Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine mra

Mariborska razvojna agencija je pos...
Dodano:

Mariborska razvojna agencija se je ob dolgoletnih prizadevanjih in po 27 letih obstoja z 18. 1. 2021 preoblikovala in preimenovala v Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor, krajše RRA Podravje – Maribor.

Uroš Rozman, Saša Arsenovič, Marko Soršak, Neva Pipan. FOTO: Marko Pigac

S podporo občin ustanoviteljic, in sicer večinske ustanoviteljice Mestne občine Maribor, občine Rače-Fram, občine Starše, občine Duplek, občine Hoče-Slivnica ter občine Miklavž na Dravskem polju, so z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje-Maribor omenjene občine po dolgih letih uredile ustanoviteljske deleže v razvojni agenciji za Podravje. Razvojna agencija pa je z novim Odlokom sprejela številne spremembe in novosti.

Reorganiziranje delovanja agencije

RRA Podravje-Maribor je ob preoblikovanju reorganizirala delovanje agencije. S priključitvijo Štajerskega tehnološkega parka bo agencija razširila delovanje na področje raziskav, razvoja in inovacij, delovanje pa bo razširila tudi na področje turizma. Organizacijsko agencija sedaj zajema 4 sektorje: Sektor za regionalni razvoj, Sektor za podjetništvo ter dodatno Sektor za turizem ter Sektor za raziskave, razvoj in inovacije, ki bodo delovali tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Agencija je vzpostavila tudi Splošno službo, v okviru katere delujejo finančna, pravna in PR služba. Agencija pa kljub preoblikovanju še vedno ohranja status regionalne razvojne agencije za Podravje ter status javnega zavoda.

Nova celostna grafična podoba

Skladno s spremembo naziva in delovanja je agencija prevzela novo celostno grafično podobo. Osnova celostne grafične podobe izhaja iz kroga, ki simbolizira celoto, kroženje, sodelovanje, povezovanje, širjenje znanj, ciljev, gospodarstvo, delovanje, razvoj v regiji… Prav tako pa vsebuje in združuje elemente regije: reko Dravo, Dravsko-ptujsko polje, Pohorje, Kozjak, Slovenske gorice in Haloze. Ob spremembi celostne grafične podobe je agencija vzpostavila tudi novo spletno stran www.rra-podravje.si, ki se še nadgrajuje, prav tako je agencija v okviru domene rra-podravje.si spremenila tudi e-naslove zaposlenih. RRA Podravje – Maribor torej deluje in nudi podporo v vseh 41 občinah in na področju celotne podravske regije. S sodelovanjem in povezovanjem ključnih deležnikov in institucij v regiji bo regija Podravje lahko postala konkurenčnejša regija s trajnostnim razvojem, inovativnim ter kreativnim gospodarstvom, raznoliki možnostmi za oddih ter zadovoljnim prebivalstvom, usmerjena k razvoju za preboj med najbolj razvite regije.

Drugačna sestava Sveta zavoda

Z novim Odlokom pa je opredeljena tudi drugačna sestava Sveta zavoda. Svet zavoda bo sedaj sestavljalo 6 članov, in sicer 3 predstavniki Mestne občine Maribor kot večinske ustanoviteljice, 1 predstavnik ostalih petih občin ustanoviteljic, 1 predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti ter 1 predstavnik delavcev zavoda. Nova sestava Sveta zavoda RRA Podravje – Maribor bo imenovana v naslednjih treh mesecih. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je povedal: »MO Maribor je RRA Podravje – Maribor vključila v delo občinske uprave tako na področju turizma kot gospodarstva. Z RRA Podravje – Maribor sodelujemo tudi pri črpanju kohezijskih sredstev v novi perspektivi, kjer nas čaka še veliko izzivov. S sodelovanjem smo pokazali, da stremimo k povezovanju Maribora z regijo in širše, kar se že kaže v uspešno zastavljenem Partnerstvu za Pohorje. Še večji potencial pa se nahaja v povezovanju 41 občin regije pod okriljem RRA Podravje – Maribor. Menim, da ni ne velikih in ne malih občin, vendar smo ljudje, ki lahko skupaj ustvarimo velike zgodbe. Prav to si želim od našega prihajajočega skupnega projekta Destinacija Štajerska, ki bo povezala vse deležnike na novi razvojni poti. Želim, da bo to regija, kamor bodo ljudje radi prihajali, kjer bomo radi živeli in kjer bo uspešno gospodarstvo z dodano vrednostjo. Pred nami so veliki izzivi, ki jih bomo premagali le skupaj.«

Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor. Foto Marko Pigac

Uroš Rozman: okrepili področje raziskav, razvoja in inovacij ter razvili mrežni podjetniški inkubator

Direktor RRA Podravje-Maribor Uroš Rozman je poudaril: »Danes je velik dan za naš razvojno agencijo, ki je najstarejša razvojna agencija v Sloveniji. Veseli me, da nam je s podporo županov vseh šestih občin ustanoviteljic uspelo urediti razmerja, saj so vse od leta 1998 potekala prizadevanja za ureditev ustanoviteljskih deležev. Hkrati z vsemi spremembami je agencija dobila priložnost za nov razvoj in nove dimenzije. Iz »mestne« agencije smo se preoblikovali v regionalno razvojno agencijo, s čimer smo nakazali nove usmeritve in nove vsebine, predvsem na področju turizma, kjer bomo lahko razvijali tudi širše destinacije. S pripojitvijo Štajerskega tehnološkega parka bomo okrepili področje raziskav, razvoja in inovacij ter razvili mrežni podjetniški inkubator. Ob preoblikovanju smo še vedno ohranili status javnega zavoda ter nosilne razvojne agencije v Podravju, kar kot funkcijo skupaj z ostalimi partnerji, agencijami opravljamo že 20 let. Verjamemo, da bomo zgradili zgodo o uspehu in da bomo ponosni na našo regijo.«

Marko Soršak, župan občine Hoče -Slivnica. Foto: Marko Pigac

Soršak verjame, da bodo s povezovanjem in sodelovanje izpeljali številne projekte

Župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je dodal: »Veseli me, da smo po tolikih letih in ob vseh prizadevanjih uspeli urediti ustanoviteljska razmerja in smo občine Starše, Duplek, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju in Hoče–Slivnica postale soustanovitelji agencije. S pozitivno energijo na strani vseh občin verjamem, da bomo s povezovanjem in sodelovanjem skupaj izpeljali številne uspešne projekte.«

Neva Pipan, predsednica Sveta zavoda RRA Podravje-Maribor. Foto: Marko Pigac

Neva Pipan: pomembni koraki na področju strateškega razvoja turizma v SV Sloveniji

Predsednica Sveta zavoda Neva Pipan je izpostavila: »Z reorganizacijo dveh javnih zavodov, Zavoda za turizem Maribor – Pohorje in Mariborske razvojne agencije so narejeni pomembni koraki na področju strateškega razvoja turizma v SV Sloveniji. Tej pomembni gospodarski panogi želimo omogočiti razvoj izjemnih turističnih potencialov, ki jih ima tako mesto Maribor kot tudi regija. RRA Podravje – Maribor ima za to potrebne resurse, strokovno znanje in  izkušnje  pri povezovanju različnih deležnikov kar je ključnega pomena tudi za pripravo strateških načrtov za spodbujanje in razvoj turizma v turističnem območju, raziskovanje in analiziranje trga na področju turizma,  razvoj in trženje integralnih turističnih proizvodov turističnega območja, spodbujanje, razvoj in upravljanje inovativnih pristopov turizma v digitalnem okolju in razvoj turistične infrastrukture tako v mestu kot tudi v regiji. RRA se je že izkazala pri koordinaciji 28-članskega Partnerstva za Pohorje in pripravi razvojne strategije Pohorja, ki že žanje prve sadove.«

Reka Drava: Zakladnica biotske razn...
Dodano:

Projekt zaDravo bo pripomogel k izboljševanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave.

FOTO: Jasmina Kotnik

Z namenom izboljšanja neugodnega stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka, so projektni partnerji pripravili projekt Drava – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave – zaDravo (akronim projekta). Prijavitelj in koordinator projekta je Mariborska razvojna agencija, ki projekt izvaja v sodelovanju s partnerji: Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj, Občino Starše, Občino Duplek in Občino Središče ob Dravi. Projekt znaša 6,2 milijona evrov in zajema številne aktivnosti, izvajal pa se bo do konca marca 2023.

FOTO: Matej Sitar

Dejavniki ogrožanja rečnega in obrečnega pasu reke Drave

Na Zavodu RS za varstvo narave opozarjajo, da na območju reke Drave zaradi dolgoletnih človeških posegov v rečni ekosistem prihaja do neravnovesij. Zaradi utrditve brežin ter hidroenergetske izrabe reke Drave se je bistveno zmanjšala intenzivnost naravne rečne dinamike. Zmanjšuje se tudi učinkovitost zadrževanja vode ob poplavah, kar se odraža v kakovosti podtalnice ter obsegu in pogostosti poplav. Slabša se stanje poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdov ter drugih naravnih obvodnih življenjskih prostorov hkrati s stanjem tamkaj živečih živalskih in rastlinskih vrst. Številne vrste, vezane na vodno krajino, so zato danes zelo ogrožene. Posledično slabijo tudi številne ekosistemske usluge reke in obrečnega prostora, ki zagotavljajo številne koristi za človeka: čiščenje in zagotavljanje (pitne) vode, nastajanje rodovitne prsti, zadrževanje visokih voda, napajanje podtalnice, zmanjševanje suše, proizvodnja kisika in prečiščevanje zraka, ki ga zagotavljajo obrečni gozdovi. Sonaravna reka in obrečni prostor pa omogočata tudi rekreacijo in sprostitev v naravnem okolju ter sta tako temelj za turistični razvoj obrečnih območij.

Aktivnosti projekta so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000.

Številne aktivnosti v sklopu projekta

V projektu bodo izvedene številne aktivnosti: obnova stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikovanje mreže novih vodnih habitatov, odstranitev zarasti in mulja na prodiščih, obnovitev vrstno pestrih suhih travišč, pomladitev avtohtonih gozdnih sestojev, odkup zemljišč, ki so podvržena bočni rečni eroziji; nekatera bodo prepuščena naravnim sukcesijskim procesom, druga bodo pridobila funkcijo ugodnih prehranjevalnih, razmnoževalnih habitatov in selitvenih koridorjev. Z ustreznimi ukrepi se bo neposredno izboljšalo stanje življenjskih prostorov številnih vodnih in na vodo vezanih živalskih in rastlinskih vrst ter revitaliziralo kulturno krajino.

FOTO: Monika Podgorelec

Projektno območje zajema dravski rečni in obrečni prostor med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi. V vseh partnerskih občinah bodo vzpostavljene nove in obnovljene stare remize oz. mejice, ki bodo nudile ustrezen življenjski prostor za rjavega srakoperja ter druge manjše živali. Prav tako bodo v okviru izobraževalnih aktivnosti postavljene izobraževalno-ozaveščevalne točke.

Vsi s pomembno vlogo v projektu

Vsak izmed projektnih partnerjev bo imel svojo ključno vlogo v projektu. V občini Starše bodo ob teh aktivnostih vzpostavili še učno pot ter uredili vodne habitate za ogrožene dvoživke. V občini Duplek bodo v neposredni bližini gramoznice vzpostavili doživljajski poligon, ki bo na zanimiv, drugačen, sodoben način obiskovalcem približal značilnosti varovanega območja ter v njem živeče rastline in živali. Na območju Drava Centra na Limbuškem obrežju bo prav tako zaživel velik doživljajski poligon, ki bo ozaveščal predvsem otroke in njihove starše. V Občini Središče ob Dravi bo urejen Krajinski park ob reki Dravi. Zato bodo v okviru projekta odkupljene večje gozdne površine. Vzpostavljena bosta manjši informacijski center ter večji doživljajski poligon, ki bo obiskovalce popeljal skozi 10 tematskih sklopov iz življenja reke Drave.

ZRS Bistra Ptuj bo koordinirala aktivnosti pri vzpostavitvi glavnega informacijskega centra na Ptuju ter aktivnosti vzpostavljanja tradicionalnega kmetovanja s košnjo ter drugimi ukrepi na območju Krajinskega parka Šturmovci. Ukrepi v Krajinskem parku Šturmovec so namenjeni odpravi dveh ključnih groženj: opuščanje ekstenzivne rabe kmetijskih površin ter intenzivno razraščanje tujerodnih invazivnih vrst na kmetijskih površinah.

FOTO: Andrej Grmovšek

Direkcija Republike Slovenije za vode bo svoje aktivnosti usmerila v ukrepe izboljšanja stanja voda ter poplavne varnosti, in sicer z: čiščenjem prodišč v Zlatoličju, poglobitvijo iztočnega rokava v Trčovi, obnovitvijo mrtvic, vzpostavitvijo prehodnosti med pritoki in reko Dravo, ureditvijo mreže vodnih habitatov za dvoživke ter želvo sklednico. Prav tako bodo poskrbeli za sonaravno obrežno zaščito dela brežine v občini Starše.

Mariborska razvojna agencija bo skupaj s partnerji izvajala aktivnosti za informiranje in izobraževanje širše javnosti na celotnem območju, predvsem z vidika vpliva in pomena območij Natura 2000 na izboljšanje življenja ob reki Dravi.

Tudi država in Evropa sofinancirata naložbo

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz prednostne naložbe »Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami« iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Z razvojno strategijo korak bližje...
Dodano:

Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.

Vir: FB Visit Pohorje

Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.

Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.

Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma

Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.

Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM

O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”

Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”

O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”

Preoblikovanje Mariborske razvojne ...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki so potrdili sporazum o delitvi ustanoviteljskih deležev v Mariborski razvojni agenciji, ki ga je mestna uprava po več letih sporov dosegla z drugimi občinami. Agencija se bo preimenovala v Regionalno razvojno agencijo Podravje Maribor. Spremembe pa bodo tudi v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje, ki v imenu nima več Pohorja.

Spor glede ustanoviteljskih deležev v Mariborski razvojni agenciji (MRA) se je sicer vlekel že od razpada širše Občine Maribor oziroma odcepitve ostalih občin od nje. Po doseženem dogovoru ima Mestna občina Maribor (MOM) v agenciji 83,35-odstotni ustanoviteljski delež, Občina Hoče-Slivnica 5,48-odstotnega, Rače-Fram 3,55-odstotnega, Miklavž na Dravskem polju 3,01-odstotnega, Duplek 2,68-odstotnega in Starše 1,93-odstotnega.

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Ostale občine so po besedah direktorja MRA Uroša Rozmana ta dogovor že potrdile, nazadnje Starše julija letos. S tem ko ga je potrdila tudi MO Maribor, bodo ti deleži lahko vpisani v sodni register. Pripravljen bo nov odlok o ustanovitvi agencije, ki ga bodo mestni svetniki potrjevali predvidoma na naslednji seji. “S tem bo po več kot 20 letih rešena agonija MRA z vidika lastniških razmerij in odprta pot, da agencija izvede reorganizacijo in se pozicionira kot glavna in ključna agencija v Podravju,” je dejal Rozman.

Napovedane spremembe vključujejo tudi preimenovanje. “Maribor se zaveda svoje vpletenosti v regijo. Razvojna agencija Podravje želi tudi z imenom povedati, da ni samo mariborska, ampak vključuje 41 občin. S skupnimi projekti imamo bistveno več možnosti razvijati tako mesto kot regijo,” je dodal župan Saša Arsenovič.

Potreben nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem

Nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, ki ga je mestni svet sprejel na zadnji seji, je po besedah podžupanje Alenke Iskra potreben zaradi uskladitve z zakonodajo, saj je bil prejšnji odlok sprejet že leta 2012, ter lanskega izstopa okoliških občin iz soustanoviteljstva. “Sedaj je edini ustanovitelj MOM, prehajamo pa tudi na projektno financiranje, torej po programskih sklopih. Svet zavoda bo po novem štel šest članov, medtem ko jih je imel doslej 12,” je povedala.

Omenjeni zavod trenutno čaka na novega vodjo, saj je direktorica Doris Urbančič Windisch podala odstop, ki stopi v veljavo 22. septembra. V mestni upravi računajo, da bo razpis za novega direktorja objavljen že po novem odloku. “To bo prispevalo tudi k hitrejšemu prehajanju na nov način financiranja, s katerim želimo doseči večjo transparentnost pri porabi sredstev in večjo učinkovitost zavoda pri razvoju turizma v mestu in okolici,” je dejala Iskra.

Svetniki izglasovali odvzem besede Pohorje v imenu zavoda

Med mestnimi svetniki se je razvnela razprava o ustreznosti poimenovanja zavoda, saj so bili nekateri mnenja, da je Pohorje v nazivu odveč. Arsenovič je predlog podprl, kasneje pa je za to glasovala tudi večina svetnikov.

Vir: STA

FOTO: Številne novosti na Dravski ...
Dodano:

Mariborska razvojna agencija je z letom 2020 prevzela koordinacijo Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot.

Partnerstvo je zadnja štiri leta koordinirala RRA Koroška, ki ostaja še naprej pomemben partner. Partnerstvo sestavlja 18 občin, v projekt sta vključena tudi ZRS Bistra Ptuj ter Zavod za turizem Maribor – Pohorje. Z letom 2018 se je Partnerstvu priključila tudi Direkcija RS za infrastrukturo, saj Dravska kolesarska pot predstavlja eno od pomembnejših državnih kolesarskih povezav v Sloveniji.

Kolesarji iz Slovenije in tujine lahko že nekaj časa kolesarijo po Dravski kolesarski poti, ki je že v celoti označena, v zadnjih letih pa potekajo tudi številna gradbena dela, da bi bila kolesarska pot kar najhitreje dokončana. V zadnjih 5 letih je bilo skupaj preurejenih ali na novo zgrajenih oz. označenih več kot 60 km Dravske kolesarske poti v Sloveniji, kar predstavlja slabo polovico celotne 145 km dolge povezave. Gradnja celotne kolesarske poti je ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, zaključila bi se lahko v naslednjih 5 letih. Med večjimi investicijami Direkcije RS za infrastrukturo v letu 2019 je bilo dokončanje gradnje dveh večjih odsekov v Občini Ruše in Občini Muta, kjer je urejen prvi varen podhod za kolesarje na Dravski kolesarski poti. Pričela se je gradnja kolesarke poti v Občini Radlje ob Dravi.

V letu 2020 se nadaljujejo aktivnosti za izgradnjo celotne kolesarske povezave. DRSI izvaja aktivnosti na odseku v Radljah ob Dravi ter načrtuje odprtje novega gradbišča v Mestni občini Maribor, s čimer bo zaključena gradnja povezave med Rušami in Limbušem. Na tem odseku se bodo uredila 4 počivališča ter varen kolesarski prehod v Rušah. Letos je DRSI zaključila s pripravo projektne dokumentacije za 8 daljših odsekov načrtovane Dravske kolesarske poti na Koroškem in v Podravju. Nadaljujejo pa se aktivnosti projektiranja v Občini Lovrenc na Pohorju, Ormož in Duplek, ki projektno predstavljajo zahtevnejši del povezave. Mestna občina Maribor je zaključila s pripravo projektne dokumentacije za odsek Melje – Malečnik – Trčova, v pripravi pa je dokumentacija za odsek med Drava centrom in Dvoetažnim mostom. Skupaj z DRSI in občinami si za posamezne odseke prizadevamo pridobiti dodatna evropska sredstva preko Dogovora za razvoj regij ter Celostnih teritorialnih naložb. V prihodnjih letih si želimo nadaljevati gradnjo na vseh odsekih, kjer je dokumentacija že pripravljena. Predpogoj bo pridobitev vseh potrebnih zemljišč ter zagotovitev finančnih virov za financiranje izgradnje.

Občine so nadaljevale s sanacijo makadamskih poti, predvsem tam, kjer so bile v preteklosti slabše urejene ali so jih poškodovale poplave. DRSI je na odseku med Dogošami in Slovenjo vasjo postavila dopolnile table z navodili za kolesarje, kar predstavlja enega prvih primerov urejanja razmerij med kolesarji, kmetovalci, vzdrževalci in neokrnjeno naravo. Letos načrtuje postavitev informacijskih tabel ob celotni Dravski kolesarski poti, na katerih bodo predstavljene posamezne etape in turistična ponudba ob poti.

Zavod za turizem Maribor – Pohorje, ki izvaja aktivnosti promocije in trženja kolesarskega produkta Drava Bike pripravlja prenovljeno spletno stran (www.dravabike.si) in karte, s čimer se bo izboljšala predstavitev turistične ponudbe kolesarjem. Novi atraktivni deli kolesarske poti bodo vključeni tudi v prenovljen video in slikovni material. V sodelovanju s ponudniki, ki jih najdemo ob Dravski kolesarski poti, se pripravlja rezervacijski sistem, ki bo ob ponudbi na poti vključeval tudi storitve prevoza kolesarjev, koles in prtljage. Letošnje leto je zaradi manjšega prihoda tujih turistov tudi najboljša priložnost, da lepote Dravske kolesarske poti spozna večje število slovenski kolesarjev.

FOTO: Mariborski umetnici uspel pre...
Dodano:

Mariborčanki Barbari Štancer, znani kot Mao-Tara, je uspel preboj na ameriški trg. Svojo sliko Circle of Life – Balance (Krog življenja – Ravnovesje) je razstavila v New Yorku, v galeriji ArtBox, kjer so izbirali umetnike iz vsega sveta.

Kot brezposelna oseba je Štrancerjeva pričela razvijati svoje podjetniške veščine kot udeleženka programa PvSP za problemsko območje na Mariborski razvojni agenciji (MRA). Danes so njene slike prevzele številne ljudi, kupilo jih je že več kot 1.000 oseb iz različnih koncev sveta. Tako so se za Mariborčanko pričeli zanimati v mednarodnih galerijah, s čimer so se ji oprle nove poslovnih priložnosti. Po uspešno izvedenih 50-ih razstavah (v Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Španiji) se ji sedaj obeta še samostojna razstava v New Yorku. Ta vikend (17. in 18. marca) pa se bo predstavila tudi na sejmu ALTERMED v Celju.

Slika Circle of life - Balance (Krog življenja - Ravnovesje). Foto: Barbara Štrancer

Slika Circle of life – Balance (Krog življenja – Ravnovesje). Foto: Barbara Štrancer

S Krogom življenja osvojila Američane
Ime Mao-Tara (pomeni Roka harmonije) si je Štrancerjeva nadela pred leti v Braziliji, kjer je takrat bivala in ustvarjala. Že več kot 10 let ustvarja energijske in osebne slike ter se ukvarja tudi z alternativno in energetsko terapijo. Slike riše na platno, z akrilnimi barvami ter z različnimi drugimi naravnimi materiali, kot so zemlja, pesek, les, kamenje, kristali. Glavni namen njenega ustvarjanja je pomoč in podpora ljudem skozi lastno kreativnost. V sliko Krog Življenja – Ravnovesje, ki je zaznamovala njen preboj na ameriški trg, je vpletla veliko simbolizma. Drevo kot simbol življenja in rasti. Korenine predstavljajo moč, stabilnost in prizemljitev. Te rastejo iz čistega centra svetlobe in večnosti ter ustvarjajo simbol keltskega križa, ki je simbol vstajenja ter sporočila, da svetloba zmeraj premaga temo.

Maribor in Podravje v privabljanje ...
Dodano:

Mestna občina Maribor in regija Podravje sta bili s strani Financial Times – fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji »fDi strategy« (strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oziroma mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev.

Ob umestitvi Podravja in Mestne občine Maribor na evropsko lestvico fDi glede strategij privabljanja tujih vlagateljev so danes v Mariboru podrobno predstavili svoje aktivnosti na tem področju. Pri tem beležijo tako uspehe kot neuspehe. “Uspeh ni plod zgolj slučajnosti ampak intenzivnega in sistematičnega dela,” je povedal župan Andrej Fištravec.maribor, invest, investicije

Prizadevanja ne samo Maribora ampak tudi širše regije Podravje so bile prepoznane s strani revije Financial Times in sicer z umestitvijo med evropska mesta, ki imajo dobro razvito strategijo privabljanja investitorjev. Maribor se je umestil na sedmo mesto mikro evropski
mest prijaznih do investitorjev, Podravje pa na šesto mesto malih evropskih regij prijaznih do investitorjev. Biti na takšni lestvici je uspeh tudi zato, ker je to pomemben signal za investitorje, ki spremljajo slovensko gospodarsko in politično okolje.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je povedal: “Gre za lestvice o najbolj razvijajočih se in perspektivnih mestih, regijah v Evropi. Veliko zadovoljstvo mi je, da sta Maribor in Podravje na lestvici top desetih v kategoriji privabljanja tujih investitorjev. Na tem področju v zadnjih treh letih intenzivno delamo v Podravju in Mariboru in prejeta naziva sta priča, da smo glede naše strategije tudi prepoznavni. To je pomembno sporočilo tudi za vse potencialne investitorje, saj dejanja potrjujejo naše besede.”

Miha Leskovar, direktor MRA je dodal, da so “v lanskem letu pričeli z delovanjem investicijske pisarne, zato je ta naziv tudi dokazilo, da je usmeritev našega delovanja pravilna, s pomočjo te nagrade smo se postavili na evropski zemljevid. Tudi v prihodnjem letu bo naš cilj internacionalizacija in privabljanje tujih investitorjev, želimo si, da se regije med seboj povežemo, ker smo povezani močnejši. Prav tako se v letošnjem letu iztekajo ukrepi, saj nismo več problemsko območje, zato je potreba po iskanju novih virov toliko večja.”

Marko Kovačič, svetovalec župana MO Maribor za gospodarske zadeve: “Sistem pridobivanja investitorjev je sestavljen vse od prvega začetnega sestanka do zaključene investicije. Med največje investicije umeščamo Aerodrom Maribor, Vila Mari, RTS24, Serioplast, Arosa Mobilia, kjer smo pomagali s prestrukturiranjem, Brobo Evropa. Tukaj je tudi TAM Europe, ki razvija električni avtobus, kar menimo, da bo prelomna točka pri razvoju podjetja. Vinag Construction, ki se je sprva zanimal za gradnjo nepremičnin v Mariboru in sedaj realizira gradnjo v Framu, podjetju Florjančič Tisk smo pomagali s spremembo prostorskega načrta. Kar se tiče investicije Magne, smo na začetku pomagali z iskanjem najbolj optimalne lokacije. IBM je bila žal neuspešna investicija – potrebna je bila močnejša državna pomoč, saj so sedaj prisotni v sosednji Hrvaški. Oktobra 2008 so mariborska podjetja generirala 68.000 delovnih mest, do marca 2013 je bil padec zaposlitev v Mariboru za več kot 13.000. Od takrat je novih delovnih mest 4.700, trend padanja se je zaustavil in beležimo trend vzpona oziroma rasti delovnih mest. Med pričakovanimi investicijami v mestu je IT podjetje EON Reality, ki izkazuje interes za prihod v Maribor, vendar čakamo na odziv slovenske vlade glede subvencij. Večje družbe iščejo okolje, kjer imajo večje možnosti. V globalnem trgu se ponujajo subvencije, ugodnosti in
podjetja se odločajo na podlagi teh benefitov.”

Predstavitev na ravni regije je nadaljeval Božidar Pučnik, ki je na MRA vodja investicijske pisarne Invest Podravje: “Cilj našega delovanja je dvojen in jasen, na eni strani rast delovnih mest in na drugi strani pomoč obstoječim podjetjem. Odločitev za ustvarjanje platforme Invest Podravje smo se lotili sistematično, da smo pregledali kaj imamo, zemljišča, pisarne, hale, in pripravljamo podatkovne baze. Pridobljen naziv jemljemo kot spodbudo. Kriteriji priprave so bili predvsem v smislu kaj smo že naredili, kakšne so naše namere za prihodnost in kaj bomo še naredili, koliko ljudi dela na področju privabljanja investitorjev. Pomemben dejavnik je bilo letališče in načrti za razvoj letališča. To je
pomembno z vidika, saj je sedaj veliko povpraševanja po logističnih lokacijah in z logistiko povezanimi dejavnostmi.”

Brane Krajnik, direktor in urednik the Slovenia Times: “Priti na lestvico top 10 je uspeh, posebej pa je to potrebno izkoristiti za korake za naprej. Ljubljana se je uvrstila na sedmo mesto južnoevropskih mest, ampak Maribor in Podravje sta se umestili na sedmo in šesto mesto po privabljanju investitorjev, kar pomeni, da mesto in regija imata strategijo. Z velikimi se seveda ne moremo kosati, niti po velikosti ne, ampak že biti na takšni lestvici je uspeh.”

Konec marca se v Mariboru z Britansko-slovensko gospodarsko Zbornico organizira poslovno srečanje, kjer bo Manchester City predstavil kako so se lotevali privabljanja investitorjev, hkrati pa bo šlo za izmenjavo dobre prakse in iskanje povezav.

Podjetjem iz Maribora in okolice no...
Dodano:

Mariborska razvojna agencija (MRA) in Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška bosta predvidoma sredi februarja v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, gospodarskim ministrstvom in sodelujočimi bankami objavila že četrti javni razpis za sofinanciranje malih začetnih naložb. Za garancije bo na voljo največ 3,5 milijona evrov.
denar2

Kot so pojasnili na RRA Koroška, gre pri skorajšnjem razpisu za nepovratna sredstva in garancije za kredite, ki bodo na voljo za razvoj mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Cilj razpisa je tudi tokrat ohraniti oziroma ustvariti nova delovna mesta in povečati zaposlovanje, zmanjšati razvojni zaostanek ter spodbuditi začetna vlaganja na problemskem območju Maribora z okolico.

Ob tem želijo s ponujenimi garancijami pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva v regiji v smeri dviga dodane vrednosti ter spodbuditi razvoj novih produktov in tehnologij, storitev ter tehnoloških in netehnoloških inovacij. Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je pridobljena garancija po še veljavnih pogojih lani objavljenega tretjega javnega razpisa v okviru regijske garancijske sheme za Podravje in Koroško.

Mariborska razvojna agencija bo za odobrene garancije imela na voljo nekaj več kot dva milijona evrov, koroška pa dobrih 1,5 milijona evrov. Najvišji možen znesek kredita bo v obeh primerih pol milijona evrov, najnižji pa 8000 evrov. Garancija lahko znaša med 50 do 80 odstotkov vrednosti najetega kredita.

Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo kredite lahko najela pri Delavski hranilnici, banki Sparkasse, NLB in Novi KBM, gre pa za podjetja z območja Mestne občine Maribor in občin Kungota, Pesnica, Hoče-Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Vsa bodo lahko kandidirala tudi za največ 50.000 evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje manjših začetnih naložb, za kar bo letos na voljo 1,36 milijona evrov.
Vir: STA

V Mariboru zaživel projekt YOUMIG
Dodano:

Projekt young and migration YOUMIG (mladi in imigracija), je novi projekt Mariborske razvojne agencije (MRA) in Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki si prizadeva izboljševanje institucionalnih zmogljivosti in spodbujanje za obvladovanje vplivov transnacionalnih migracij mladih.

Mladi se selijo. Se bodo tisti ki odidejo vrnili nazaj? Bodo tisti ki so prišli ostali. kako dolgo? Vprašanja s katerimi se bodo spopadali na MRA-ju. YOUMIG pomaga mestom-občinam pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo migracije mladih.

Projekt se je začel z 1. januarjem letos in bo trajal do 30. junija 2019. Svojo ciljno skupino so starostno opredelili na 15 do 35 let. Tako bodo izgradili novo kompleksno bazo, ki bo primerna za merjenje migracij. S tem da bo “vse na enem mestu” bodo se lahko osredotočili na lokalne potrebe za celo leto. Krepili bodo sodelovanja med določevalci in lokalnimi ponudniki storitev. Projekti YOUMIG bo delil svoje ugotovitve z drugimi projekti.

Povezali in združili so sovje moči v mreži projektnih parterjev, raziskovalni inštituti, univerze, statistični urad in organi lokalnih skupnosti iz osmih držav – Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija.

Cilji projekta so, izvajanje transnacionalnih raziskav s poudarkom na migracijah v mestih – občinah, pomoč pri pojasnjevanju dejstev o demografskih in socialnih trendih na trgu dela, ki so povezani z migracijami in ki vplivajo na življenja ljudi, razvijanje novih načinov merjenja teh trendov kar lahko pomaga pri načrtovanju in strategijah, pomoč občanom pri spopadanju dnevno novim situacijami do katerih prihaja zaradi migracij, povezovanje raziskovanih ugotovitev z lokalnimi razvojnimi cilji z namenom izboljševanja politike.

Za aktivnosti projekta za boljše razumevanje migracije mladih bodo uporabili znanstvene raziskave, z katerimi bodo zbirali podatke o perečih vprašanjih od mladih priseljencev in ponudnikov socialnih storitev. Znanstveniki, lokalne oblasti in določevalci sodelujejo, da bodo prepoznali potrebe po podatkih in vrzeli v storitvah. Izdelava projekcij za prihodnost. organiziranje obiskov med mesti s podobnim migracijskim profilom. Izgradnja referenčne baze znanja ter oblikovanje in testiranje pilotnih praks.

Vloga inštituta za ekonomska raziskovanja v projektu YOUMIG 

IEE je lokalni partner MRA-ja, ki bo strokovno podprl aktivnosti MRA in izvajal lastne naloge. Tako bo prispeval h konceptualni zasnovi projekta, ki vsebuje teoretični in analitični pregled migracij mladih ter natančno opredeljuje migrante, na katere se projekt osredotoča. V podporo bodo zunanjemu strokovnjaku, ki bo pripravil analizo vzrokov in poteka selitev mladih v mestno občino Maribor.  IER bo tesno sodeloval s Statističnim uradom Republike Slovenije.