja poslovnega okolja je danes večja, kot je bila kadarkoli v preteklosti, kar za podjetja ne pomeni nič drugega, kot nujnost enako dinamičnega spreminjanja lastnega delovanja – razvoja in prilagajanja tehnologij, organizacije in procesov ter komuniciranja z vse številčnejšimi deležniki. Uspešna podjetja značilnosti sodobnega poslovnega okolja ne samo da dobro razumejo, pač pa jih znajo tudi pametno izkoriščati; in prav zato uspevajo ohranjati uspešnost in konkurenčnost skozi daljši časovni rok.

V središču takšnih podjetij je kader, ki je po eni strani izjemno široko usposobljen, proaktiven in ambiciozen, a se po drugi strani zaveda svoje omejenosti in posledično nujnosti povezovanja in sodelovanja z drugimi ter razumevanja in upoštevanja njihovih morebiti drugačnih stališč in vidikov obravnave različnih izzivov. Tovrstne lastnosti kadra je vse prej kot enostavno doseči, neodvisno od tega ali govorimo o inženirskem kadru ali kadru z ekonomskim, pravnim ali drugim znanjem v podjetju.

Interdisciplinarnost, povezovanje in sodelovanje, obravnavanje izzivov iz različnih vidikov, trajno odgovorno razmišljanje in ravnanje ter timsko in projektno delo, je samo nekaj izhodišč, na katerih temelji študijski program Gospodarsko inženirstvo, ki se izvaja na Univerzi v Mariboru. “Gre za študijski program, ki poskuša preseči omejenosti tipičnega inženirja na eni strani ter tipičnega ekonomista na drugi strani. Gre za program, ki ne samo da poskuša, pač pa že več kot 25 let uspeva generirati diplomante, ki se izvrstno znajdejo v gospodarstvu ter so usposobljeni za delovanje v sodobnih poslovnih okoljih. Diplomanti gospodarskega inženirstva so strokovnjaki, ki razumejo poslovni kontekst inženirskega znanja in strateško vlogo tehnologij, ki uspešno prenesejo razvojne in tehnološke dosežke v konkurenčne prednosti in ki znajo hitro prepoznati ter izkoriščati poslovne priložnosti,” pravijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

2. Študij Gospodarskega inženirstva na Univerzi v Mariboru

Študijski program Gospodarsko inženirstvo Univerze v Mariboru velja tako po vsebini kot po organizaciji izvajanja za unikum v slovenskem univerzitetnem prostoru. Gre za program, na katerem od prvega do zadnjega dne izvajanja programa in študijske poti posameznega študenta usklajeno sodelujejo tri fakultete: Fakulteta za strojništvo (FS), Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) ter Ekonomsko-poslovna fakulteta (EPF).

Začetki študijskega programa segajo v leto 1992, ko je strokovna skupina 35 profesorjev in drugih strokovnjakov proučevala pomen uvedbe interdisciplinarnega programa v slovensko gospodarstvo. Strateška izhodišča za oblikovanje študija Gospodarskega inženirstva, ki ga kratko imenujemo GING, so temeljila na dejstvu, da tradicionalni študijski programi niti na tehničnih niti na poslovnih fakultetah niso dovolj usmerjeni v pridobivanje znanj, ki bi povezovala tehnično-tehnološke in organizacijsko-poslovne vidike. Tako so študenti tehnike ostajali brez znanj, ki bi jim omogočala razumevanje pomena tehnike in tehnologije v poslovnem kontekstu, študenti poslovnih fakultet pa so bili prikrajšani za poznavanje razvojno-tehnoloških dogajanj in trendov. S tem se je pokazala potreba po študiju GING, ki smo ga pričeli izvajati jeseni leta 1993.

Študijski program se danes izvaja kot univerzitetni in kot magistrski študij. V kratkem se bo pričel program izvajati tudi na doktorski stopnji, saj je predlog doktorskega GING programa že v postopku akreditacije Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Na univerzitetni in na magistrski stopnji se progam izvaja na dveh smereh – smer strojništvo in smer gradbeništvo, na doktorski stopnji pa usmeritev ne bo. Študijski program GING se na smeri gradbeništvo izvaja v sodelovanju med FGPA in EPF, na smeri strojništvo pa med FS in EPF. Nekoliko več kot dve tretjini programa izvajata tehnični fakulteti, preostali del pa EPF.

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Študijski program Gospodarskega inženirstva je primeren za vse, ki imajo željo po inženirskih znanjih nadgrajenimi s poslovnimi znanji, občutek za gospodarnost, posluh za medsebojno sodelovanje ter so iznajdljivi in inovativni. Združevanje izbranih tehniških in ekonomskih znanj zagotavlja diplomantom hitro zaposljivost in kakovostna delovna mesta. To je potrdila tudi izvedena raziskava med diplomanti programa GING, ki je pokazala, da diplomanti GING prvo zaposlitev dobijo praviloma takoj ob zaključku študija ali že tekom študija, skozi kariero pa se izkazujejo z nadpovprečno hitrim napredovanjem.

3. Usmeritve na študijskem programu Gospodarsko inženirstvo Program GING, smer strojništvo

Diplomant programa GING smeri strojništvo na 1. stopnji je strokovnjak z ekonomskimi in tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, upravljanje ter vodenje procesov poslovanja in proizvodnje z usmeritvami v upravljanje in vodenje proizvodnje, vodenje ter izvajanje razvoja, vodenje projektov, vodenje in izvajanje marketinga ter projektne prodaje, inženiringa ter vodenje in izvajanje ostalih dejavnosti, ki zahtevajo prvenstveno ekonomska, tehniško-tehnološka, organizacijska in informacijska znanja. Diplomant gospodarskega inženirstva na smeri strojništvo je sposoben povezovati teoretične izsledke stroke z realizacijo v proizvodnji ter proizvodne probleme aplikativno raziskati in optimirati.

Magistrski študij GING-a je odlična nadgradnja univerzitetnega študijskega programa GING, hkrati pa tudi izjemno ustrezna možnost nadaljevanja študija za diplomante vseh tehniških visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov, saj študentom posreduje kompetence za učinkovito in uspešno delovanje v današnjem izrazito interdisciplinarnem okolju. Povsem mogoče je tudi, da se bolj družboslovno usmerjeni študenti odločijo za študij GING-a na drugi stopnji, saj tako pridobijo dovolj tehniških znanj, da se lahko uspešneje spopadejo z inženirskimi problemi v praksi.

Študij GING-a smeri strojništvo je na magistrski stopnji zlasti atraktiven za posameznike zaposlene v gospodarstvu, ki opravljajo odgovorna dela na področjih vodenja razvoja, proizvodnje in investicij, projektnega vodenja, svetovanja, strateškega načrtovanja, industrijskih analiz in znanstvenih raziskav. Zato je magistrski študij aplikativno naravnan in nadgrajuje znanja pridobljena na dodiplomskih programih in izkušnje pridobljene v praksi s konceptualnimi znanji, potrebnimi za analiziranje problemov, razumevanje procesov in poslovanja v razvojno in tehnološko intenzivnih podjetjih.

Število diplomantov (na sedanji 1. stopnji in po starem univerzitetnem študijskem programu) in magistrov na smeri strojništva se hitro približuje številki 500.

Zaposlitvene možnosti diplomantov GING programa smeri strojništvo

Študij GING smeri strojništvo zagotavlja razvoj menedžerskega kadra, uporabnega v vseh industrijskih podjetjih. Program spodbuja tehnološko podjetništvo in skrbi za oblikovanje kadra, ki združuje inovativnost, razvoj in nadgradnjo izdelkov, tehnologij in tehnoloških sistemov, ter s tem dviguje dodano vrednost v lastnem in širšem okolju. Diplomanti smeri strojništva imajo zato izjemno široke zaposlitvene možnosti. Delovna področja diplomiranega gospodarskega inženirja oziroma magistra gospodarskega inženirja so:
– vodstvena dela v strojnih in inženirskih podjetjih,
– vodilna dela v tehniških in komercialnih sektorjih strojnih podjetij,
– vodilna dela vodij projektov v inženirskih podjetjih, v upravnih organih in drugje,
– vodenje raziskovalnih projektov raznih smeri v stroki in izven nje,
– samostojni podjetnik,
– načrtovanje in vodenje poslovnih ter proizvodnih procesov,
– razvoj novih izdelkov, tehnologij ter storitev,
– vodenje investicijskih dejavnosti,
– projektni menedžer,
– prodajni inženir,
– produktni vodja,
– državna uprava.

Vloga tehnike se v gospodarstvu stopnjuje s potrebo razvoja novih tehnologij in novih konkurenčnih proizvodov. Pri razvoju in posredovanju novih proizvodov, pri analizi trgov in pri prenosu informacij bo imel diplomirani gospodarski inženir vodilno vlogo. Prilagodljivost strojniških znanj drugim strokam ter interdisciplinarni značaj izobrazbe gospodarskega inženirja mu omogoča vključitev v praktično vse tehniške veje in stroke gospodarstva doma in v svetu.

Program GING, smer gradbeništvo 

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Študij na smeri gradbeništvo je zasnovan tako, da izobražuje strokovnjake s širokim znanjem na področju gradbeništva in poslovanja v gradbeništvu. Skozi izvajanje študijskega procesa pridobivajo študentje na 1. stopnji ustrezna znanja za razumevanje strokovne problematike. Gre za inženirska znanja s tehničnega področja gradbeništva, ki vključujejo osnovna teoretična znanja matematike, fizike in mehanike ter strokovna znanja s področja gradbeništva; ter ekonomsko-poslovna znanja, ki vključujejo temeljna strokovna znanja ekonomije, organizacije, marketinga in managementa. Študijski program vključuje tudi integracijska znanja iz gradbene ekonomike ter organizacije in managementa v gradbeništvu. Tekom študija tako študentje pridobijo poglobljena znanja iz področij vodenja in upravljanja gradbenih projektov, planiranja in tehnologije gradnje ter gradbenih konstrukcij.

Po zaključku 1. stopnje se večina študentov odloči za nadaljevanje študija na 2. stopnji, ki je zasnovan zelo sodobno in vključuje predmete z naprednimi vsebinami iz informacijskega modeliranja objektov (BIM), trajnostne gradnje, optimizacije gradbenih procesov, investicijskega odločanja in vrednotenja nepremičnin.

Število diplomantov (na sedanji 1. stopnji in po starem univerzitetnem študijskem programa) in magistrov na smeri gradbeništva je do danes že preseglo številko 300.

Zaposlitvene možnosti diplomantov GING programa smeri gradbeništvo

Brošura GING-G, slika 6Gospodarski inženirji skrbijo za pravočasno, ekonomično in kakovostno izvedbo gradbenih projektov skozi celoten življenjski cikel gradbenega objekta. Diplomanti in kasneje magistri študijskega programa, so sodobno izobraženi gospodarski inženirji, ki imajo zaradi pridobljenih znanj odlično izhodišče za zaposlovanje v gradbenih, inženiring, projektivnih in drugih podjetjih tako doma, kakor tudi v tujini. Zaposlitvene možnosti so precej široke.

 

 

Dela, ki jih s pridobljenimi interdisciplinarnimi znanji suvereno opravlja diplomirani gospodarski inženir oziroma magister gospodarski inženir so:
– vodenje gradbenih projektov pri investitorjih oz. inženiring podjetjih,
– vodenje gradbišč pri izvajalcih,
– nadzor nad gradnjo objektov,
– projektantska dela za izdelavo projektne dokumentacije v birojih,
– vodstvena opravila v operativi in komerciali pri izvajalcih,
– vodstvena dela v negospodarskih organizacijah (npr. v javni upravi),
– upravljanje in poslovanje z nepremičninami ter
– upravljanje z nepremičninami v sektorjih bančništva in zavarovalništva.

“V Sloveniji so v načrtu veliki infrastrukturni projekti, ki bodo nudili zaposlitev mnogim inženirjem na področju gradbeništva, torej tudi gospodarskim inženirjem gradbene smeri. Povpraševanje po delovni sili na tem področju je trenutno za okoli 30 odstotkov večje od števila diplomantov, ki na trg delovne sile vstopajo iz dveh slovenskih gradbenih fakultet,” pravijo na fakulteti.

Kaj o študiju pravijo nekdanji GING-ovci?

Boštjan Gorjup, univ.dipl.gosp.inž. – smer strojništvo direktor gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: “Študij je zagotovo eden od prvih večjih mejnikov v življenju človeka, zato je izbira pravega študija in s tem nadaljnje karierne poti še kako pomembna. Kot nekdanji GING-ovec lahko rečem, da sem tekom svoje poslovne kariere in opravljanja vodilnih funkcij v Boschevem koncernu, spoznal, da je bila izbira študija pravilna, saj sta mi študij ekonomije, ki zahteva veliko analitskih sposobnosti in ambicioznosti ter študij strojništva z različnimi projektnimi deli, v praksi ogromno pripomogla pri odločnem sprejemanju odločitev in reševanju poslovnih izzivov, s katerimi se na svoji karierni poti vsakodnevno srečujem. Vzporedno s kariernim razvojem mi je študij omogočal tudi velik napredek pri osebnostnem razvoju. Zato bi študij priporočal vsem, ki želijo svoje ideje razvijati in iskati rešitve v smeri izboljšav in napredovanja za boljši jutri in skupno dobro.”

dr. Marko Soršak, univ.dipl.gosp.inž. – smer gradbeništvo, Župan Občine Hoče-Slivnica: “Sem GINGovec. Po maturi na II. Gimnaziji Maribor nisem bil prepričan, kaj točno želim v življenju početi. Zanimala me je tehnika, ekonomija, psihologija in verjetno še kaj. Odločitev za študij Gospodarskega inženirstva je bila pravilna. Kdor zaključi inženirski faks, ima v mojih očeh nek plus – je človek, ki išče rešitve problemov. Potrebno pa se je znajti tudi v poslovnem svetu, v svetu pravil, zakonov…, kjer je potreben kanček predznanj ekonomije, prava, pa tudi psihologije. Delo z ljudmi je naporno, je pa lahko tudi navdihujoče. Ponosen sem, da sem gospodarski inženir – gradbeništva in diplomant Univerze v Mariboru.”

Včeraj so na Univerzi v Mariboru (UM) s simbolnim pritiskom na gumb slavnostno zagnali prototipni superračunalnik, ki je bil zgrajen v okviru projekta “Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR”. Slovesnosti so se udeležili predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer. Prototipni superračunalnik je postavljen za namen razvoja in testiranja sistemskih in programskih rešitev za osnovno vozlišče. HPC RIVR @ UM, ki je nameščen v namenskem superračunalniškem zabojniku na UM, je nadgradnja obstoječega HPC CORE @ UM, ki je bil vzpostavljen leta 2013.

Projekt pomembno prispeva k izpolnjevanju ciljev Deklaracije za sodelovanje na področju visoko zmogljivega računalništva (EuroHPC Joint Undertaking), s katero se je Slovenija, kot država podpisnica, zavezala k vzpostavljanju integrirane in dostopne visoko zmogljive računalniške infrastrukture. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (80 %) ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (20 %), v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Skupna višina sredstev je 20 milijonov evrov. Prijavitelj in koordinator projekta “HPC RIVR” je UM, konzorcijski partnerji so Institut informacijskih znanosti in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, pogodbeni pa vse javne raziskovalen organizacije, ki so članice konzorcija Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING. V okviru projekta je bil najprej zgrajen prototipni superračunalnik HPC RIVR na UM, ki je namenjen za razvojne aktivnosti in testiranje sistemskih in programskih superračunalnikih rešitev, ki bodo osnova za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti. Ta bo predvidoma pričel delovati konec leta 2020.

Zagon superračunalnika na Univerzi v Mariboru. Vir: UM

Predsednik Vlade RS Marjan Šarec je ob slovesnem zagonu superračunalnika dejal: “Svet se razvija z neverjetno hitrostjo, vsak dan slišimo za razvoj nove tehnologije, ki naj bi nam v prihodnosti olajšala življenje. Dejstvo, da je Slovenija del skupnega evropskega projekta za visokozmogljivo računalništvo, je izjemen dosežek. S superračunalniškim centrom v Mariboru se Slovenija pridružuje vodilni ekipi, ki gradi in soustvarja razvojni preboj celotne Evropske unije. Zagon superračunalnika je tako tudi priložnost za Maribor, Štajersko in Slovenijo, da pokažemo celotnemu svetu, kako napredni smo in kakšne razvojne potenciale še imamo.” Gumb za zagon je simbolno vklopil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je ob tem dejal: “Zagon prototipnega superračunalnika HPC RIVR v Mariboru je pomemben doprinos k nadaljnjemu razvoju tehnoloških in poslovnih procesov ter dvigu dodane vrednosti gospodarstva v regiji. Ob tem se krepijo tudi raziskovalne kapacitete v vzhodni kohezijski regiji. Znanost in gospodarstvo tako pridobivata pomembno spodbudo za prihodnost.” Zbrane je nagovoril tudi rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, ki je dejal: “Današnji dogodek razumemo kot pomemben korak na poti povečanja vlaganj v raziskave in razvoj v slovenskem prostoru ter kot dober primer umeščanja razvojnih potencialov v posamezna okolja. Na Univerzi v Mariboru to prepoznavamo kot pomembno priložnost tako za Univerzo v Mariboru, mesto Maribor, širšo regijo, kot tudi za vse slovenske visokošolske in raziskovalne institucije, torej kot pomemben korak za ves slovenski prostor.”

Lastnosti superračunalnika

HPC RIVR je zasnovan kot nacionalna infrastruktura odprtega dostopa. Temelji na izhodiščih Evropske listine o dostopu do raziskovalnih infrastruktur (European Charter for Access to Research Infrastructures). Odprti dostop do javnih znanstveno-raziskovalnih infrastruktur in infrastruktur, ki so pretežno v uporabi ali upravljanju javnih izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih organizacij, je ključna komponenta evropske strategije promocije odprte znanosti in odprtega inoviranja. V okviru odprtega dostopa so uporabniki in skupine obvezani, da ob objavah in uporabi rezultatov, ki so nastali z uporabo znanstvenoraziskovalne infrastrukture, navedejo, na kakšen način in v kolikšni meri je njihovo delo uporabilo znanstveno-raziskovalno infrastrukturo.

Projekt HPC RIVR

Projekt HPC RIVR prispeva k trajnostnemu razvoju širše regije. Pričakujejo se boljši rezultati pri opravljanju raziskovalne dejavnosti s pomočjo posodobljene HPC raziskovalne infrastrukture. Le-ti se bodo kazali prek povečanja znanstvenih in strokovnih publikacij, dviga tehnološke ravni eksperimentalno raziskovalnega dela, novih tehnologij in povečane inovacijske dejavnosti. HPC RIVR bo še posebej podprl nova področja raziskav in razvoj novih storitev na področjih, ki pomembno zaznamujejo globalne trende na področju superračunalništva. Prav tako se predvideva nadgradnja obstoječih računskih zmogljivosti HPC raziskovalne infrastrukture v celotni Republiki Sloveniji za najmanj 8-kratnik računskih zmogljivosti, oziroma povečanje HPC zmogljivosti kohezijske regije Vzhodna Slovenija za najmanj 340-kratnik računskih zmogljivosti. Projekt HPC RIVR bo združil raziskovalno delo, strokovno znanje in infrastrukturne zmogljivosti, ki bodo zagotavljale popolne, interdisciplinarne pristope k skupnim dejavnostim raziskav in inovacij, kar bo vplivalo na dvig kakovosti znanstveno-raziskovalnih dosežkov, izboljšalo se bo podporno okolje za gospodarstvo ter s tem pripomoglo h konkurenčnejšemu gospodarstvu.

S 25 projekti, ki so jih v okviru Evropske noči raziskovalcev predstavili v nakupovalnem središču Europark Maribor, je Univerza v Mariboru približala znanost ljudem. Videli so, kako se lahko iz lesene kaše naredi novo sanitetno gazo za prevezo ran; robota, ki sam vozi po polju mlade koruze in z laserjem uničuje plevel; porozne polimere, ki so koristni v biomedicini in še mnogo drugih praktičnih prikazov, kako znanost pomaga ljudem pri njihovem delu in vsakdanjem življenju.

Evropska noč raziskovalcev (2)

Rdeča nit Univerze v Mariboru je bil odgovor na vprašanje, kaj znanost pomeni za varnost v vsakdanjem življenju. Na informativnih točkah Evropske noči raziskovalcev, ki so jih postavili v Europarku, pa so predstavili mednarodne znanstvene projekte, ki ljudem pomagajo v vsakdanjem življenju, pri delu, v službi, ne nazadnje tudi pri kmečkih opravilih in v medicini. Pritegnili so pozornost obiskovalcev, tako starejših kot mlajših, ki so si z zanimanjem ogledali, kaj ponujajo na stojnicah, mnogi pa tudi prisluhnili razlagam mladih raziskovalcev, doktorjev znanosti in ostalim sodelujočim.

Več v videu:

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je pojasnil, da je takoj po nastopu funkcije rektorja junija lani pristopil k pregledu dokumenta, ki ga je prejel ob primopredaji poslov od prejšnjega vodstva univerze in ki ga je izdelalo svetovalno podjetje Ernst & Young Svetovanje. “Dokumenta nisem ‘založil, pozabil na njega ali prikrival’, kot navajajo nekateri mediji in Sviz v svoji izjavi za javnost, temveč sem pristopil k njegovi aktivni obravnavi,” je danes ponovil.

Tako je na poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) k razmisleku o odstopu odgovoril, da je takoj ukrepal, zato ni razloga za njegov odstop. V torek na seji senata univerze je ponovno poudaril, da dokument omenjenega podjetja ni revizijsko poročilo, prav tako ne pravno ali izvedensko mnenje. Razložil je, da je pristopil k pregledu dokumenta 20. junija lani, nato pa je še opravil razgovor s pooblaščenimi revizorji o postopku priprave pregleda transakcij in možnosti univerze zaradi nepopolnosti podanih ugotovitev.

Zdravko Kačič , rektor Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič , rektor Univerze v Mariboru.

Konec januarja letos je dokument predstavil kolegiju dekanov, nato pa ga je v skladu s standardi revizijskega poslovanja predal članicam univerze, z namenom, da bi podale pripombe na navedbe v poročilu. To namreč članicam prej ni bilo omogočeno. Pravi, da je o vseh aktivnostih obveščal upravni odbor univerze, vso dokumentacijo pa je 9. maja nato predal neodvisni instituciji, da opravi pregled celotnega gradiva in pripravi končno revizijsko poročilo, “na podlagi katerega bodo lahko organi univerze ustrezno odreagirali,” je pojasnil Kačič.

Izsledki bodo znani predvidoma oktobra. V sporočilu za javnost je še zapisal: “Iz vsega zgoraj zapisanega sledi, da navedbe Sviza niso utemeljene, sam pa sem kot rektor v želji po transparentnem delovanju univerze v zadnjem letu vodil aktivnosti, da pridobimo relevantno revizijsko poročilo, na podlagi katerega bo lahko univerza ustrezno postopala in morebitne nepravilnosti odpravila. Zato ni razloga za moj odstop.” S sporočilom za javnost se je odzval na včerajšnji poziv Sviza, naj zaradi navedb o domnevno spornih 50 milijonih evrov izplačil na Univerzi v Mariboru razmisli o odstopu, “ki bi olajšal in pospešil ugotavljanje odgovornosti pri spornih izplačilih”.

Vir: STA

Na Univerzi v Mariboru so danes s podelitvijo nagrad in priznanj študentom ter podelitvijo naslovov častni doktor ter dobrotnik obeležili Dan univerze. Poklonili so se tudi spominu na 100. obletnico rojstva prvega rektorja Univerze v Mariboru, zaslužnega profesorja doktorja Vladimirja Bračiča in dosedanjo Veliko dvorano rektorata preimenovali v Dvorano Vladimirja Bračiča.

Dan univerze 2019 (1)

Na današnji dan leta 1975 so v Mariboru slovesno razglasili ustanovitev druge slovenske univerze. To je bila pomembna pridobitev Slovenije, Maribor pa je dobil ustanovo, ki mu je dala razvojno spodbudo in ga postavila na zemljevid univerzitetnih mest. Začetki visokega šolstva v Mariboru sicer segajo v 19. stoletje, ko je lavantinski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor in kmalu zatem tukaj razglasil tudi ustanovitev slovenskega bogoslovnega učilišča. S tem je Maribor dobil svojo prvo visokošolsko ustanovo, ki je postala pomembno žarišče slovenske verske, narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem. Pomembni prelomnici sta tudi leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče in leto 1888, ko je le-to preraslo v štiriletno. Nastanek Univerze v Mariboru leta 1975 je pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov. V vseh teh letih je Univerza v Mariboru prerasla v ugledno ustanovo, katere primarna naloga in vodilo sta širjenje in plemenitenje znanja. V zadnjem obdobju se uvršča med 5 odstotkov najboljših univerz na svetu.

Na današnji slovesnosti so podelili nagrade Leona Štuklja za najvidnejše športne uspehe študentov UM, listino za izjemen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti na UM, listino za pomembne kulturne dosežke študentov UM in listino Naj prostovoljec študent UM. Podelili so tudi najvišje priznanje, častni doktor, za izjemne in vrhunske dosežke, zasluge za razvoj in delovanje Univerze v Mariboru ter večanje njenega ugleda, ki ga je na predlog Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru prejel prof. dr. Hugh McKENNA za svoj prispevek pri snovanju študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega in svoj doprinos k dvigu ugleda, razvoja in mednarodne prepoznavnosti fakultete ter univerze. Častni naslov dobrotnik Univerze v Mariboru, ki se podeljuje fizičnim ali pravnim osebam za pomembne prispevke k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru, pa je na predlog Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prejel prof. dr. med. dr. dent. med. Alexander KÜBLER, in sicer za pomemben prispevek in pomoč Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pri ustanovitvi novega študijskega programa Dentalna medicina.

Dan univerze 2019 (4)

Tokratna 44. obletnica obstoja Univerze je posvečena tudi 100. obletnici rojstva zaslužnega profesorja doktorja Vladimirja Bračiča, prvega rektorja in častnega senatorja Univerze v Mariboru. V njegov spomin se bo na Univerzi v Mariboru in rodnih Cirkulanah v septembru in oktobru odvilo več dogodkov. V rojstni hiši v Cirkulanah bodo odprli spominsko sobo, v Mariboru bo organizirana okrogla miza na temo »Maribor kot univerzitetno mesto«, na Filozofski fakulteti bodo v njegov spomin pripravili geografski simpozij in izdali znanstveno monografijo. Filatelistično društvo Maribor je izdalo osebno poštno znamko, Zveza kulturnih društev Maribor pa si skupaj z Univerzo v Mariboru prizadeva, da bi del Koroške ceste v bližini kampusa, kjer so tri fakultete in druge univerzitetne ustanove, preimenovali v ulico Vladimirja Bračiča.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru danes prireja mednarodno znanstveno konferenco o raziskovanju in izobraževanju v zdravstveni negi. V središču razprav in predavanj teoretikov in raziskovalcev bo spiritualna obravnava bolnika in definicija zdravstvene nege kot discipline.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Medicinske sestre želijo zagotavljati bolnikom celostno obravnavo, katere pomemben del predstavlja tudi spiritualni vidik,” so pojasnili na fakulteti, ki je lani praznovala 25 let delovanja.

Vsi prispevki na konferenci, ki jo na fakulteti prirejajo že vrsto let, se nanašajo na aktualna in kompleksna področja zdravstvene nege in zdravstva, kjer medicinske sestre potrebujejo na znanstvenih dokazih utemeljeno znanje za razvoj izobraževanja in prakse. Skupno bodo predstavili 36 prispevkov iz aktualnih znanstvenoraziskovalnih projektov za učinkovito, varno, humano in k pacientu ter družini usmerjeno zdravstveno obravnavo.

Konferenca poteka na sedežu fakultete in vključuje prispevke ter predavanja domačih in tujih strokovnjakov ter študentov s področja zdravstvenih ved. Med predavatelji so gostje z univerz, s katerimi fakulteta uspešno sodeluje na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju, med drugim univerze v Edinburghu, Bostonu, Lublinu in Hangzhouju.

Namen dogodka je namreč poleg predstavitve najnovejših strokovnih dogajanj v zdravstveni negi in zdravstvu v slovenskem in mednarodnem prostoru tudi mednarodno povezovanje.

Mednarodno sodelovanje, povezovanje, izmenjava izkušenj, znanja in aktualnih znanstvenoraziskovalnih dokazov za aplikacijo v prakso in izobraževanje so ena izmed temeljnih nalog fakultete ter odlična priložnost za razpravo udeležencev konference o možnostih oblikovanja skupnih raziskovalnih projektov,” so pojasnili na fakulteti.

Dekanica fakultete Majda Pajnkihar je bila lani kot ena od 20 tujcev iz vsega sveta sprejeta v ameriško Akademijo zdravstvene nege, ki je vodilna organizacija zdravstvene nege v ZDA in z 2500 člani ena največjih na svetu. Pred dnevi pa je postala tudi gostujoča profesorica na Šoli za zdravstvene vede Inštituta za tehnologijo Waterford na Irskem.
Vir: STA

Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v Evropski uniji je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Kar 75 odstotkov tekstilnih odpadkov danes konča na odlagališčih oziroma v sežigalnicah. V Sloveniji nimamo primernega sistema sežiga, med tem ko nova zakonodaja prepoveduje odlaganje tekstila na odlagališčih. Z reševanjem teh izzivov se ukvarjajo raziskovalci Univerze v Mariboru v okviru evropskega projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti, ki bi sicer končali v sežigalnici ali na deponiji.

V državah članicah EU-28 je bilo leta 2015 v uporabi 6.4 milijonov ton oblačil, kar za okolje pomeni ogljični odtis 195 milijonov ton tCO2e, vodni odtis 46 400 milijonov m3 in 11.1 milijonov ton odpadkov. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v EU je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Zato nova evropska zakonodaja državam članicam nalaga povečanje deleža ponovno uporabljenih in recikliranih komunalnih odpadkov, in sicer 55% (do leta 2025), 60% (do leta 2030) in 65% (do leta 2035). Da bi dosegli zastavljen cilj morajo države članice do 1. januarja 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilij in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter zagotoviti, da se biološki odpadki do 31. decembra 2023 zbirajo ločeno ali reciklirajo pri viru (npr. kompostiranje doma). Omenjeno dopolnjuje koncept ločenega zbiranja, ki že obstaja za papir in karton, steklo, kovine in plastiko.
Na Univerz v Mariboru so k problemu pristopili z vso resnostjo. Z reševanjem teh izzivov se namreč ukvarjajo raziskovalci v okviru projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti. Cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva med tekstilnim ter kemičnim industrijskim sektorjem. Vpeljava industrijske simbioze bo omogočila pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov in zmanjšala negativni vpliv procesov na okolje. Projekt obsega strateško zasnovo celotne verige zbiranja ter sortiranja odpadnih tekstilnih materialov z namenom predelave v nove tržne surovine za kemično in tekstilno industrijo. Razen tega je pomemben tudi družbeni in sociološki vpliv projekta na okolje, vsakega posameznika, saj poskuša ozavestiti, da je tekstil lahko tudi pomemben del odpadkov, ki jih lahko izkoristimo za nove sekundarne surovine. V projektu sodeluje 20 partnerjev iz 10 EU držav, med njimi trije slovenski in sicer Univerza v Mariboru, Tekstina ter IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje, ki je tudi so-koordinator in tehnični vodja projekta.

V ta namen so na Univerzi v Mariboru organizirali tudi okroglo mizo na temo “Ni odpadkov, so samo surovine”, na kateri so domači in tuji strokovnjaki predstavili trenutne razmere na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z odpadno plastiko, kakšna so razpoložljiva finančna sredstva in kakšna je vizija Slovenije kot tudi Evropske unije. Več v video prispevku.

Po zaključku okrogle mize je bil organiziran tudi ogled demonstracijske linije, ki je postavljena v Mariboru (na Pobrežju) in je namenjena raziskavam in razvoju pridobivanja sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, temveč tudi plastičnih, živilskih, lesnih. Takšna linija je edinstvena v Evropski uniji in na svetu, ter pomeni velik doprinos tako Vzhodne kohezijske regije kot celotne Slovenije h globalni problematiki reševanja problema odpadkov.

Na Univerzi v Mariboru so gostili konferenco na temo pametnih mest in vasi. Množična udeležba na dogodku je po besedah rektorja Zdravka Kačiča pokazala veliko zanimanja za ta koncept in priložnosti, ki izvirajo iz njega. Univerza, ki je ustanovila Center za pametna mesta in skupnosti, bo pri tem delovala predvsem kot povezovalec različnih deležnikov.

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru

“Bistvo pametnih vasi in mest je prav povezovanje, s čimer lahko deležniki dosežejo več kot vsak zase,” je v uvodnem nagovoru povedal rektor. Na univerzi so letos ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti (UM:CPMS), ki naj bi deloval kot platforma, ki povezuje raziskovalce, gospodarstvo, lokalne skupnosti in ostale deležnike, usmerjene v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in posledično kakovostnejše življenje ljudi v njih.
Konferenca je predstavljala uvodno predstavitev pilotnega izvedbenega projekta Pametna mestna platforma, na katerem predstavljajo prve korake v tej smeri. Med idejami je vzpostavitev “pametne ulice” na Smetanovi ulici s pametnimi števci vode, razsvetljavo, podzemnimi zabojniki za smeti ter souporabo koles in avtomobilov, ki bi lahko delovala kot model za ostale dele mesta.
Pri tem projektu sodelujejo lokalna komunalna podjetja, kot so Mariborski vodovod, Snaga in Energija Plus, pa tudi zasebniki. “V našem podjetju smo identificirali to kot priložnost, da testiramo sisteme za samooskrbo z električno energijo. V sodelovanju z univerzo, ki razpolaga z ogromno strokovnega kadra, razvijamo nove sisteme, ki bi bili zanimivi tako za slovenski kot širši evropski prostor,” je za STA povedal direktor Energije Plus Bojan Horvat.
Poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je predstavil evropski koncept pametnih vasi, s katerim naj bi zaustavili praznjenje podeželja in selitve ljudi iz revnejših v bogatejše dele Evrope. V Evropskem parlamentu je dosegel, da bo v primeru uspešnega zaključka pogajanj s Svetom EU znotraj regionalnega sklada po novem 13,5 milijarde evrov namenjenih za to področje in 2,4 milijarde za področje pametnih vasi. “Gre za ključen in odločen odgovor parlamenta, da je treba odgovoriti na izzive globalizacije, urbanizacije, in to v času digitalizacije,” je dejal Bogovič.
Koncept pametnih mest vključuje vse ključne parametre njihovega delovanja, od nadzora in upravljanja s prometom, varnosti, logistike, trajnostnega prostorskega načrtovanja do oskrbe z vodo in energijo, poštnih storitev, ravnanja z odpadki in lokalne prehranske oskrbe.
“Pametna mesta uporabljajo sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ne le za zbiranje podatkov ampak tudi za boljše upravljanje,” je pojasnil dekan fakultete za logistiko Bojan Rosi. “Viri so omejeni, zato je to nujno,” je dodal.
Med drugim razmišljajo o postavitvi informacijskih tabel o zasedenosti parkirnih mest v mestu, s čimer bi zmanjšali nepotrebno kroženje vozil po mestnem jedru in posledično spodbudili več ljudi k uporabi javnega potniškega prometa, kolesarjenju ali hoji. “Ključni cilj koncepta pametnih mest in vasi je namreč izboljšanje kakovosti življenja ljudi,” je na koncu dejal Rosi.

Vir: STA

Ali je kaj trden most so se letos že desetič zapored spraševal na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ko so študentje in Slovenije in tujine tekmovali v gradnji mostov iz špagetov. Tekmovanje je namenjeno predvsem študentom tehničnih ved.

Gre za enega največjih študentskih projektov Univerze v Mariboru, ki ga organizirajo študentje Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter Društva študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
Na tekmovanju so ekipe imele tri dni časa, da pripravijo načrt in nato tudi zgradijo most iz špagetov. Tekmovalci so morali v iskanju najbolj optimalne rešitve pokazati inovativnost, iznajdljivost in natančnost. Prav tako so morale ekipe konstrukterjev upoštevati navodila organizatorja, ki so vsebovala glavne karakteristike kot so razpon mostu, višina nad cesto, višina pod cesto, prometni profil in maksimalna masa mostu. Pravila se vsako leto spreminjajo. Tako je bil letos razpon mostu lahko največ 1000 milimetrov oziroma 1 meter. Dovoljena širina mostu je bila 20 milimetrov, višina pa največ 250 milimetrov nad osjo mostu. Dovoljena je bila tudi gradnja pod osjo mostu, vendar največ do globine 150 milimetrov. Ekipe so prav tako morale poskrbeti, da je bil 100×50 mm velikemu prometnemu profilu omogočen neoviran prehod skozi most. Na most je bilo potrebno namestiti tudi 4 elemente za prenos obremenitve. V primeru kršenja pravil se ekipi pripiše kazen za vsako posamezno kršitev.
Vse prijavljene ekipe so tekmovale v kategoriji nosilnosti, kjer se je vsak most obremenil do točke preloma in v kategoriji dizajn, kjer se je ocenjevala kreativnost, unikatnost in estetika.
Vse pa se je začelo pred desetimi leti.

Ekipe so morale paziti na več dejavnikov pri konstruiranju mostov iz špagetov.

Študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, meseca maja organizirajo že jubilejno 10. mednarodno tekmovanje v gradnji mostov iz špagetov imenovano Ali je kaj trden most?!

Izdelovanje mostu iz špagetovGre za enega največjih študentskih projektov Univerze v Mariboru, ki ga organizirajo študentje Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter Društva študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.

“Tekmovalci morajo v iskanju najbolj optimalne rešitve pokazati inovativnost, iznajdljivost in natančnost. Med 6. in 8. majem bo tako na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru potekalo že 10. mednarodno tekmovanje v gradnji mostov iz špagetov, katerega se bo udeležilo kar 65 študentov in dijakov iz Slovenije in tujine,” so sporočili organizatorji. Tekmovanje in zaključna prireditev bosta 8. maja ob 14. uri v Dvorani Boruta Pečenka na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, kjer bomo izvedeli kdo bo že 10. zmagovalec v gradnji najnosilnejšega mostu.