Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mestni svet MO Maribor se je na včerajšnji seji v drugem branju seznanil in sprejel proračuna za leti 2021 in 2022. Mestni svetniki so na seji glasovali tudi o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor.

Mestni svetniki so na svoji 19. redni seji tudi v drugem branju z veliko večino glasov ZA, le trije so bili proti in en vzdržan, sprejeli Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2021 in Odlok o proračunu MO Maribor za leto 2022.

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov

Proračun za leto 2021 znaša 167 milijonov evrov in je tako za približno 900.000 evrov višji od proračuna v prvem branju. Davčni prihodki ostajajo na enaki ravni, nedavčni pa se povečujejo za približno 89.000 evrov iz naslova najemnin krajevnih skupnosti in mestnih četrti, parkirnin, koncesnine za urejanje pokopališč, dodelitve služnosti itd. Kapitalski prihodki se povečujejo za približno 654.000 evrov iz naslova menjave nepremičnin z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor. Po uskladitvi finančnih konstrukcij EU projektov pa se za približno 936 000 EUR znižujejo transferni prihodki. Zadolževanje se zvišuje za en milijon evrov in je v letu 2021 načrtovano v višini 16 milijonov evrov, razdolževanje pa znaša 6,3 milijona evrov. Ocena ostanka sredstev znaša okrog 5,3 milijona evra.

Proračun za leto 2022 pa znaša 142,7 milijona evrov

V letu 2022 se bodo v večini nadaljevale investicije iz preteklega leta. Proračun pa znaša 142,7 milijona evrov. Prihodki ostajajo na enaki ravni, razen transfernih, ki se povečujejo za približno 277.000 evrov. Zadolževanje se povečuje za 1,5 milijona evrov in je v letu 2022 načrtovano v višini 11,5 milijona evrov, razdolževanje pa znaša 7,5 milijona evrov. Na odhodkovni strani se je v drugem branju proračuna dodalo dva milijona evrov lastnih sredstev za Center Rotovž, prav tako se odpira nova postavka za postavitev igral na javnih površinah, in sicer v višini 100.000 evrov za vsako leto posebej ter še dodatnih 150.000 evrov iz naslova participativnega proračuna v obeh letih skupaj.

Investicije v letu 2021

V letu 2021 so zagotovljena sredstva za projekt doživetje na Bolfenku v sklopu aktivnosti Toti Las, za projektno dokumentacijo za obnovo dvorane Tabor, za investicijsko vzdrževanje Mariborskega otoka, omogočena pa bo tudi izvedba investicij v OŠ France Prešeren in OŠ Martina Konšaka, če bo občina uspešna na razpisih ministrstva za šolstvo. V letu 2022 so zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo za Center Malečnik, za postavitev montažne dvorane za tenis Branik.

Na pobudo mestnih svetnikov zagotovljena dodatna sredstva za nekaj projektov

Na podlagi pobud mestnih svetnikov se v drugem branju proračuna zagotavlja dodatna sredstva za:
– Javni zavod gasilska brigada in gasilsko zvezo,
– Društvo upokojencev,
– Dnevni center aktivnosti za starejše,
– Veteranske organizacije,
– Center za pomoč na domu,
– Doživljajsko igrišče,
– Kot je bilo razvidno že iz amandmajev župana (dodatna priloga), se je v okvir plana investicij in investicijskega vzdrževanja cest umestilo predloge mestnih svetnikov za ceste Koseskega, Košaki in Raški dol in Žavcarjev vrh.

Sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor

Na 19. redni seji so mestni svetniki po skrajšanem postopku sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor. Zavod s številom zaposlenih, katerih stroški dela so financirani iz javnih sredstev, presega omejitev iz 43. Člena ZUJIK-1, do katere zakon omogoča enovit organ upravljanja, to je svet zavoda, v katerem so združene upravne in programske pristojnosti. Uskladitev z zakonom zato zahteva ustanovitev strokovnega sveta ter delitev dosedanjih pristojnosti sveta zavoda med svet zavoda in strokovni svet. V veljavnem odloku o ustanovitvi zavoda je določena kot predlagatelj predstavnika javnega interesa – zainteresirane javnosti v svetu zavoda organizacija, ki že dalj časa ne deluje. Z delitvijo pristojnosti med svet zavoda in strokovni svet se predlagatelji članov strokovnega sveta na novo določijo.

Seja je bila ponovno na daljavo, preko videokonferenčnega klica

19. redna seja Mestnega sveta MO Maribor je zaradi trenutne epidemiološke situacije znova potekala na daljavo, preko videokonferenčnega klica, kar v 35. členu omogoča Zakon o lokalni samoupravi, ki med drugim navaja: “V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije … Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja …”

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je v sodelovanju z visokotehnološkim slovenskim podjetjem Hiveterminal, za obrtnike in podjetnike štajerske regije organizirala izobraževanje, na katerem so obrtniki lahko izvedeli vse financiranju obrti in podjetništva v Sloveniji.

Ker se večina domačih podjetnikov spopada z dolgimi plačilnimi roki je bilo izobraževanje izredno dobro obiskano, veliko zanimanja pa je požela slovenska spletna platforma, ki podjetjem omogoča prejem denarja takoj po opravljeni storitvi, s čimer rešujejo likvidnostne težave več deset tisoč domačih obrtnikov in podjetnikov.

Preko 30 obrtnikom in podjetnikom iz regije se je predstavilo mlado visokotehnološko slovensko podjetje Hiveterminal, ki podjetjem omogoča pridobivanje svežih finančnih sredstev na inovativen, hiter in varen način – s prodajo odprtih terjatev prek enostavne spletne platforme. Zanimanje za reševanje enega največjih problemov domačih podjetij je veliko, na kat kaže tudi hitra rast uporabnikov večkrat nagrajene platforme. Jure Soklič, direktor in solastnik Hiveterminala je dejal: “Z visokotehnološkimi rešitvami omogočamo faktoring povsem novemu bazenu malih in srednjevelikih podjetij – tistim, ki zaradi visokih stroškov procesa faktoringa do sedaj niso mogli uporabljati tega finančnega instrumenta. Na dogodkih želimo izobraziti podjetnike, saj mnogi niti ne vedo, da jim ni potrebno čakati po več mesecev na plačilo računov, ampak lahko s prodajo terjatev hitro in enostavno dobijo denar, s tem pa boljšo pozicijo na trgu, hitrejšo rast in lažji razvoj.” Dogodek je soorganizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, ki v štajerski regiji skrbi za povezovanje znanja in ljudi iz poslovnega ter obrtniškega sveta, na ta način pa pomembno
pripomore k boljšemu okolju in rezultatom podjetij v Mariboru in okolici.

Leonida Polajnar, sekretarka Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je povedala, da so tovrstni dogodki zanimivi in pomembni za podjetnike. “Dogodki, kakršnega smo organizirali s Hiveterminalom, so za naše člane zanimivi, ker na njih rešujejo povsem realne težave in spoznavajo nove rešitve. Veseli smo bili množičnosti obiska, saj to kaže, da v OOZ Maribor prepoznavamo pereče teme podjetnikov in obrtnikov in poskušamo ponuditi rešitve – kar bomo seveda delali tudi v prihodnje,” je dodala Polajnarjeva.

Denarna socialna pomoč za samsko osebo bo od 1. junija v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje več kot 87 evrov višja in bo znašala 385,05 evra.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Višji je tudi cenzus za varstveni dodatek. Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato je treba oddati vlogo na center za socialno delo, opozarjajo na ministrstvu za delo. Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma redna denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč in posmrtnina od danes znašajo 385,05 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo pa je od danes največ 566,02 evra, medtem ko je do zdaj znašal 484,97 evra. Tisti, ki do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še niso upravičeni, so lahko vlogo vložili že maja. Tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, pa morajo za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo najpozneje do konca julija.

S 1. junijem se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe, opozarjajo na ministrstvu.

Osnovni znesek minimalnega dohodka bo glede na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki jo je DZ sprejel aprila, znašal 385,05 evra do konca letošnjega leta, od leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Vlada je predlagala zvišanje denarne socialne pomoči na 331,26 evra že s 1. junijem. Vendar je matični parlamentarni odbor dopolnil predlog novele z amandmajem Levice, da znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znaša 385 evrov. Prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo maja 49.854, prejemnikov varstvenega dodatka pa 16.649, so navedli na ministrstvu.

Vir: STA

Mariborski kriminalisti so zaključili kriminalistično preiskavo s področja gospodarske kriminalitete. Ugotovili so, da je odgovorna oseba gospodarske družbe iz območja Maribora za okoli 6,7 milijonov evro z goljufijo oškodovala poslovno banko. Podjetniku grozi do pet let zapora.

Po prijavi poslovne banke, so kriminalisti preiskovali sledi gospodarske kriminalitete, sum storitve kaznivega dejanja Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Ugotovili so, da je osumljenec kot družbenik in direktor družbe z namenom, da ni bilo treba plačati obveznosti dejansko poslabšal premoženjsko stanje omenjene gospodarske družbe s tem, ko je v letu 2011 v celoti prenesel poslovanje prezadolžene gospodarske družbe na novoustanovljeno gospodarsko družbo.Tako z goljufijo dosegel, da osnovna (prezadolžena gospodarska družba) ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ki jih je imela na podlagi dveh posojilnih pogodb do poslovne banke, saj je bil zoper družbo v letu 2014 uveden stečajni postopek. S tem je bila banka oškodovana za cca. 6,7 milijona evrov.

denar4

Družbo je preimenoval
Družbeniki in direktor novoustanovljene družbe so medsebojno povezane osebe in so bili družbeniki tudi prvotne družbe. Na naklep za izogibanje terjatev in povzročitev stečaja kaže v tem primeru tudi poseben način preimenovanja gospodarske družbe. V predkazenskem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je odgovorna oseba gospodarske družbe pred stečajem spremenila ime družbe in pod novim imenom predlagala stečaj družbe. Odgovorna oseba nove gospodarske družbe, ki je v celoti prevzela poslovanje in tudi zaposlene, pa je samo 9 dni po stečaju ponovno “prevzela” staro ime gospodarske družbe, ki je zelo prepoznavno tudi vsem poslovnim partnerjem. Zaradi tega veliko poslovnih partnerjev sploh ni opazilo, da dejavnost odslej dejansko opravlja druga gospodarska družba in z njimi normalno poslujejo naprej.

Za kaznivo dejanje Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu Kazenskega zakonika je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.

Nadškofija Karitas Maribor v nasprotju z državnimi statistikami ugotavlja, da se socialni položaj ljudi v Sloveniji ne izboljšuje. Sami namreč po besedah predsednika Branka Mačka še vedno prejemajo veliko prošenj na pomoč. V prvih štirih mesecih letos je na njihova vrata potrkalo skoraj 1500 ljudi, ki so prosili za različne oblike pomoči.

 

Slika je simbolična

Kot je ob današnji sedmi obletnici delovanja njihove Ljudske kuhinje Betlehem povedal Maček, vsak dan v letu glede na finančne zmožnosti razdelijo med 60 in 70 toplih obrokov najbolj nemočnim. Večina uporabnikov prihaja v razdelilno kuhinjo vsakodnevno, nekateri nekajkrat tedensko. “S tem jim zagotavljamo redno in uravnoteženo prehrano. Ta topel obrok pomembno vpliva na krepitev zdravja,” je pojasnil.

Lani so razdelili 19.600 kosil med 223 unikatnih uporabnikov, letos že skoraj 6000. “Na vrata naše kuhinje je potrkalo 87 unikatnih uporabnikov, v večini primerov moških različnih starosti, ki se srečujejo s hudo materialno stisko in težavami glede ustrezne namestitve. Zaradi zelo nizkih dohodkov zelo težko najdejo primerno najemniško sobico, če že, pa je ta v zelo slabem stanju, zato si ne morejo sami pripraviti toplega obroka,” je pojasnil Maček.Ni težava le hrana, ampak številni potrebujejo predvsem finančno pomoč za plačilo osnovnih življenjskih stroškov.

Največje stiske so ob položnicah za stanovanje in šolanje otrok. “Trenutno se najpogosteje srečujemo z zaostanki pri plačilih elektrike in kurjave iz zime. Opažamo dolgove za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, po pomoč prihaja veliko brezposelnih, ki prejemajo samo še denarno socialno pomoč. Velika večina prosilcev za pomoč se srečuje s telesnimi in duševnimi boleznimi,” pojasnjujejo na Nadškofijski karitas Maribor.

Letos so izdali že skoraj 1200 prehranskih in higienskih paketov, 714 paketov oblačil in obutve ter odobrili 253 prošenj za finančno pomoč, povpraševanje pa je še vedno veliko.

Vir: STA