Aktualne oddaje

    Oddaja Na glas: ...

    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili  40 let delovanja CATV Selnica-Ruše ter njihov položaj in ponudbo danes. Gostje v oddaji so bili Janez Vahen, tehnični direktor CATV Selnica – Ruše, Darko Dolinšek, direktor CATV Selnica – Ruše, in Bojan Knaver, predsednik Društva KRS. Izvedeli smo več o nastanku CATV Selnica-Ruše, čemu so se takrat […]

    The post Oddaja Na glas: Od televizije, interneta do telefonije na CATV Selnica-Ruše ob njihovi 40-letnici appeared first on Lokalec.si.

    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 14. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Muta (14. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (21. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024. The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.

Vir: FB Visit Pohorje

Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.

Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.

Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma

Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.

Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM

O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”

Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”

O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”

Na nedavnem obisku ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v Mariboru je ta poudaril, da Podravje v razvoju gospodarstva sledi vseslovenskim trendom, da pa mora slovensko gospodarstvo rešiti štiri probleme, da ne bo prišlo v krizo. Z brezposelnimi, mlado delovno silo, uvoženimi delavci in upokojenci.

Da je stanje gospodarstva v Sloveniji odlično, meni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je bil nedavno v Mariboru, ko so podeljevali nagrade naj podjetjem Podravja.”Še naprej imamo nadpovprečno gospodarsko rast v okviru Evropske unije,” je dejal minister in dodal, da je ponosen na izvoz, da so podjetja v vedno večji meri internacionalizirana, pa tudi gospodarski utrip Podravja, moram reči, sledi vseslovenskim trendom. In jaz, moram reči, gledam optimistično naprej.” Pravi tudi, da je gospodarstvo v dobri kondiciji in pripravljeno na morebitno krizo. Poglejte njegovo izjavo:

Glede na to, da se vse večkrat omenja novo gospodarsko krizo v Evropi in v Sloveniji, je komentiral tudi to. Pravi, da lahko dva problema pripeljeta do manjše gospodarske rasti v Sloveniji. Najprej znanji, na kaetrega ne moremo vplivati. “To so trgovinske vojne. Če pride do zaostrovanja med Evropsko unijo in Slovenijo, predvsem na področju avtomobilske industrije, bo to imelo negativen vpliv na nas,” meni Počivalšek in dodaja: “Kljub vsemu pa zaradi situacije v svetu mislim, da se največja ekonomija ne more skregati.” Več v njegovi izjavi:

Počivalšek še trdi, da se to da rešiti na štiri načine. Najprej je treba sprejeti ukrepe, s katerimi tisti dela sposobni ljudje, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, ne bodo več mogli reči, da se jim ne splača delati. Poudarja pa, da je treba omogočiti tistim, ki ne morejo delati iz ranih razlogov, da jim država z raznimi transferji pomaga. Po njegovem je treba omogočiti tudi upokojencem, če še želijo delati, da imajo to možnost. Še več o rešitvah gospodarstva pa v izjavi:

Kot tretji vzrok je dejal, da je problem mlade delovne sile, ki se pozno vključuje v proces dela, kot četrti vzrok pa uvoz delovne sile. Poglejmo njegov odgovor:

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.

Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.

Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.

letalo, mb letalisce

Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.

Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor