Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Po tragični smrti mladega Mariborčana z velikim srcem – Roka Černica, so se v društvu Humanitarček odločili, da bodo v njegov spomin zbirali nogavice, s katerimi je Rok rad zalagal brezdomce.

“V spomin na človeka z velikim Č, ki je mnogo prezgodaj zapustil nas svet in odšel za mavrico, bomo (kot obljubljeno) vsako leto njegov rojstni dan 16.1. poskusili obeležiti s humanitarno noto. Zbirali bomo nogavice za brezdomce – štumfe, po domače. Sive, črne, bele… rabljene (a ne strgane), nove… Vendar samo in izključno nogavice,” so zapisali na facebooku pod dogodek Rok(ovanje).

Vir: Facebook Humanitarček

Nogavice lahko oddate na Vijol’čna Bajta na Tyrševi, VIJOL’ČNA BAJTA v Mercator Centru na ul. Eve Lovše 1, po pošti na društvo Humanitarček, s pripisom za Rokija, Pp 1156 2107 Maribor. Oddate pa jih lahko tudi v Ljubljani, na ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana. 

Spomnimo: Rok Černic, znani Mariborčan, humanitarec, prostovoljec in velik navijač Nogometnega kluba Maribor, je umrl avgusta lani.

Njegova velika strast je bilo zbiranje dresov in organiziranje dobrodelnih dražb ter drugih humanitarnih akcij, s katerimi je pomagal mnogim, čeprav bi tudi sam kdaj potreboval pomoč, a je vedno najprej mislil na druge. Hkrati pa je bil tudi zvest navijač NK Maribora, za katerega je na tribunah navijal tudi na včerajšnjem derbiju v Stožicah.

V letu 2015 so njegova nesebična delovanja nagradili na zaključni prireditvi natečaja Prostovoljec leta, ko je prostovoljke in prostovoljce na Brdu pri Kranju gostil predsednik republike Borut Pahor. Na predlog Srednje ekonomske šole Maribor je Rok takrat prejel naziv Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let. Naziv so mu podelili za preplet prostovoljskega delovanja, dela v šoli in nesebične pomoči ljudem v socialni stiski.

 

Mariborčan Tone Partljič, eden najbolj glasnih pisateljev, dramatikov in nenazadnje bivših politikov, je požel huronski aplavz obiskovalcev mariborskih Minoritov. V svojem slavnostnem govoru na slovesnosti ob Prešernovem dnevu je javno poudaril, da je Maribor kot drugo mogoče celo bolj kulturno mesto od glavnega. Preverite v videu.

Mestni občini Ljubljana in Maribor bosta iz pobude Urban Innovative Actions (UIA) v naslednjih treh letih prejeli več kot sedem milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih bosta vložili v pilotna projekta za reševanje sodobnih urbanih izzivov. Danes sta v Mariboru druga drugi predstavili svoje načrte.

Tako sta včeraj obe največji slovenski mestni občini, zastopani z obema podžupanoma, Dejanom Crnekom in Sašem Pelkom, svoja projekta v okviru evropske pobude Urban Innovative Actions (UIA) predstavili skupaj.

krožno, ljubljana, maribor, sestanek


Glavni cilj mariborskega projekta, poimenovanega URBAN SOIL 4 FOOD, je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. URBAN SOIL 4 FOOD se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu. Osem projektnih partnerjev bo v obdobju treh let razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije.
Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil. Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana. URBAN SIOL 4 FOOD združuje 8 partnerjev, ki so z uspešno prijavo v evropsko pobudo UIA pridobili 3 milijone nepovratnih sredstev, ki jih bodo do oktobra 2020 vlagali v razvijanje inovativnih tehnologij in doseganje zastavljenih ciljev. V letošnjem letu načrtujemo izvedbo podrobenjših analiz virov odpadkov, pridobitev potrebnih dovoljenj ter operativni plan lokacij vrtov in njihovo organizacijo.

Medtem ko se bomo v Mariboru ukvarjali s predelavo bioloških odpadkov v rodovitne zemljine, bodo v Ljubljani razvijali uporabo invazivnih tujerodnih rastlin. V pilotnem projektu predelave v papir na polindustrijskem nivoju želijo dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge koristne namene. Ker sta tako mariborski kot ljubljanski projekt umeščena v področje krožnega gospodarstva, sta se delegaciji včeraj strinjali, da je sodelovanje med projektnima skupinama nujno za obojestransko uspešno izvedbo projektov pod okriljem UIA, ki danes povezuje že 30 evropskih mest.

Danes se je delegacija Mariborčanov, Hočanov in ostalih prebivalcev iz Štajerske odpravila v Ljubljano, z namenom, da pokažejo Ljubljani, da je prihod zanje in za regijo pomemben. “Prišli smo, ker nas iz Štajerske v Ljubljano očitno ne slišite!,” so povedali.

Štajerci v Ljubljani za podporo Magni

“Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili glasno odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali glasno pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” so predali apel okoljevarstvenikom.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.