Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.

Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.

Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.

Na včerajšnji, 19. redni seji občinskega sveta Občine Ruše, so svetniki potrdili letni program športa, obravnavali končna poročila nadzorov Občine Ruše, OŠ Janka Glazerja in CEZAMa in v svojih vrstah pozdzavili novega člana. Jerneja Brgleza, ki je odstopil v začetku januarja letos, je nadomestil Aleksander Brunčko.

Člani občinskega sveta so potrdili mandat Aleksandru Brunčku (SDS) potem, ko Marina Šavora ni sprejela mandata. Med ostalimi točkami dnevnega reda so dopolnili letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, s katerim lahko občina pristopi k nakupu parcele iz stečaja ob objektu bivše gostilne Mulej, ki ga je občina že kupila. S tem bi se objekt z okoliškim zemljiščem prodal ponudniku primernih storitev v centru Ruš. So pa naj tej seji poudarili, da Občina nasprotuje selitvi Upravne enote iz centra mesta v objekt ob Hotelu Veter, ki ga je pred kratkim kupilo Ministrstvo za javno upravo.

Aleksander Brunčko ponovno občinski svetnik.

Aleksander Brunčko ponovno občinski svetnik.

Več športa za mlade
Občinski svetniki in svetnice so potrdili letni program športa. Župan Uroš Razpet je seznanil svetnike o predlogu, da se stara telovadnica v ruški osnovni šoli nameni za borilne športe ter ustrezno opremi, čemur vodstvo osnovne šole nasprotuje. Zahvalil pa se je svetnikom za podporo pri postavitvi drsališča, ki je predvsem otrokom ponudilo ustrezne vsebine v zimskem času in pokazalo, da je takšen objekt v kraju potreben tudi v bodoče.

Obetajo se investicije
– V začetku letošnjega leta se je pričela gradnja kolesarske poti. Ta zaradi vremenskih razmer trenutno miruje, sicer pa urejajo meje z lastniki mejnih parcel in pridobivajo gradbeno dovoljenje za premostitvene objekte. Pripravlja se dokumentacija za obnovo Doma kulture in mrliške vežice na ruškem pokopališču, v kateri se bo predvsem ustrezno uredil prostor za svojce.
– Trgovska družba Hofer je kupila zemljišče nasproti Hotela Veter, kjer bo zgradila objekt za svojo trgovino in drogerijo DM.
– S Skladom kmetijskih zemljišč RS pa se Občina Ruše dogovarja o pridobitvi parcel na katerih je Letni oder. Njihov večinski lastnik je namreč še vedno Sklad.

Poročila o nadzorih praktično “bp”
Nadzorni odbor je predstavil poročilo o delu. Izpostavili so povišanje sredstev Občine za oskrbovance v domovih za starejše oz. nejasnosti plačila vrste storitve. Opomnili so tudi na izostanek poročil nekaj športnih društev, hkrati pa, da so jih nekateri pripravili zelo na hitro. Ob koncu seje pa je župan Razpet vsem svetnikom in občanom čestital za pridobljeno nagrado Zlati kamen, s katero so postale Ruše najbolj razvojno prodorna občina v vzhodni Sloveniji. V tem smislu je komentiral nagrado z besedami, da se je prepoznalo dobro delo celotne občine.

Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, je danes dobila podporo večine svetnikov Občine Hoče-Slivnica. Za njeno razrešitev je glasovala samo Anita Arzenšek, sicer članica sveta zavoda Zavoda za turizem, ki je po današnjem glasovanju (razočarana) odstopila s funkcije.

Pred glasovanjem je župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak odprl razpravo. Naprej se je oglasila Arzenškova. Med drugim je poudarila, da dvomi v delovanje Zavoda za turizem oz. v njegovo vodenje. Da dvomi v zastavljene cilje po povezovanju in sodelovanju z vsemi občinami soustanoviteljicami, saj da v gradivih, ki jih je pregledovala, Občine Hoče-Slivnica skorajda ni bilo. Jasno je povedala, da je za razrešitev direktorice. Po njenih uvodnih besedah, pa je spregovorilo še kaj nekaj svetnikov, ki so Windischevo tako rekoč vzeli v bran. “Pred 8 meseci smo jo potrdili. Če bo razrešena, ali je kdo v tej sobi, ki je prepričan, da bo zato drugo leto boljše?” je dejal Jožef Merkuž. “Po 8 mesecih ni pošteno, da se o tem razmišlja. Nekateri avti rabijo 6 sekund, nekateri pa 15, da dosežejo 100 km/h. Vodstvena funkcija je zahtevna in važno je, da se doseže cilj. Nisem za razrešitev,” je dejal Anton Obreht. V debati pa so svetniki izpostavili tudi dejstvo, da so gradiva, ki so jih pregledali, resda polna očitkov in vprašanj, ampak, da nikjer niso zasledili nikakršnih predlogov za izboljšave, kar se jim ni zdelo prav.

seja hoce

Windischeva zadovoljna, Arzenškova odstopila

Seveda sem zadovoljna. Saj že ves čas poudarjam, da razlogov za razrešitev ni,” je po seji povedala U. Windischeva. Ker so se doslej že izjasnile Mestna občina Maribor (ki naj bi podala načelno soglasje z razrešitvijo), Občina Rače-Fram (ki je Windischevi včeraj izglasovala zaupnico) in danes še Občina Hoče-Slivnica, je sedaj pod vprašajem samo še stališče občinskega sveta Občine Starše. Glasovali naj bi prihodnji teden. Je pa danes izražena podpora v Hočah sprožila nenadni odstop Arzenškove. “Odstopam z mesta sveta zavoda Zavoda za turizem, ker mislim, da moje delo tam in na tej funkciji, ni več potrebno. Se mi zdi, da moje mnenje in moje besede niso bile slišane. Zelo sem se zagnala v to delo, ne bom pa se trudila za nekaj, kar nima smisla,” je dejala. Podarila je še, da odstopa s tem ni zgolj ponudila, ampak, da je to njena končna in nepreklicna odločitev.

Na današnji redni seji bodo mestni svetniki verjetno največ časa namenili investicijam na področju športa. Obravnavali bodo projekt souporabe koles, letni program športa in načrtovane investicije. Med njimi je tudi Ljudski vrt.

Dve od 38 točk dnevnega reda naj bi bili bistveni. Najprej bodo mestni svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za vzpostavitev sistema souporabe koles. Gre za uvedbo t.i. “bikesharinga”, ki je znan v mnogih evropskih mestih. Ta vzor želijo prenesti v Maribor.

vlak, kolo, potovanje s kolesi na vlaku (3)

Športu več denarja
Verjetno ena najbolj pomembnih točk na tokratni seji bo obravnava letnega programa športa. Gregor Žmak, vodja Urada za šport na Mestni občini (MO) Maribor je novinarjem pojasnil, da bo občina prihodnje leto področju športa namenila več denarja. Namesto 3,23 milijonov (kolikor je predvideno letos), za leto 2018 načrtujejo 5,39 milijonov evrov. Od tega bo 200 tisočakov namenjenih projektu Evropsko mesto športa 2018. Največ denarja (okoli 1,7 milijona) pa bo zahtevalo investicijsko vzdrževanje objektov, pri čemer bo najbolj pod drobnogledom prenova zahodne tribune Ljudskega vrta. “Prioritetno bomo obnovili vse tiste projekte, ki smo jih dobili sofinancirane s strani Fundacije za šport. Nekaj smo jih začeli že v letošnjem letu, zaključili pa jih bomo prihodnje leto. Gre za srednji bazen v Kopališču Pristan, za umetno travo v Športnem parku Tabor, za sanacijo razpornih nosilcev v Ljudskem vrtu na stari tribuni in za nabavo travnate površine v Ljudskem vrtu,” je pojasnil Žmak.

Zaradi nesklepčnosti se mariborski svetniki niso izrekli o novem odru na Lentu. Po petih urah razprave jim je očitno zmanjkalo energije za dokončanje redne seje, čeprav je bila točka, pri kateri so postali nesklepčni, namenjena načrtovani naložbi v plavajoči oder na Dravi. Župan Andrej Fištravec je nadaljevanje junijske seje napovedal za 6. julij.

Mestni svet je sicer opravil uro in pol dolgo razpravo glede 250.000 evrov vrednega projekta, s katerim bi Maribor spet postal znan po odru na Dravi, a odločitev ni bilo. Očlitno je svetnikom, morda prav zaradi dogajanja na Lentu, zmanjkalo moči in časa. Jij je pa v času razprave vodja projektne pisarne MO Maribor Teo Pajnik seznanil z dejstvi. Poudaril je, da brez odra na Dravi slednjega Festival Lent ni “pravi”, zato so se odločili za skupno investicijo z Narodnim domom. Ob Vodnem stolpu (v zalivu) bo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. “Načrtovani oder bo lahko stal celotno poletje, kar pomeni, da bi lahko v tem času izvedli tudi več drugih prireditev na Lentu,” je dejal Pajnik. Na novem prizorišču pa bi bilo tudi ta okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč. Oder naj bi postavili prihodnje poletje.

Projekcija - takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Projekcija – takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Lent bo sprehajališče
Župan Fištravec je spomnil, da projekt ureditve nabrežja reke Drave že sam po sebi predvideva zaprtje Lenta za promet med Vodnim in Sodnim stolpom, z izjemo intervencijskega dovoza za tamkajšnje prebivalce. Konstrukcija odra v času, ko ne bo prireditev, ne bo vidna, kar je bil tudi pogoj za pridobitev soglasja vodarjev. Čeprav so skoraj vsi podpirali takšen projekt, se je med svetniki pojavila vrsta vprašanj o stroškovni računici, pa tudi o tem, ali bi bil oder dovolj izkoriščen. Menili so namreč, da so nekatera prizorišča, predvsem zunanji avditorij novega lutkovnega gledališča, že zdaj bolj ali manj prazna. Nekateri so zahtevali prekinitev točke, da bi do naslednjič prejeli dodatne odgovore, a jim ni bilo treba vztrajati, saj jih je v to prisilila nesklepčnost.

Mariborski otok naslednjič, ulica vina sedaj
Predstavnikom mestne uprave ni uspelo “pod streho” spraviti drugega branje akta o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu obnove Mariborskega otoka, saj so svetniki gradivo prejeli šele tik pred sejo, zato so točko umaknili z dnevnega reda. So se pa mestni svetniki odločili, da Maribor v kratkem dobil novo ulico. Svetniki so potrdili sklep za imenovanje Martinove ulice na območju novega naselja hiš v Brezju. Za takšno poimenovanje so se odločili, ker je Maribor središče Štajerske, ki je dežela vina, zato se jim zdi imenovanje ulice po zavetniku vinarjev primerna.

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, župan Andrej Fištravec glede na vsa usklajevanja s svetniškimi skupinami, pričakuje sprejetje proračuna za leto 2017 in 2018. Postopek izpeljevanja so po njegovem pred tokratnim drugim branjem izpeljali konstruktivno.

Po prvi obravnavi proračuna, so v mestni upravi prejeli 28 amandmajev za leto 2017 in 14 za leto 2018. V celoti jih sicer niso upoštevali, vendar je takšnih, ki jih niso za slabih 20 odstotkov.

Simon Štrancar, direktor Mestne uprave se medtem ni mogel izogniti očitkom zoper državo. “Država Mariboru nameni že skoraj 33 milijonov evrov manj od tistega, kar od mestne občine zahtevajo preko zakonsko določenih nalog,” tako Štrancar.

Meni, da jim bo država morala prisluhniti s spremembami zakonodaje, ki bodo priznavale širše regijske naloge mestnih občin in socialni položaj prebivalstva. “Na ta način ne zmoremo zadovoljiti številnih potreb, kaj šele želja,” meni Štrancar.

Prerazporeditve med postavkami

Da so lahko upoštevali predloge svetniških skupin, so opravili nekatere prerazporeditve znotraj postavk proračuna, ob tem pa zagotovili še nekatere dodatne prihodke. Med drugim je svet ustanoviteljev Mariborskih lekarn v ponedeljek potrdil sklep o razdelitvi 295.000 evrov dobička, kar za mariborsko občino pomeni 253.700 evrov dodatnega denarja. Ob tem v prvotnem predlogu še ni bila vračunana dodatno izpogajana povprečnina, kar jim bo letos prineslo dodatnih 317.000, drugo leto pa 772.000 evrov.

Proračunski predlog ob sedemmilijonskem dodatnem zadolževanju za poplačilo sklenjene poravnave z Iskro predvideva tudi reprogram starih kreditov v višini 18 milijonov evrov, s čimer bi na letni ravni obveznosti znižali za okoli pol milijona evrov, hkrati pa bi stroške kredita znižali za 70.000 evrov.

seja mestnih svetnikov mom

Kot je v zvezi s tem pojasnil Fištravec, si morajo na nek način ustvariti prostor za morebitna zadolževanja v naslednjih letih. Ob tem je dodal, da so slovenske občine trenutno med najmanj zadolženimi v evropskem povprečju. “Zadolževanje je sestavni del razvoja, za primerjavo Gradec ima s holdingom vred 1,2 milijarde evrov obveznosti,” je dejal.

Nekaj več denarja so s podporo dodatnim programom namenili tudi za potrebe sociale, verjetno že zato, ker je SDS, ki je pomagala potrditi proračun v prvem branju, svojo podporo vezala na to vprašanje. Je pa Fištravec dejal, da je bilo za to področje že v prvem branju namenjenega toliko denarja kot lani.

Za malenkost so postavko dvignili tudi na področju vzgoje in izobraževanja, Fištravec pa je s SMC dosegel dogovor, da skupaj začnejo pogajanja s šolskim ministrstvom. Z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna in ob tako velikem dolgu države do mesta namreč po njegovih besedah ne morejo narediti veliko, ker pa so potrebe evidentirane in velike, želijo ministrico natančno seznaniti z razmerami in zahtevati interventna sredstva.

VIR: STA