Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mestni svet MO Maribor se je na včerajšnji seji v drugem branju seznanil in sprejel proračuna za leti 2021 in 2022. Mestni svetniki so na seji glasovali tudi o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor.

Mestni svetniki so na svoji 19. redni seji tudi v drugem branju z veliko večino glasov ZA, le trije so bili proti in en vzdržan, sprejeli Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2021 in Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2022.

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov in je tako za približno 900.000 evrov višji od proračuna v prvem branju. Davčni prihodki ostajajo na enaki ravni, nedavčni pa se povečujejo za približno 89.000 evrov iz naslova najemnin krajevnih skupnosti in mestnih četrti, parkirnin, koncesnine za urejanje pokopališč, dodelitve služnosti itd. Kapitalski prihodki se povečujejo za približno 654.000 evrov iz naslova menjave nepremičnin z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor. Po uskladitvi finančnih konstrukcij EU projektov pa se za približno 936 000 EUR znižujejo transferni prihodki. Zadolževanje se zvišuje za en milijon evrov in je v letu 2021 načrtovano v višini 16 milijonov evrov, razdolževanje pa znaša 6,3 milijona evrov. Ocena ostanka sredstev znaša okrog 5,3 milijona evra.

Proračun za leto 2022 pa znaša 142,7 milijona evrov

V letu 2022 se bodo v večini nadaljevale investicije iz preteklega leta. Proračun pa znaša 142,7 milijona evrov. Prihodki ostajajo na enaki ravni, razen transfernih, ki se povečujejo za približno 277.000 evrov. Zadolževanje se povečuje za 1,5 milijona evrov in je v letu 2022 načrtovano v višini 11,5 milijona evrov, razdolževanje pa znaša 7,5 milijona evrov. Na odhodkovni strani se je v drugem branju proračuna dodalo dva milijona evrov lastnih sredstev za Center Rotovž, prav tako se odpira nova postavka za postavitev igral na javnih površinah, in sicer v višini 100.000 evrov za vsako leto posebej ter še dodatnih 150.000 evrov iz naslova participativnega proračuna v obeh letih skupaj.

Investicije v letu 2021

V letu 2021 so zagotovljena sredstva za projekt doživetje na Bolfenku v sklopu aktivnosti Toti Las, za projektno dokumentacijo za obnovo dvorane Tabor, za investicijsko vzdrževanje Mariborskega otoka, omogočena pa bo tudi izvedba investicij v OŠ France Prešeren in OŠ Martina Konšaka, če bo občina uspešna na razpisih ministrstva za šolstvo. V letu 2022 so zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo za Center Malečnik, za postavitev montažne dvorane za tenis Branik.

Na pobudo mestnih svetnikov zagotovljena dodatna sredstva za nekaj projektov

Na podlagi pobud mestnih svetnikov se v drugem branju proračuna zagotavlja dodatna sredstva za:
– Javni zavod gasilska brigada in gasilsko zvezo,
– Društvo upokojencev,
– Dnevni center aktivnosti za starejše,
– Veteranske organizacije,
– Center za pomoč na domu,
– Doživljajsko igrišče,
– Kot je bilo razvidno že iz amandmajev župana (dodatna priloga), se je v okvir plana investicij in investicijskega vzdrževanja cest umestilo predloge mestnih svetnikov za ceste Koseskega, Košaki in Raški dol in Žavcarjev vrh.

Sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor

Na 19. redni seji so mestni svetniki po skrajšanem postopku sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor. Zavod s številom zaposlenih, katerih stroški dela so financirani iz javnih sredstev, presega omejitev iz 43. Člena ZUJIK-1, do katere zakon omogoča enovit organ upravljanja, to je svet zavoda, v katerem so združene upravne in programske pristojnosti. Uskladitev z zakonom zato zahteva ustanovitev strokovnega sveta ter delitev dosedanjih pristojnosti sveta zavoda med svet zavoda in strokovni svet. V veljavnem odloku o ustanovitvi zavoda je določena kot predlagatelj predstavnika javnega interesa – zainteresirane javnosti v svetu zavoda organizacija, ki že dalj časa ne deluje. Z delitvijo pristojnosti med svet zavoda in strokovni svet se predlagatelji članov strokovnega sveta na novo določijo.

Seja je bila ponovno na daljavo, preko videokonferenčnega klica

19. redna seja Mestnega sveta MO Maribor je zaradi trenutne epidemiološke situacije znova potekala na daljavo, preko videokonferenčnega klica, kar v 35. členu omogoča Zakon o lokalni samoupravi, ki med drugim navaja: “V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije … Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja …”

Prejšnji teden je občinski svet Občine Muta s prepričljivo večino sprejel dvoletni proračun za leti 2021 in 2022. To je prvič v 26-letnem delovanju občine Muta, je zapisal župan Občine Muta Mirko Vošner in dodal: “S tem smo jasno začrtali našo razvojno pot v naslednjih dveh letih.”

Ob tem je posebej izpostavil nekaj pomembnih projektov: dokončanje gravitacijskega vodovoda na Mlakah, izgradnja večnamenske dvorane v občinski stavbi Kienhofen, priprava tehnične dokumentacije za izgradnjo večstanovanjskega objekta v centru Zg. Mute, ureditev promenadnega prostora pred banko, izgradnja kolesarske poti do industrijske cone Muta, obnova treh večstanovanjskih objektov na Zg. in Sp. Muti, začetek izgradnje večnamenske dvorane na Gortini, ureditev športnih igrišč, obnova parketa v športni dvorani pri OŠ Muta, razširitev pokopališča, izgradnja komunalne infrastrukture v naselju SE-3, obnova občinskih in gozdnih cest, izgradnja pločnika Sp. Muta- Gostilna pri Lipi, ureditev zbirnega centra komunalnih odpadkov, celovita prenova šolskega okoliša idr. To so namreč projekti, ki se bodo v teh dveh letih nadaljevali, začeli oziroma dokončali.

Župan Vošner je na družbenem omrežju Facebook še poudaril, da je prepričan, da bodo na ta način uresničili želje in pričakovanja velike večine občanov, ter “seveda pa bodo šli naši napori v zagotavljanju delovanja naših kulturnih in športnih društev, delovanju PGD Muta, RK in Karitasa, pričeli bomo tudi s projektom varstva naših starejših občanov”.

“Pred kratkim je minilo polovico mandata sedanjega župana Maribora g. Saše Aleksandra Arsenovič. Zato je prav, da se pove in to pošteno, kaj se je v tem mandatu dejansko naredilo, oziroma izpeljalo in kaj ne. Pomembno je zato, da se župana ne hvali, hkrati tudi ne graja za nekaj kar ni storil,” je v pismu medijem zapisal samostojni mestni svetnik Miha Recek in dodal: “Očitek o tem, da si je prvenstveno »uredil okolico svoji nepremičnin«, je recimo en izmed takšnih.”

Miha Recek je še zapisal, da so nekateri mediji “poročali o »vrhunskih« dosežkih sedanjega župana, ki bi jih naj dosegel do polčasa in mu neupravičeno pripenjali zasluge. Morda pa so bile takšne objave »del pogodbenih obveznosti«, ki jih imajo sklenjene z MOM, pri komuniciranju teh projektov.” Recek poudarja, da noče biti biti krivičen pri svoji oceni do sedaj realiziranega, temveč zadevo spustiti na realna tla. “Vsak župan je od predhodnika podedoval projekte, ki so bili pripravljeni. Pomembno je v kakšni fazi realizacije so le ti bili predani. Samo kot ideja, končana idejna zasnova, pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljeno financiranje itd.,” omenja Recek in sprašuje: “Se občani Maribora še spomnite glasovnice Maribor ima priložnost, kjer je bilo v predlogu A navedenih 15 projektov: obnova Lenta, Koroške ceste, Glavnega trga, Vojašniškega trga, izgradnja Skate parka, Sodnega stolpa, Vinogradniškega muzeja itd… No teh projektov! Projektov za katere je bilo pred 4 leti na Mestnem svetu sprejeta Temeljna urbana strategijo, ki je bila podlaga za črpanje evropskega denarja iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, ki je bil ODOBEREN in je pripadal Mariboru.”

Recek poudarja, da je te projekte zastavil prejšnji župan in zato so posplošeni očitki županu Arsenoviču, da si je najprej šel urediti okoli svojih nepremičnin, neupravičeni. “Potrebno je natančno navesti, kaj je naredil pri teh investicijah, meni Recek. “Za prenovo Glavnega trga in Koroške ceste je jasno, da je projekta znatno podražil in spremenil tako, da Koroške ceste ni več, kljub drugačnemu javnemu zagotovilu, ki ga je dal. Zato obstaja resna nevarnost, da bomo Mariborčani evropski denar, ki je bil dan za projekt prenove Koroške ceste morali vrniti. Bo pa županu pred njegovo restavracijo ostala fontana. Vse končane investicije, kjer je župan Arsenovič do sedaj rezal trak, je prejel iz prejšnjega z že zagotovljenim financiranjem. Uspešnost se torej lahko ocenjuje ali jih je stroškovno uspel obvladati ali pa so se mu podražili in točno to se je zgodilo,” izpostavlja Recek.

“Bistveni problemi mesta pa ostajajo. Projekti, ki so se nam obljubljali v kampanji sedanjega župana, so do sedaj ostali nekje v predalu in z takšnim delom verjetno ne bodo realizirani,” pravi Recek in našteva: “Obljubljena mestna knjižnica, Zdravstveni dom Tezno, brv čez reko Dravo, Mariborski otok, štirje mostovi čez reko Dravo, obnova in vlaganje v zeleni turizem na Pohorju, boljši mestni servis (bila pa je podražitev položnice Snage za 85%) in na vse zadnje, gospodarski in investicijski preboj.” Recek izpostavlja, da se ni opazilo, da ima Mestna občina Maribor 33
krajev in naselij: “Da Maribor ni samo »CENTER« mesta, kjer so se skoraj vsi izpeljani projekti tudi izvedli. Zato obstajajo tudi krajevne skupnosti in mestne četrti, ki od tega dela pogače niso dobile popolnoma NIČ.”

Sedanji mestni oblasti Recek očita, da ji inovativnosti in domišljije sedanji ekipi na občini ne manjka. Ko jo namreč potrebuješ, če želiš razumeti prioritete, da prej kupiš gostilno, kot z izgradnjo pločnika, poskrbiš za varno šolsko pot otrok v kraju izven centra, je kritičen Recek in pravi, da to ni nič novega, da se ponavlja iz mandata v mandat: “Tudi v tem mandatu sta bila oba proračuna finančno prenapihnjena, pravljici, da so koalicijski mestni svetniki bili tiho, čas pa je pokazal, da polovico tega ni bilo izvedenega. Na MOM se ukvarjajo z megalomanskimi projekti, ki so finančno neizvedljivi in v teh časih nehigijenični. Govorim o izgradnji parkirne hiše na pomožnem igrišču Ljudski vrt, investicija 50 mio €, izgradnja sežigalnice 50 mio € eur (kot da nimamo presežkov vrednosti trdnih delcev PM1), tunel pod Mariborom znesek investicije neznan, a verjetno primerljiv s prejšnjima dvema.” Recek še meni, da je fascinantno, da se v času pandemije ne najde za brezplačno parkiranje na javnih površinah. Mestni oblasti še očita: “Kaj šele, da bi Mestna občina Maribor pomagala gospodarstvenikom, oziroma ljudem, ki so se trenutno znašli v zelo težkih in nadvse nepredvidljivih časih.” In ob tem pravi, da druge občine delijo v teh težkih časih pomoč vsem otrokom, v Mariboru pa raje v tej veliki socialni, zdravstveni in gospodarski krizi, kupimo za 100.000 € okrasnih luči.

“Šokantno je, da so prejšnji trije župani MOM, imeli bistveno bolj izrazit neposredni čut za socialo, kot sedanji župan. Zato je potrebna vsaj empatija, če se že ne premore etike, kot tudi ne odnosa do pomoči potrebnim. Nas vse tepe draginja, pomanjkanje dela, denarja, nas pa čaka ponovno povišanje komunalnih položnic, katerim bom odločno nasprotoval!” je ostro zaključil Recek

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Na ozki, ampak glavni prometnici skozi Selnico ob Dravi nastaja pločnik, ki bo doslej precej nevarno šolsko pot spremenil v pot ustrezno za pešce in kolesarje. Na Občini Selnica ob Dravi so se odločili letos vlagati predvsem v cestno infrastrukturo ter zagotovitev varnih kolesarsko-sprehajalnih poti.

selnica plocnik, ceste (6)

Nedavno so v Selnici začeli z izgradnjo pločnika skozi občino, da bi zagotovili ustrezno prometno varnost za pešce in kolesarje ob glavni cesti. S tem projektom, ki ga občina sofinancira na podlagi sklenjene pogodbe z Republiko Slovenijo, bo urejen tudi nov priključek na glavno cesto, novo avtobusno postajališče, uredili pa bodo tudi samo jedro naselja. “Promet iz glavne ceste G1-1 bo po novem speljan na vzhodni strani mimo cerkve Sv. Marjete za občinsko stavbo, kjer bo urejeno tudi javno parkirišče in ne bo več posegal v sam vaški trg pred cerkvijo. Tako bodo ustvarjanji pogoji za oživljanje vaškega trga za namene druženja, prireditev in varne poti za pešce v kraju,” so sporočili iz Občine Selnica ob Dravi.

selnica plocnik, ceste (10)

Nove ceste v Selniški grabi
Na področju cestne infrastrukture načrtujejo tudi projekt prenove in asfaltiranja odseka ceste v tako imenovani Selniški grabi. Nastala naj bi 1,1 kilometrov dolga, nova cesta iz Selnice proti Svetemu Duhu na Ostrem Vrhu. “S to investicijo se bo:
– izboljšala privlačnost zanimive turistične točke Duh na Ostrem Vrhu,
– olajšal dostop šolarjem in 78 prebivalcem v dolino in
– prispevalo k razvoju podeželja
“, so sporočili iz Občine.

Kolesarske poti
Še letos naj bi za 610 metrov podaljšali obstoječo Jabolčno pot, ki se vije med polji in sadovnjaki jablan od HE Fala proti Selnici ob Dravi. “S celotno traso v dolžini 7,5 km smo vključeni v Dravsko kolesarsko pot, ki se nadaljuje na drugi strani Drave preko mostu skozi sosednjo občino proti Mariboru“, pojasnjujejo na Občini. Z vlaganjem v kolesarske poti sledijo smernicam trajnostno naravnanega turizma. Skupno so za projekte na področju cestne infrastrukturo v proračunu za letošnje leto namenili približno 260.000 evrov.