Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

V oddaji “Z županom” na BK TV vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas zanima, kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat je bil naš gost Srečko Geč, župan občine Ribnica na Pohorju.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

The post VIDEO: V oddaji Z županom tokrat Srečko Geč, župan občine Ribnica na Pohorju appeared first on Lokalec.si.

V oddaji “Z županom” na BK TV vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas zanima, kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat je bil naš gost Srečko Geč, župan občine Ribnica na Pohorju.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Za oblikovanje Lokalene akcijske skupine (LAS) Kozjak – Pohorje in pripravo strategije lokalnega razvoja do leta 2027, ki bo delovala na območju občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi, so na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju objavili poziv.

“Iniciativna skupina sestavljena iz predstavnikov občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi vabi vse zainteresirane k ustanovitvi nove LAS KOZJAK – POHORJE, ki bo na območju omenjenih občin delovala v programskem obdobju do 2027,” so zabisali v vabilu na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju.

The post Pozvali zainteresirane k ustanovitvi nove LAS KOZJAK – POHORJE appeared first on Lokalec.si.

Za oblikovanje Lokalene akcijske skupine (LAS) Kozjak – Pohorje in pripravo strategije lokalnega razvoja do leta 2027, ki bo delovala na območju občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi, so na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju objavili poziv.

“Iniciativna skupina sestavljena iz predstavnikov občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi vabi vse zainteresirane k ustanovitvi nove LAS KOZJAK – POHORJE, ki bo na območju omenjenih občin delovala v programskem obdobju do 2027,” so zabisali v vabilu na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju.

Medtem, ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih, sporočajo v Varnostnem Sosvetu Podvelka – Ribnica na Pohorju.

Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z dne 30. 8. 2004 in št. 46/14 z dne 23. 6. 2014) tako vožnjo zunaj cest prepoveduje.

Omenjeni Zakon določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Zakon opredeljuje “vozila na motorni ali drug lasten pogon” vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila, se pravi tudi motorne sani.

Isti člen Zakona o ohranjanju narave opredeljuje tudi pojem “naravno okolje” in sicer obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliv vpliva, ga oblikuje in uporablja.

To so vsa območja izven;

– naselij;
– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
– omrežij gospodarske javne infrastrukture in
– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.

Za kršitev teh zakonskih določil je predpisana globa, v posebej določenih primerih pa tudi zaseg vozila kršitelju, ne glede na to, ali so storilčeva last ali ne. Med uporabniki motornih sani se pogosto pojavlja vprašanje, ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja, ker niso plužene:

Uporaba posebnih prevoznih sredstev je na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet (npr. ker niso plužene), vožnja z motornimi sanmi sicer dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin, še sporoča Varnostni Sosvet Podvelka – Ribnica na Pohorju.

 

The post Vožnje z motornimi sanmi ogrožajo naravno okolje appeared first on Lokalec.si.

Medtem, ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih, sporočajo v Varnostnem Sosvetu Podvelka – Ribnica na Pohorju.

Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z dne 30. 8. 2004 in št. 46/14 z dne 23. 6. 2014) tako vožnjo zunaj cest prepoveduje.

Omenjeni Zakon določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Zakon opredeljuje “vozila na motorni ali drug lasten pogon” vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila, se pravi tudi motorne sani.

Isti člen Zakona o ohranjanju narave opredeljuje tudi pojem “naravno okolje” in sicer obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliv vpliva, ga oblikuje in uporablja.

To so vsa območja izven;

– naselij;
– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
– omrežij gospodarske javne infrastrukture in
– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.

Za kršitev teh zakonskih določil je predpisana globa, v posebej določenih primerih pa tudi zaseg vozila kršitelju, ne glede na to, ali so storilčeva last ali ne. Med uporabniki motornih sani se pogosto pojavlja vprašanje, ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja, ker niso plužene:

Uporaba posebnih prevoznih sredstev je na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet (npr. ker niso plužene), vožnja z motornimi sanmi sicer dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin, še sporoča Varnostni Sosvet Podvelka – Ribnica na Pohorju.

 

V občini Ribnica na Pohorju sta bila kandidata za župana aktualni župan Srečko Geč in Tatjana Marsel.

Največ glasov ste namenili aktualnemu županu. Preštete so vse glasovnice.

Kaj je napovedal Srečko Geč za prihodnji mandat si lahko ogledate TUKAJ.

 

Na televizijskem soočenju kandidatov za župana oziroma županjo občine Ribnica na Pohorju sta se soočila aktualni župan Srečko Geč in protikandidatka Tatjana Marsel, ki je pred štirimi leti prav tako kandidirala.

Oba kandidata sta odgovarjala tako na vprašanja, postavljena v studiu kot tudi na vprašanja, ki sta jih dobila od gledalcev, ki so soočenje spremljali v živo preko družbenega omrežja Facebooku. Obdelanih je bilo tudi nekaj sklopov tematik.

Kot glavni razlog, čemu se turizem ne razvija, oba kandidata omenjata to, da še ni izgrajena krožnokabinska žičnica

Občina Ribnica na Pohorju je nekoč veljala predvsem za kmetijsko, delno tudi industrijsko. Zdaj župan Srečko Geč stavi na turizem. “Natura 2000 nam ne omogoča, da bi razvijali industrijo,” je dejal Geč in dejal, da je že pred njegovim nastopom pred 12 leti nastala strategija za razvoj turizma. Da je zadnje čase vse zastalo, meni Geč in dodaja, da je to zaradi tega, ker še nimajo krožnokabinske žičnice, “ki je prvi pogoj, da bi nekdo prepoznal ekonomski interes in pri nas vlagal”. Poudaril je, da krožnokabinska žičnica stane 13 milijonov, občinski proračun pa je 1,3 milijone evrov. Da pa že imajo gradbeno dovoljenje. Dejal je še, da investitorja iščejo. In da je vlada obljubila pomoč, a te pomoči še ni. Tatjana Marsel je dodala, da je sama bolj za sedežnico kot žičnico, češ da bo stala manj, predvsem pa je, da se uredi državno cesto Ribnica-Ribniška koča. Za to, da bi dobili sredstva, je pripravljena oditi tudi v Ljubljano na pogovore. Geč pravi, da strošek za sedežnico ne bi bil manjši. Računa pa na razvoj letnega turizma.

Brez TIC-a, brez trgovine s spominki, s premalo povezovanja ponudnikov za boljši turizem

Marselova meni, da bi bilo treba več narediti še za povezovanje lokalnih ponudnikov. Srečko Geč je omenil, da je nekoč že bil v Ribnici na Pohorju Turistično informativni center (TIC), a da ga zdaj ni več. Prav tako se je nekoč dalo v trgovini dobiti spominke, kar se je spomnila tudi Tatjana Marsel. Sama je naštela nekaj spominkov, ki bi jih lahko imeli, a ne ve, kje bi jih turisti sploh lahko kupili. Srečko Geč je odgovoril, da bi lahko spominke kupili na vseh treh recepcijah, ki jih imajo. Sam meni, da bi se ponudniki lahko povezali, a da se po njegovem nočejo. občina pa jim ne more tega ukazati.

Tatjana Marsel bi prekategorizirala gozdne poti, da bi lahko dobili več denarja za urejanje

Srečko Geč je omenil, da imajo v občini 130 km gozdnih makadamskih poti. Te sicer uporabljajo občani za vsakodnevne prevoze od doma do službe in nazaj. Geč pravi, da občina vzdržuje te ceste, a da je težje vzdrževati makadamske kot pa pa asfaltirane. Pravi pa, da je na občini narejen prioritetni seznam cest in del na njih, od protiprašne zaščite, asfaltiranja do osveževanja makadama. Tatjana Marsel je dejala, da bi se kot županja najprej lotila cest, kjer živijo ljudje, in da bi bilo gozdne ceste prekategorizirati, jim spremeniti namembnost, saj bi s tem dobili več denarja za obnovo in urejanje, a da bi bilo potem treba se dogovoriti z lastniki gozdov, zemljišč, kjer so ceste.

Težja komunikacija preko elektronske pošte po mnenju gledalca, oba kandidata menita, da je problem v računalniški pismenosti

Oba kandidata sta odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali gledalci preko družbenega omrežja Facebook. Na vprašanje “Kako se lahko pričakuje aktivno mail komunikacijo in elektronsko reševanje težav, ko pa smo ravno v času epidemije, ko smo bili primorani ostati doma, ugotovili, da obstajajo veliki problemi v digitalni pismenosti in še več, pri starejši populaciji niti ni osnove opreme, ki bi omogočala takšno komunikacijo?” sta odgovorila oba. Srečko Geč je dejal, da ni težav s tem, da občani ne bi imeli optike, ampak da imajo težave z računalniško pismenostjo, kar so že zaznali in organizirali računalniške tečaje za starejšo populacijo. Te izvajajo preko društva upokojencev. Da pa je kupiti si pameten telefon ali pa računalnik za marsikoga težava, je še dodal. Tatjana Marsel se je strinjala, da je težava z računalniško pismenostjo in da optika je.

Športna infrastruktura po mnenju obeh kandidatov zadovoljiva

Govorila sta tudi o športni infrastrukturi, tako da sta oba odgovorila na vprašanje o igrišču v Josipdolu. Sam razvoj športne infrastrukture sta pozitivno ocenila. Srečko Geč je dejal, da v vseh treh zaselkih imajo športna igrišča, ki so različna glede namembnosti. Meni tudi, da imajo otroci dobre možnosti in tudi pedagoški kader.

Možnosti za bankomat v Ribnici na Pohorju so majhne

Tatjana Marsel je omenila ponovno, da v Ribnici na Pohorju manjka bankomat. Sama bi se obrnila na banke, da bi jih skušala prepričati, da ga postavijo. Če bi bilo treba kaj plačati, bi po njenem lahko poravnali iz turistične takse. Srečko Geč je dejal, da ga je banka umaknila, ker naj ne bi bil ekonomsko opravičljiv. In da je nato, ko se je obrnil nanjo, ta zahtevala tudi plačilo.  Na Facebooku je bilo vprašanje, kako je občinski svet glasoval o bankomatu. Srečko Geč je odgovoril, da je občinski svet tako kot on za bankomat in da so se poiskali drugo banko, ki bi bila pripravljena postaviti bankomat, a da je kasneje umaknila svojo ponudbo.

Pridobivanje evropskih sredstev

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanje o pridobivanju evropskih sredstev. Tatjana Marsel meni, da bi lahko dobili več sredstev, če bi se povezali v projektih s sosednjimi občinami, da bi imeli dovolj veliko skupno število prebivalcev. Srečko Geč pravi, da v statistiki, kako so občine pridobivale evropska sredstva, nista še zajeta dva projekta, ki sta tako rekoč že zaključena, evropska sredstva pa še niso dobili zanju.

Zaposlovanje mladih in spodbujanje, da ostanejo  domačem kraju

Govorila sta tudi o zaposlovanju mladih in kako jih spodbuditi, da se mladi ne selijo v dolino oziroma v sosednje občine, drugam. Srečko Geč je dejal, da se je v njegovi karieri iz Ribnice na Pohorju selilo 10 odstotkov ljudi: “Razlog je preprost. Ni služb.” Omenil je, da so pred časom urejali štipendije: “Ko smo mi začeli razvijati turizem, je postala to neka prioriteta v strategiji razvoja in smo nameravali razpisati tudi štipendije za mlade ljudi, ki bi jih to delo veselilo, a žal je prišlo do stečaja te firme, stvari so se začele prodajati. Jaz moram reč, da sem trenutno zadovoljen, da smo ohranili to, kar smo. Občina je lastnica ene vlečnice, ki vsako leto normalno deluje, ene pa je Športno društvo Ribnica in moram reči, da so ljudje tam tako prizadevni, da smo lahko ohranili, kar se je ohraniti dalo.” Tatjana Marsel meni, da bi morali delati več od doma, predvsem pa več na stanovanjski politiki: “Če bi mladi lahko dobili bolj poceni profitna in neprofitna stanovanja, kot sem rekla, Maribor in Dravograd nista tako oddaljena, da ne bi mogli se peljat v službo, pač se zapelješ. Je pa stanovanje in pa življenje na podeželju cenejše. Pripraviti, da bo cenejše in da bo zanimivo, že v šolah jih naučiti ljubezni do narave, da je podeželje bistveno bolj varno.” Meni, da bi to lahko predlagala v šoli, da se uvede en tak krožek. Pri možnostih delovnih mest pa je omenila še dopolnilno dejavnost, malo gospodarstvo, turizem in storitvene dejavnosti.

 

The post Kandidata za župana Ribnice na Pohorju o turizmu, žičnici, športni infrastrukturi in pridobivanju evropskih sredstev appeared first on Lokalec.si.

Na televizijskem soočenju kandidatov za župana oziroma županjo občine Ribnica na Pohorju sta se soočila aktualni župan Srečko Geč in protikandidatka Tatjana Marsel, ki je pred štirimi leti prav tako kandidirala.

Oba kandidata sta odgovarjala tako na vprašanja, postavljena v studiu kot tudi na vprašanja, ki sta jih dobila od gledalcev, ki so soočenje spremljali v živo preko družbenega omrežja Facebooku. Obdelanih je bilo tudi nekaj sklopov tematik.

Kot glavni razlog, čemu se turizem ne razvija, oba kandidata omenjata to, da še ni izgrajena krožnokabinska žičnica

Občina Ribnica na Pohorju je nekoč veljala predvsem za kmetijsko, delno tudi industrijsko. Zdaj župan Srečko Geč stavi na turizem. “Natura 2000 nam ne omogoča, da bi razvijali industrijo,” je dejal Geč in dejal, da je že pred njegovim nastopom pred 12 leti nastala strategija za razvoj turizma. Da je zadnje čase vse zastalo, meni Geč in dodaja, da je to zaradi tega, ker še nimajo krožnokabinske žičnice, “ki je prvi pogoj, da bi nekdo prepoznal ekonomski interes in pri nas vlagal”. Poudaril je, da krožnokabinska žičnica stane 13 milijonov, občinski proračun pa je 1,3 milijone evrov. Da pa že imajo gradbeno dovoljenje. Dejal je še, da investitorja iščejo. In da je vlada obljubila pomoč, a te pomoči še ni. Tatjana Marsel je dodala, da je sama bolj za sedežnico kot žičnico, češ da bo stala manj, predvsem pa je, da se uredi državno cesto Ribnica-Ribniška koča. Za to, da bi dobili sredstva, je pripravljena oditi tudi v Ljubljano na pogovore. Geč pravi, da strošek za sedežnico ne bi bil manjši. Računa pa na razvoj letnega turizma.

Brez TIC-a, brez trgovine s spominki, s premalo povezovanja ponudnikov za boljši turizem

Marselova meni, da bi bilo treba več narediti še za povezovanje lokalnih ponudnikov. Srečko Geč je omenil, da je nekoč že bil v Ribnici na Pohorju Turistično informativni center (TIC), a da ga zdaj ni več. Prav tako se je nekoč dalo v trgovini dobiti spominke, kar se je spomnila tudi Tatjana Marsel. Sama je naštela nekaj spominkov, ki bi jih lahko imeli, a ne ve, kje bi jih turisti sploh lahko kupili. Srečko Geč je odgovoril, da bi lahko spominke kupili na vseh treh recepcijah, ki jih imajo. Sam meni, da bi se ponudniki lahko povezali, a da se po njegovem nočejo. občina pa jim ne more tega ukazati.

Tatjana Marsel bi prekategorizirala gozdne poti, da bi lahko dobili več denarja za urejanje

Srečko Geč je omenil, da imajo v občini 130 km gozdnih makadamskih poti. Te sicer uporabljajo občani za vsakodnevne prevoze od doma do službe in nazaj. Geč pravi, da občina vzdržuje te ceste, a da je težje vzdrževati makadamske kot pa pa asfaltirane. Pravi pa, da je na občini narejen prioritetni seznam cest in del na njih, od protiprašne zaščite, asfaltiranja do osveževanja makadama. Tatjana Marsel je dejala, da bi se kot županja najprej lotila cest, kjer živijo ljudje, in da bi bilo gozdne ceste prekategorizirati, jim spremeniti namembnost, saj bi s tem dobili več denarja za obnovo in urejanje, a da bi bilo potem treba se dogovoriti z lastniki gozdov, zemljišč, kjer so ceste.

Težja komunikacija preko elektronske pošte po mnenju gledalca, oba kandidata menita, da je problem v računalniški pismenosti

Oba kandidata sta odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali gledalci preko družbenega omrežja Facebook. Na vprašanje “Kako se lahko pričakuje aktivno mail komunikacijo in elektronsko reševanje težav, ko pa smo ravno v času epidemije, ko smo bili primorani ostati doma, ugotovili, da obstajajo veliki problemi v digitalni pismenosti in še več, pri starejši populaciji niti ni osnove opreme, ki bi omogočala takšno komunikacijo?” sta odgovorila oba. Srečko Geč je dejal, da ni težav s tem, da občani ne bi imeli optike, ampak da imajo težave z računalniško pismenostjo, kar so že zaznali in organizirali računalniške tečaje za starejšo populacijo. Te izvajajo preko društva upokojencev. Da pa je kupiti si pameten telefon ali pa računalnik za marsikoga težava, je še dodal. Tatjana Marsel se je strinjala, da je težava z računalniško pismenostjo in da optika je.

Športna infrastruktura po mnenju obeh kandidatov zadovoljiva

Govorila sta tudi o športni infrastrukturi, tako da sta oba odgovorila na vprašanje o igrišču v Josipdolu. Sam razvoj športne infrastrukture sta pozitivno ocenila. Srečko Geč je dejal, da v vseh treh zaselkih imajo športna igrišča, ki so različna glede namembnosti. Meni tudi, da imajo otroci dobre možnosti in tudi pedagoški kader.

Možnosti za bankomat v Ribnici na Pohorju so majhne

Tatjana Marsel je omenila ponovno, da v Ribnici na Pohorju manjka bankomat. Sama bi se obrnila na banke, da bi jih skušala prepričati, da ga postavijo. Če bi bilo treba kaj plačati, bi po njenem lahko poravnali iz turistične takse. Srečko Geč je dejal, da ga je banka umaknila, ker naj ne bi bil ekonomsko opravičljiv. In da je nato, ko se je obrnil nanjo, ta zahtevala tudi plačilo.  Na Facebooku je bilo vprašanje, kako je občinski svet glasoval o bankomatu. Srečko Geč je odgovoril, da je občinski svet tako kot on za bankomat in da so se poiskali drugo banko, ki bi bila pripravljena postaviti bankomat, a da je kasneje umaknila svojo ponudbo.

Pridobivanje evropskih sredstev

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanje o pridobivanju evropskih sredstev. Tatjana Marsel meni, da bi lahko dobili več sredstev, če bi se povezali v projektih s sosednjimi občinami, da bi imeli dovolj veliko skupno število prebivalcev. Srečko Geč pravi, da v statistiki, kako so občine pridobivale evropska sredstva, nista še zajeta dva projekta, ki sta tako rekoč že zaključena, evropska sredstva pa še niso dobili zanju.

Zaposlovanje mladih in spodbujanje, da ostanejo  domačem kraju

Govorila sta tudi o zaposlovanju mladih in kako jih spodbuditi, da se mladi ne selijo v dolino oziroma v sosednje občine, drugam. Srečko Geč je dejal, da se je v njegovi karieri iz Ribnice na Pohorju selilo 10 odstotkov ljudi: “Razlog je preprost. Ni služb.” Omenil je, da so pred časom urejali štipendije: “Ko smo mi začeli razvijati turizem, je postala to neka prioriteta v strategiji razvoja in smo nameravali razpisati tudi štipendije za mlade ljudi, ki bi jih to delo veselilo, a žal je prišlo do stečaja te firme, stvari so se začele prodajati. Jaz moram reč, da sem trenutno zadovoljen, da smo ohranili to, kar smo. Občina je lastnica ene vlečnice, ki vsako leto normalno deluje, ene pa je Športno društvo Ribnica in moram reči, da so ljudje tam tako prizadevni, da smo lahko ohranili, kar se je ohraniti dalo.” Tatjana Marsel meni, da bi morali delati več od doma, predvsem pa več na stanovanjski politiki: “Če bi mladi lahko dobili bolj poceni profitna in neprofitna stanovanja, kot sem rekla, Maribor in Dravograd nista tako oddaljena, da ne bi mogli se peljat v službo, pač se zapelješ. Je pa stanovanje in pa življenje na podeželju cenejše. Pripraviti, da bo cenejše in da bo zanimivo, že v šolah jih naučiti ljubezni do narave, da je podeželje bistveno bolj varno.” Meni, da bi to lahko predlagala v šoli, da se uvede en tak krožek. Pri možnostih delovnih mest pa je omenila še dopolnilno dejavnost, malo gospodarstvo, turizem in storitvene dejavnosti.

 

V tem trenutku se na BK TV odvija soočenje za župana oz. županjo občine Ribnica na Pohorju.

Poleg aktualnega župana Srečka Geča se za županski stolček poteguje tudi Tatjana Marsel, ki je sicer kandidirala tudi na volitvah 2018.

Soočenje si lahko ogledate spodaj.

Na Pop TV so v minulih dneh natančno analizirali, koliko so slovenske občine počrpale evropskih sredstev.

Pri omenjenem mediju so zbrali podatke finančnega ministrstva, kjer je natančno opredeljeno, koliko denarja so v zadnjih osmih letih počrpali v slovenskih občinah. Mi smo v njihovi tabeli prebrskali za nekaj občin Dravske doline.

Občine Dravske doline, smo razporedili od občine, ki je počrpala največ, do občine, ki je počrpala najmanj. Več kot 2000 evrov na prebivalca so počrpali v Radljah ob Dravi in na Muti. Le dobrih 100 evrov na prebivalca evropskih sredstev so počrpali v Rušah, še slabše, pravzaprav katastrofalno pa so izkoristili evropska sredstva v Ribnici na Pohorju, kjer so počrpali le 6,79 evrov na prebivalca.

Radlje ob Dravi – 2.432,26 evrov na prebivalca
Muta – 2.108,72 evrov na prebivalca
Vuzenica – 1.677,57 evrov na prebivalca
Dravograd – 1.556,31 evrov na prebivalca
Podvelka – 1.281,63 evrov na prebivalca
Selnica ob Dravi – 1.079,82 evrov na prebivalca
Lovrenc na Pohorju – 409,15 evrov na prebivalca
Ruše – 105,74 evrov na prebivalca
Ribnica na Pohorju – 6,79 evrov na prebivalca.

Članek, ki so ga pripravili na Pop TV in celotne tabele vseh občin pa najdete na tej povezavi.

Za predstavo: če bi občina Ruše, bila isto uspešna, kot Selnica ob Dravi, bi v tem času počrpala šest milijonov EU sredstev, oz. natančneje 6.879.927,04 evrov. Glede na javno dostopne podatke o prebivalcih Ruš, ki jih navajajo na občinski strani (2021): 7.063.

Po podatkih finančnega ministrstva so v zadnjih osmih letih najmanj denarja po vse Sloveniji počrpali v občinah Gornji Petrovci, Tabor in Ribnica na Pohorju – tako absolutno kot na prebivalca. Je pa bilo iz Bruslja na voljo Sloveniji v letih kot od 2014 do 2020 3,3 milijarde evrov.

The post Ruše in Ribnica na Pohorju katastrofalno črpali evropska sredstva v Dravski dolini appeared first on Lokalec.si.

Na Pop TV so v minulih dneh natančno analizirali, koliko so slovenske občine počrpale evropskih sredstev.

Pri omenjenem mediju so zbrali podatke finančnega ministrstva, kjer je natančno opredeljeno, koliko denarja so v zadnjih osmih letih počrpali v slovenskih občinah. Mi smo v njihovi tabeli prebrskali za nekaj občin Dravske doline.

Občine Dravske doline, smo razporedili od občine, ki je počrpala največ, do občine, ki je počrpala najmanj. Več kot 2000 evrov na prebivalca so počrpali v Radljah ob Dravi in na Muti. Le dobrih 100 evrov na prebivalca evropskih sredstev so počrpali v Rušah, še slabše, pravzaprav katastrofalno pa so izkoristili evropska sredstva v Ribnici na Pohorju, kjer so počrpali le 6,79 evrov na prebivalca.

Radlje ob Dravi – 2.432,26 evrov na prebivalca
Muta – 2.108,72 evrov na prebivalca
Vuzenica – 1.677,57 evrov na prebivalca
Dravograd – 1.556,31 evrov na prebivalca
Podvelka – 1.281,63 evrov na prebivalca
Selnica ob Dravi – 1.079,82 evrov na prebivalca
Lovrenc na Pohorju – 409,15 evrov na prebivalca
Ruše – 105,74 evrov na prebivalca
Ribnica na Pohorju – 6,79 evrov na prebivalca.

Članek, ki so ga pripravili na Pop TV in celotne tabele vseh občin pa najdete na tej povezavi.

Za predstavo: če bi občina Ruše, bila isto uspešna, kot Selnica ob Dravi, bi v tem času počrpala šest milijonov EU sredstev, oz. natančneje 6.879.927,04 evrov. Glede na javno dostopne podatke o prebivalcih Ruš, ki jih navajajo na občinski strani (2021): 7.063.

Po podatkih finančnega ministrstva so v zadnjih osmih letih najmanj denarja po vse Sloveniji počrpali v občinah Gornji Petrovci, Tabor in Ribnica na Pohorju – tako absolutno kot na prebivalca. Je pa bilo iz Bruslja na voljo Sloveniji v letih kot od 2014 do 2020 3,3 milijarde evrov.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

The post Zanimiv boj za župansko mesto se obeta v koroških občinah, to je seznam kandidatov appeared first on Lokalec.si.

Za kandidaturo na lokalnih volitvah se je Tatjana Marsel opogumila že na prejšnjih lokalnih volitvah v občini Ribnica na Pohorju.

Povedala je, da še vidi možnost napredka Ribnice na Pohorju ter izpostavila nekaj svojih vizij.

Preverite v posnetku spodaj.

Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com

 

Za kandidaturo na lokalnih volitvah se je Tatjana Marsel opogumila že na prejšnjih lokalnih volitvah v občini Ribnica na Pohorju.

Povedala je, da še vidi možnost napredka Ribnice na Pohorju ter izpostavila nekaj svojih vizij.

Preverite v posnetku spodaj.

Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com

 

The post VIDEO: Tatjana Marsel najavila svojo kandidaturo na lokalnih volitvah v občini Ribnica na Pohorju appeared first on Lokalec.si.

Župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.

Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.

Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com.

Župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.

Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.

Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com.

The post VIDEO: Župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč se ponovno podaja na lokalne volitve appeared first on Lokalec.si.

Od začetka januarja 2022 ponovno poslujejo Krajevni uradi Podvelka, Muta, Vuzenica in Ribnica na Pohorju.

V mesecu januarju bodo poslovali po prilagojenem razporedu uradnih ur:
– KU Podvelka v ponedeljek, 3. in 10. 1. 2022, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; v ponedeljek, 17. in 24. 1. 2022, od 8.00 do 12.00.
– KU Muta v torek, 4. in 11. 1. 2022, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 v torek, 18. in 25. 1. 2022, od 8.00 do 12.00.
– KU Vuzenica ob sredah (5., 12., 19. in 26. 1. 2022) od 8.00 do 12.00 (v prostoru OŠ Vuzenica, vhod s parkirišča ob OŠ).
– KU Ribnica na Pohorju ob četrtkih (13., 20. in 27. 1. 2022) od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00.
Dne 6. 1. 2022 ne bo posloval KU Ribnica na Pohorju, dne 31. 1. 2022 pa ne KU Podvelka.

The post Krajevni uradi v Vuzenici, Muti, Podvelki in Ribnici na Pohorju ponovno odprti appeared first on Lokalec.si.

Od začetka januarja 2022 ponovno poslujejo Krajevni uradi Podvelka, Muta, Vuzenica in Ribnica na Pohorju.

V mesecu januarju bodo poslovali po prilagojenem razporedu uradnih ur:
– KU Podvelka v ponedeljek, 3. in 10. 1. 2022, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; v ponedeljek, 17. in 24. 1. 2022, od 8.00 do 12.00.
– KU Muta v torek, 4. in 11. 1. 2022, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 v torek, 18. in 25. 1. 2022, od 8.00 do 12.00.
– KU Vuzenica ob sredah (5., 12., 19. in 26. 1. 2022) od 8.00 do 12.00 (v prostoru OŠ Vuzenica, vhod s parkirišča ob OŠ).
– KU Ribnica na Pohorju ob četrtkih (13., 20. in 27. 1. 2022) od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00.
Dne 6. 1. 2022 ne bo posloval KU Ribnica na Pohorju, dne 31. 1. 2022 pa ne KU Podvelka.

Občina Vuzenica je sporočila, da so krajevni uradi na območju Upravne enote Radlje ob Dravi začasno zaprti.

“Obveščamo vas, da Krajevni uradi Podvelka, Muta, Ribnica na Pohorju in Vuzenica zaradi kadrovskih težav do nadaljnjega ne bodo poslovali,” sporočajo in dodajajo: “Stranke lahko vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.” Informacije lahko dobijo na telefonski številki 02 887 94 11.

Fotografija: Upravna enota Radlje ob Dravi. Vir: Street View

V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.

Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.

Zaradi epidemije COVID-19 se je močno povečala uporaba vlažilnih robčkov in krp za razkuževanje in čiščenje za enkratno uporabo, kar je žal opaziti tudi v kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah, izpostavljajo pri Javnem komunalnem podjetju Radlje ob Dravi, ki sicer izvaja dejavnosti za pet občin: Muto, Podvelko, Radlje ob Dravi, Ribnico na Pohorju in Vuzenico.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Zaradi tega opozarjajo svoje uporabnike, da vlažilni robčki in drugi higienski proizvodi nikakor ne sodijo v straniščno školjko, temveč med mešane komunalne odpadke v črni posodi. Ti odpadki namreč v kanalizacijskih sistemih povzročajo zamašitve in možnost izpada delovanja naprav, ter povzročajo dodatne stroške zaradi nepotrebne obremenitve zaposlenih v komunalnem gospodarstvu. In to, kot pravijo pri tem javnem podjetju, se lahko na koncu odraža tudi z višjim zneskom na položnici.

Konec letošnjega leta je še zlasti pomembno, da se spomnimo na ljudi v stiski, saj se številne družine prebijajo še težje kot prej. Zato so Žito, aplikacija Gorenjc in Anina zvezdica združili moči. Božične praznike želijo polepšati čim več družinam, in sicer s slastnimi Žitovimi poticami. Pri tem pa jim lahko pomagate tudi vi.

Leto 2020 so zaznamovale številne preizkušnje, ki so se dotaknile življenja prav vseh izmed nas. Tiste na robu pa so mnogokrat pahnile v še večjo stisko. Zato so združili moči s ciljem, da družinam v stiski pričarajo božično vzdušje in veselje s tradicionalno slovensko potico. V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Žita, Anine zvezdice in seveda vseh vas so si zadali cilj s poticami osrečiti čim večje število družin.

Pomagajte – zelo enostavno in brez denarnih prispevkov. Z brezplačno aplikacijo Gorenjc slikajte račune. Z vsakim slikanim računom prispevate svoj delež k donaciji potic, s katerimi želijo razveseliti čim več družin. Več slikanih računov, več potic!
Rok Cankar, direktor marketinga programa pekarstvo v Žitu, je izpostavil: »Družinam v stiski, ki jih je zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli ob novem koronavirusu, žal tudi vsak dan več, želimo z donacijo naših okusnih potic z majhno pozornostjo polepšati letošnje praznike. V Žitu namreč verjamemo, da si v prazničnem času vsak zasluži sladke trenutke. Zato se z našimi družbeno odgovornimi projekti že več let trudimo lajšati stiske tistih, ki so se znašli v težkem socialnem položaju. V sodelovanju z Anino zvezdico smo naše domače orehove potice podarili že ob velikonočnih praznikih, veseli pa nas, da bodo naši izdelki družine razveselili tudi v božično-novoletnem času.«

Iztekajoče leto težko

Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica Anine zvezdice, ki je doslej pomagala že več kot 250.000 družinam, ob tem poudarja: »Iztekajoče se leto je bilo še bolj težko za številne družine s skromnimi razmerami. Izjemno vesela sem, da si Anina zvezdica, Žito in Gorenjc prizadevamo, da bo božič lahko bolj prazničen za čim več izmed njih. Uporabniki Gorenjca pri tem igrajo zelo pomembno vlogo; z vsakim slikanim računom namreč donirajo zvezdice in tako prispevajo v dobrodelne namene – k donaciji potic. To je naša prva tovrstna dobrodelna akcija in upamo, da jih bo v prihodnosti še veliko več. Res lepa hvala podjetju Žito, aplikaciji Gorenjc in pa vsem vam, ki nas boste podprli in širili sočutje. Dajati pomeni zares živeti.«

Slikaj račune – podarjaj potice Aplikacija Gorenjc je namenjena sledenju stroškov in porabe s pomočjo slikanja računov, s katerimi se lahko potegujete tudi za lepe nagrade in pomagate v dobrodelne namene. Akcija “Dobrodelne Žitove potičke” bo potekala od 1. do 21. decembra 2020, število zbranih potic pa lahko ves čas spremljate v Gorenjcu. Iskrena hvala vsem, ki nam boste pomagali do cilja: sreče in prazničnega vzdušja za tiste med nami, ki ju v tem trenutku najbolj potrebujejo.

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Podaljšek Ceste Proletarskih brigad kot del regionalne ceste do Ruš
2. Mariborski otok sprejel obiskovalce, ti pa morajo spoštovati preventivne ukrepe
3. Zveza slovenskih častnikov podelila priznanja in plakete
4. LOKALNO Z VAVČERJEM na BK TV- Pri Breznikovih
5. Praznik nove pomladi v občini Kungota
6. V Ormoške lagune na ogled raznolikih živali
7. V Vuzenici se začenja počitniško varstvo
8. ŠPORT: V Radizelu uspešno izpeljane dirke za državno prvenstvo v motokrosu