Aktualne oddaje

    Oddaja Na glas: ...

    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili  40 let delovanja CATV Selnica-Ruše ter njihov položaj in ponudbo danes. Gostje v oddaji so bili Janez Vahen, tehnični direktor CATV Selnica – Ruše, Darko Dolinšek, direktor CATV Selnica – Ruše, in Bojan Knaver, predsednik Društva KRS. Izvedeli smo več o nastanku CATV Selnica-Ruše, čemu so se takrat […]

    The post Oddaja Na glas: Od televizije, interneta do telefonije na CATV Selnica-Ruše ob njihovi 40-letnici appeared first on Lokalec.si.

    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 14. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Muta (14. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (21. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024. The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.

V kategoriji naj mladinsko prenočišče natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna je mariborski Hostel Pekarna dosegel drugo mesto.

Natečaj je organizirala Turistična Zveza Slovenije. Prvouvrščeni je Youth Hostel Ars Viva, na tretjem mestu pa je Hostel Punkl. V spletnem glasovanju pa je dosegel prvo mesto Hostel Trbovlje.

Hostel Pekarna je dosegel drugo mesto v kategoriji mladinska prenočišča. Vir: Hostel Pekarna

Direktorica MKC Maribor, pod katerim okriljem deluje Hostel Pekarna, Marja Guček je za naš medij povedala, da so se ponovno uvrstili med prve pri najboljše. Lani so bili namreč na tretjem mestu, letos pa na drugem. Dejala je, da se je pri njih oglasila komisija Turistične zveze Slovenije in pregledala stanje, tako sam hostel kot tudi spletno stran, družbena omrežja in še kaj. Nato pa oceni način, na katerega delajo, je še dejala Marja Guček.

“Ta naziv je zagotovo priznanje, da v redu in dobro delamo ter da gredo izboljšave, ki jih vsako leto naredimo, v pravo smer,” nam je še povedala direktorica in dodala: “Seveda pa si vsako leto želimo, da bi bila kaka stopnička višje. Glede na to, da smo bili lani tretji, letos pa drugi, upamo, da bomo naslednje leto spet prvi.”

Festival Lent 2019 je na 64. kongresu IFEA v Williamsburgu v Združenih državah Amerike dobil dve zlati nagradi. Eno za plakat festivala, drugo pa za majico festivala.

Med 25. in 27. septembrom 2019 so v Williamsburgu v ZDA na 64. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA (IFEA’s 64nd Annual Convention, Expo & Retreat) podelili nagrade Pinnacle za dogodke, ki so med vsemi prispelimi prijavami iz vsega sveta najbolj izstopali na področju promocije in ustvarjalnosti v festivalski industriji. Festival Lent 2019, ki ga že od vsega začetka organizira Narodni dom Maribor, je bil tudi tudi tokrat nagrajen. V dveh kategorijah je dobil najboljšo, zlato nagrado Pinnacle, in sicer v kategoriji festivalov s proračunom med med milijonom in tremi milijoni ameriških dolarjev je odnesel zlato nagrado za najboljši promocijski plakat in najboljšo festivalsko majico Festivala Lent 2019.

Plakat Festivala Lent 2019. Vir: Facebook Festival Lent 2019

Plakat Festivala Lent 2019. Vir: Facebook Festival Lent 2019

Na seznamu sodelujočih za nagrade združenja so bile organizacije iz številnih držav sveta, ki pripravljajo programsko zares raznovrstne prireditve. Tako so se za nagrade potegovali poleg festivalov iz ZDA tudi festivali iz Združenih arabskih emiratov, Južne Koreje, Avstralije, Kanade, Irske in Slovenije. Združenje IFEA s sedežem v Boiseju velja za najpomembnejšo organizacijo, ki povezuje in podpira strokovnjake s področja organizacije dogodkov in festivalov vsega sveta. Pod skupno streho delujejo tudi združenja, ki pokrivajo specifične države oziroma celine, kot so IFEA Africa, IFEA Asia, IFEA Australia, IFEA Europe, IFEA Latin America, IFEA Middle East (MENASA) in IFEA North America. Združenje IFEA tako velja za najbolj celovit vir idej, virov, informacij, izobraževalnih vsebin in mreženja za strokovnjake na področju festivalov in prireditev.

Za celostno podobo Festivala Lent 2019 je poskrbel Studio 8.

Dom Danice Vogrinec Maribor je bil izbran za najboljši dom za starejše v Evropi. Nagrado, ki jo podeljujejo v največjem združenju na področju skrbi za starejše v Evropi, so direktorju Marku Slaviču in njegovi ekipi podelili pred dnevi v Pragi.

Vir: Google maps

Vir: Google maps

Nagrada je namenjena izpostavitvi odličnih in inovativnih praks na področju skrbi za starejše. Na dogodku v Pragi so v ožjem izboru poleg mariborskega predstavili še tri druge domove iz Italije, Francije in Nizozemske, na koncu pa je nagrada po odločitvi strokovne komisije romala v roke Slaviču, prvemu možu Doma Danice Vogrinec Maribor, ki z več kot 800 oskrbovanci sodi med največje tovrstne zavode v Sloveniji.

“Vse štiri prakse, ki so bile predstavljene, gredo daleč nad našo osnovno obvezo – torej skrbi za starejše v smislu zdravstvene nege in oskrbe. Vse te prakse so kazale na svež, drugačen pristop k razumevanju starosti,” je povedal Slavič.

Nagrado razume kot priznanje njihovim dosedanjim prizadevanjem, da se ljudi v zadnjem obdobju njihovega življenja ne zapira med štiri stene, ampak se jih poskuša čim dlje ohraniti dejavne in povezane z lokalnim okoljem.

“Pika na i je bilo zagotovo podiranje stigem z našimi znamenitimi koncerti Oma, deda in rock’n’roll, ki jih prirejamo že četrto leto z več tisoč glavo množico. Tu je še Daničina štafeta modrosti, v okviru katere zapiramo z lastnimi močmi prometnice v mestu in opozarjamo na pomen skrbi za starejše v slovenskem prostoru. Registrirali smo blagovno znamko Klub stoletnikov, v katerem združujemo stoletnike iz vse Slovenije, da nam razlagajo svoje modrosti,” je navedel.

“Ne zanemarjamo v osnovni fazi potrebnih terapevtskih aktivnosti, hkrati pa na svež, prijazen način dajemo ljudem vedeti, da niso pozabljeni,” je še dodal.

Nagrado Slavič jemlje kot priznanje celotnemu kolektivu Doma Danice Vogrinec in vsem slovenskim domovom za starejše, “ki z izjemnimi praksami dokazujejo, da so v samem vrhu Evrope”. “Bojim pa se, da v perspektivi tega ne bomo več zmogli, če ne bo pravočasno prišlo do totalnih premikov v glavah ljudi, ki so odgovorni za sistem varstva starejših v državi,” je dodal.

Še posebej ga skrbi odliv kakovostnega kadra v tujino, kar je po njegovih ocenah predvsem posledica nizkih plač v Sloveniji. “Situacija je zelo resna, saj bosta na primer Nemčija in Avstrija v prihodnje potrebovali več sto tisoč ljudi na področju skrbi za starejše. Ne znam si predstavljati, kakšna nacionalna katastrofa nas čaka, če ne bomo na tem področju naredili v trenutku zelo hitrih rezov in se nehali sprenevedati,” je opozoril.

Nagrado, ki se podeljuje na dve leti, so mu predali na prvem kongresu Evropske mreže za staranje (European Ageing Network – EAN), ki je nastala z lansko združitvijo predhodno dveh največjih evropskih združenj s tega področja. Evropski center za raziskovanje in izobraževanje na področju oskrbe starejših (ECREAS), ki deluje znotraj EAN, je najboljši dom izbiral že v prejšnjih letih – leta 2014 je to nagrado prejel dom za starejše v Krefeldu v Nemčiji, leta 2016 pa dom v Gentu v Belgiji.
Vir: STA

Maribor ima izjemne kulturnike, zato imajo člani Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad – najvišjih nagrad za področje kulture v mestu – vsako leto odgovorno nalogo izbrati prejemnike. Letos bo Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejel Ludvik Pandur.

Jure Sreš in Domen Hohler, študenta mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), sta danes za zmago na projektu Zimska šola informatike prejela denarno nagrado v višini 1.000,00 EUR. Na zaključni sprejem so ju povabili v prostore Nove KBM na Teznu. Banka je namreč z razpisom Zimske šole podprla mlade talente.

Z današnjim sprejemom in podelitvijo se je uradno zaključila letošnja Zimska šola informatike, v sklopu katere so študentje reševali izziv razvoja decentraliziranih aplikacij na verigah blokov (ang. Blockchain), kar bo v prihodnosti ključno vplivalo tudi na razvoj bančništva. Udeležence današnje zaključne prireditve je med drugim pozdravil tudi član uprave Nove KBM Josef Gröblacher. Nova KBM namreč v duhu sledenja svojemu sloganu »pripravljeni na jutri« posebno pozornost namenja spodbujanju razvoja mladih talentov, krepitvi sodelovanja s fakultetami in premišljenemu uvajanju sodobnih tehnologij v svoje procese. Ob zaključku predavanj je Nova KBM v sodelovanju s Pošto Slovenije udeležencem Zimske šole postavila tudi izziv. Cilj letošnjega izziva je bil izdelava rešitve, ki bi omogočala sodobno obliko plačevanja po povzetju z uporabo pametnih pogodb in tehnologijo verige blokov. “Tehnologije vseskozi spreminjajo bančništvo, zato si v Novi KBM prizadevamo izkoristi tehnološke rešitve in na njih gledamo kot na priložnosti za razvoj inovativnih pristopov pri razvoju in nadgrajevanju naših storitev. Tehnologija veriženja blokov je zagotovo ena izmed tistih, ki bo v prihodnosti spreminjala številna področja, tudi bančništvo, zato v Novi KBM področje aktivno spremljamo. Pri tem nam pomagajo ideje mladih talentov, katerih razmišljanja še niso ukalupljena in ponujajo nove smeri v iskanju in razvijanju idej ter rešitev,” je povedal Aleš Živkovič, upravljalec inovacij IT pri Novi KBM.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Zaključek Zimske šole informatike na obisku Nove KBM na Teznu.

Z zmago sta si zagotovila delovno prakso
Na izzivu Zimske šole so sodelovale tri ekipe študentov. Kljub temu, da so vse tri razvile izjemno prodorne in uporabne rešitve, se je komisija na koncu odločila, da sta najboljšo rešitev predstavila Jure Sreš in Domen Hohler, ki sta prejela tudi denarno nagrado. Obeta se jima tudi priložnost plačane poletne prakse oziroma redne zaposlitve po končanem študiju. Za vse udeležence zimske šole pa so danes, pred uradno podelitvijo nagrade, organizirali tudi voden ogled informacijskega oddelka banke. “Z letošnjo zimsko šolo smo želeli študente, tako kot tudi Nova KBM, pripraviti na jutri, saj je tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) označena kot ena najpomembnejših inovacij na področju informatike v zadnjem desetletju. Študentje so se po uvodnih predavanjih, namenjenih spoznavanju osnov verig blokov ter seznanitvi z razvojem aplikacij na različnih platformah verig blokov, lotili tekmovalnega dela. Kljub pestremu izpitnemu obdobju so neobremenjeni z obstoječimi modeli v treh tednih, po posvetih z mentorji iz Inštituta za informatiko in Nove KBM, pripravili in predstavili izjemno prodorne rešitve, ki končnim uporabnikom prinašajo konkretne prednosti,” je povedal Muhamed Turkanović z Inštituta za informatiko, ki je na organizator projekta Zimska šola informatike na FERI-ju.

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Med 12. finalistkami za izbor Zlati kamen 2018 je tudi občina Ruše.

V Občini Ruše so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa po navedbah komisije, ki ga je uvrstila med kandidatke za nagrado zlati kamen 2018, ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja. Po mnenju župana Uroša Razpeta je tako predvsem zato, ker so dosegli, da je kraj bolj zaživel.

razpet 2

Občina s površino 61 kvadratnih metrov in okoli 7500 prebivalci leži zahodno od Maribora na desnem bregu Drave in severnem pobočju vzhodnega Pohorja. Zajema sedem večjih naselij s središčem v Rušah, ki so mesto od leta 2006.

Starejši del mesta je nastal ob župnijski cerkvi, kjer je že leta 1187 zrasla osnovna šola, najstarejša kulturna ustanova na Štajerskem. V prejšnjem stoletju je veljalo predvsem za industrijsko središče z močno Tovarno dušika Ruše, na pogorišču katere danes rastejo nova podjetja. Tu imata med drugim obrata multinacionalki Messer in Geberit, ki dajeta kruh marsikateremu domačinu.

Medtem ko se je stopnja brezposelnosti v občini leta 2010 gibala okoli 17 odstotkov, so imeli konec lanskega leta po podatkih zavoda za zaposlovanje le še 12 odstotkov brezposelnih. Povprečna mesečna plača je bila leta 2015 v bruto znesku za približno devet odstotkov višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, kažejo izračuni državnega statističnega urada.

Kot izhaja iz obrazložitve uvrstitve med finaliste za nagrado zlati kamen, je nova županska garnitura v občin o prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji. “Če je bila v prejšnjem mandatu v ospredju gradnja infrastrukture, so zdaj na prvem mestu mehki elementi. Na prvem mestu med prioritetami v občini je skrb za izobraževanje. Drugo področje, kjer Ruše močno izstopajo, je razvoj športa in športne infrastrukture. Če dodamo še bogato kulturno življenje, ni presenečenje, da ponujajo Ruše eno najboljših kakovosti življenja pri nas,” so zapisali.

Župan Razpet to šteje kot potrditev ustreznosti usmeritev in dela v občini, saj vidi v projektu zlati kamen priložnost, da občine izmenjajo dobre prakse. Tudi sam opaža, da so z vsebinami po meri mlajših generacij prebivalstva dosegli, da kraj bolj živi in beleži več obiskovalcev. “Z izgradnjo kolesarske steze, ki jo zdaj gradimo do Maribora, bomo še dodatno uspeli dobiti nove ljudi in svežo energijo v kraj,” je dejal.

V prihodnje bi bilo treba po njegovih ocenah še naprej graditi na največjih naravnih dragocenostih občine – Pohorju in Dravi. Obenem si želi, da bi imela občina v rokah več vzvodov za spodbujanje gospodarstva.
Vir: STA