Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Županu Občine Lovrenc na Pohorju Jošku Manfredi se ne zdi sporno, da “njegovo” občinsko upravo vodi oseba, ki je bila z Občine Ruše odpuščena iz krivdnih razlogov. Torej, se mu ne zdi sporno, da je zaposlil Ireno Kukovec Stajan, ki si je pri prejšnjem delodajalcu v času bolniškega staleža (kot zaposlena na Občini Ruše) privoščila potovanje. Trenutno je direktorica lovrenške občinske uprave, a tudi to funkcijo naj bi zasedla po nenavadnih manevrih.

Na Občini Lovrenc so že aprila lani z javnim natečajem iskali novega direktorja občinske uprave. Tako nam je v pisnem odgovoru zaupal župan Manfreda, ki je pojasnil tudi, da je takrat postopek vodila tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Irena Kukovec Stajan. “V tem postopku ni bila kandidatka“, dodaja Manfreda, je pa bila takrat “zaposlena na področju družbenih dejavnosti“. Na tem razpisu za delovno mesto direktorja ni bil izbran nihče, zato sta se pritožila dva kandidata. Na naslednjem razpisu, decembra 2017, pa je bila izbrana Irena Kukovec Stajan. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je zapisal Manfreda.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Hotela je direktorsko funkcijo, uspelo ji je v Lovrencu
Na Občini Ruše so nam pojasnili, da je bila I. Kukovec Stajan decembra 2012 s sklepom o izredni odpovedi odpuščena iz krivdnih razlogov zaradi “kršitev pogodbenih ter drugih obveznosti iz delovnega razmerja.” Pogodbo o delovnem razmerju so (ji) odpovedali, ker je javna uslužbenka “naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene obveznosti,” ker je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni odpotovala, smo izvedeli na Občini. Zanimivo, da se je Kukovec Stajanova septembra 2016 znova znašla pod drobnogledom občinskega sveta Občine Ruše, ko je kandidirala za delovno mesto direktorice Centra za socialno delo (CSD) Ruše. Svetniki so takrat izdali “negativno mnenje k imenovanju I. Sonje Kukovec Stajan za direktorico CSD Ruše,” smo izvedeli na Občini in temu mnenju so sledili tudi na CSD, kjer ji funkcije direktorice niso zaupali.  Tam ji torej ni uspelo, ji je pa uspelo prepričati kolege v Lovrencu na Pohorju. Decembra 2017 je bila (na ponovnem razpisu) izbrana za opravljanje funkcije direktorja občinske uprave. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je v odgovor na naša vprašanja zapisal Manfreda. Na vprašanje ali se mu zdi moralno-etično, zakonsko ali legitimno sporno, da je na Občini Lovrenc na Pohorju zaposlil osebo, ki je bila na prejšnji Občini krivdno odpuščena, pa je odgovoril zgolj s kratkim in jedrnatim “ne.”

 

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Je župan zaposloval “po svoje” ali po pravilih?
Občina ima od 8. 8. 2018 dalje direktorico OU Ireno Kukovec Stajan“, je zapisal Manfreda, četudi je na uradni spletni strani Občine 28. avgusta njen status opredeljen kot v. d. Opravljanje vršilke dolžnosti naj bi prevzela že 9. julija lani, kar pomeni, da je to funkcijo opravljala več kot leto dni, kar pa ni v skladu z zakonom. Na Ministrstvu za javno upravo so bili jasni, da “v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja občinske uprave lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.” Župan Manfreda je na naše poizvedovanje odgovoril, “status je bil podaljšan 2x do dokončnosti sklepa o izbiri kot nalaga zakon.” A na Ministrstvu dodajajo, da “obdobja imenovanja za vršilca dolžnosti ni mogoče podaljšati, ampak kot že navedeno, v primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok šestih mesecev ponovno teči.” Iz pisnega pojasnila Joška Manfrede izhaja, da so javni natečaj za delovno mesto direktorja razpisali aprila 2017 in (ga ponovili) decembra 2017, “objava na spletni strani Občine Lovrenc in straneh ZRSZZ. Podpisnik objave župan“. Vse od takrat do danes razpisa očitno niso ponavljali. Je župan na to pozabil ali pa je morebitni ponovljeni postopek pozabil omeniti v svojih odgovorih? Najbrž zna vsakdo prešteti, da je od decembra lani do 7. avgusta letos minilo več kot 6 mesecev. “Za zaposlovanje v občinski upravi je odgovoren župan, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,” še dodajajo na Ministrstvu. Koliko davkoplačevalskega denarja bo Lovrenčane stal manever Joška Manfrede in Irene Kukovec Stajan bo pokazal čas.

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Kdaj bo ministrstvo za kulturo končno pokazalo, da Maribor z okolico ni manjvredno območje države?” se sprašujejo na MO Maribor. Opozarjajo, da že vrsto let rešujejo problematiko propadajočega arheološkega območja na vrhu Piramide, ki meče slabo luč na mesto, ne pa na državo, ki je dejanski lastnik tega območja.

Piramida je izjemnega pomena za mesto, vse od njegovega nastanka. Ni samo hrib, zaradi katerega smo decembra lani spremljali polemike okoli zakasnitve prižiga prazničnih luči. Ni samo hrib z enim najlepših razgledov nad mestom. Ima zgodovinski pomen in izjemen turistični potencial hkrati pa predstavlja enega temeljev kakovosti bivanja za lokalno prebivalstvo. Nekaj časa je propadal tamkajšnji mestni vinograd, jasno pa je, da propada tudi tamkajšnje arheološko najdbišče. Zakaj? Na MO Maribor pravijo, da zato, ker je državi vseeno.

piramida (1)

Propadajo korenine Maribora
MO Maribor se zaveda, da ima Piramida za mesto vsestransko velik pomen, ne samo gospodarsko – turistični, ampak tudi kulturni, saj gre za specifično veduto s posebnim pomenom za mesto. Na območju Piramide gre za mestotvorno kulturno in specifično kmetijsko površino. Tam so korenine mesta Maribor, saj je na vrhu Piramide stalo grajsko poslopje, po katerem ima danes Maribor svoje ime. Zato je za mesto še kako pomembno raziskati vse arheološke ostaline na Piramidi. Prav zaradi tega mora biti najpomembnejši grič na robu mesta reprezentativno urejen, kar trenutno, zaradi nepripravljenosti pomoči pristojnega Ministrstva za kulturo, ni,” so zapisali v sporočilu za javnost. Konec leta 2012 se je uspešno zaključil projekt arheoloških izkopavanj ter sanacije in konservacije arheoloških ostalin na vrhu Piramide. Sanirane arheološke ostaline gradu na Piramidi so v letu 2013 primerno zagradili, tako da so vidne iz vseh smeri. Za trajno ohranjanje kulturnega spomenika, pa sedaj zmanjkuje denarja.

Občina si želi lastništvo, ministrstvo ga ne da
S pridobitvijo lastninske pravice bi mariborska občna lažje pridobivala evropska sredstva, s katerimi bi lahko ohranjali kulturni spomenik na vrhu mestnega hriba. A pogoj je lastništvo. “Z več pozivi pristojnemu Ministrstvu za kulturo, ki je lastnik arheoloških najdišč, si MO Maribor že več let prizadeva, da bi zemljišča pridobila v last in posest. S strani Ministrstva za kulturo so sporočili, da takšen odplačni ali neodplačni prenos zemljišč v last MO Maribor, zaradi zakonodaje trenutno ni možen,” so zapisali v sporočilu za medije.

Vinograd na Piramidi.

Vinograd na Piramidi.

Piramida se more urediti
Kot navajajo na MO Maribor, so pristojni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Območne enote Maribor) že v lanskem letu ugotovili, da je nujno treba izvesti določena popravila odkrušenih zidov. “MO Maribor takšne sanacije, zaradi lastništva, sama ne more narediti, zato pa poziva pristojno Ministrstvo za kulturo, da trajno uredi območje javnega kulturnega spomenika, če prenos zemljišč na občino trenutno zakonsko ni možen. Arheološko območje na vrhu Piramide je namreč neprimerno urejeno, zanemarjeno in nikakor v skladu s tem, kar bi moralo predstavljati in kar si javni kulturni spomenik zasluži. Vse našteto pa, kljub temu da je v lasti države in ne MO Maribor, ne meče slabe luči na lastnika, ampak na mesto“, so zapisali na MO Maribor in še enkrat javno pozvali državo in pristojno Ministrstvo za kulturo, naj v proračunu priskrbi sredstva za dostojno ureditev javnega kulturnega spomenika z velikim zgodovinskim pomenom za mesto, na način, da bo reprezentativen, zavarovan in urejen.

Maribor ima veliko za pokazati
Želimo, da se z Ministrstvom za kulturo v prihodnosti ne bodo ponavljale več podobne zgodbe, kot je bila v preteklosti večkrat različno ocenjena prijava na razpis za obnovo Mariborskega gradu, reševanje prostorske problematike Mariborske knjižnice, urejanje javnega kulturnega spomenika na mestnem griču ipd. MO Maribor si želi, da se enkrat za vselej država do Maribora in regije neha obnašati kot do manj pomembnega območja, saj imamo tudi tukaj veliko za pokazati, še več pa za razrešiti,” opozarjajo v sporočilu za javnost.

Potem ko so mu člani upravnega odbora in senata Univerze v Mariboru že pred časom podaljšali delovno razmerje, da se ne bi ogrozilo stabilnega delovanja Univerze, se zdi, kot da rektor Igor Tičar sedaj dopušča prav slednje. Kljub jasnim stališčem ministrstev ni jasno kdo bo januarja podpisal plače.

Glede na to, da so pristojni na Univerzi že obravnavali zakonsko podlago za podaljšanje delovnega razmerja, je jasno, da so že zdavnaj morali vedeti kakšni so predpisi. Ne rektor, ne senat, ne upravni odbor in ne glavna tajnica univerze Mirjana Babič torej niso včeraj ali pred tednom dni ali pred mesecem dni nenadno ali nepričakovano izvedeli, da konec letošnjega leta pomeni tudi konec trenutnega rektorovanja, s čimer nove volitve. A ukrepal ni nihče. “Glede na to, da rektorju mandat in delovno razmerje še nista prenehala, pogoji za razpis volitev novega rektorja niso izpolnjeni,” so odgovorili na Univerzi. Zanimivo, da so se tem odgovorom “povozili” lastni statut (tako rekoč ustavo univerze). 289. člen pravi: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.” Ni čudno, da so na Univerzi, kjer so pred letošnjim poletjem spreminjali statut, svoj lastni temeljni dokument, pozabili kaj so zapisali vanj?

Univerza v Mariboru

Enkrat je vsega konec
Rektor Tičar je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, “kar pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31. 12. 2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto Rektor, pač pa tudi za delovno mesto Visokošolski učitelj, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja,” so bili jasni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podobno jasni so tudi na Ministrstvu za javno upravo. Še več: “Kot se je opredelilo Ministrstvo za javno upravo, trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov v letu 2018,” dodajajo na MIZŠ, pri čemer poudarjajo da v tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča. Začudenje, da stališča vseh naštetih državnih institucij očitno ne zadostujejo merilom aktualnega univerzitetnega vodstva, so izrazili v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. “Kot že neštetokrat ponavljamo, da zakonodaja velja za vse javne uslužbence in ustanove ter da univerzitetna avtonomija, kot jo razlaga tukajšnje univerzitetno vodstvo, ne vzdrži nobene sodne presoje“, je v imenu sindikata zapisala predsednica Marija Javornik Krečič. Kot da nenavadnosti doslej še ne bi bilo dovolj, pa je rektor Tičar dodal še dve potezi:
– na Ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Zakona, zaradi katerega bi se moral upokojiti (natančneje Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju). Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo jutri, na svoji 34. redni seji.
– za ta torek (19.12.) je sklical je 28. redno sejo senata univerze, pri čemer je pod 5. točko dnevnega reda zapisal “nadaljevanje dela vodstva Univerze v Mariboru”. “Pričakujemo, da predsednica sveta za visoko šolstvo — prorektorica Lučka Lorber, ki bo najverjetneje vodila sejo senata, ne bo ponovila scenarija iz leta 2016, ko je na seji prepovedala razpravo. Konec koncev je nedavno v razsodbi sodišča v rektorjevem kazenskem pregonu sindikalne predstavnice dobila dokazilo, da na univerzi velja svoboda govora,” so še dodali v visokošolskem sindikatu Univerze.

Člani sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor so potrdili sanacijski načrt, ki ga je za obdobje do leta 2021 pripravil direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Vodstvo SNG Maribor so svetniki pozvali, naj začne z vsemi aktivnostmi za čimprejšnjo izvedbo sanacije, ministrstvo za kulturo pa k aktivni vključitvi reševanja nastalih razmer.

SNG Maribor

Preko vrste sklepov smo ministrstvo pozvali, da se aktivno vključi v reševanje nastalih razmer in tako gledališču omogoči normalno delovanje in razvoj,” je povedal namestnik predsednice sveta zavoda SNG Maribor Jaki Jurgec. Seje se namreč predsednica sveta Suzana Žilič Fišer zaradi bolezni ni udeležila, je pa sporočila, da natančen pregled in analiza sanacijskega načrta, ki ga je predložil Rošker, izkazuje težavnost financiranja predvsem od leta 2013, ko je SNG sledil ukrepu desetodstotnega znižanja plač na zahtevo ministrstva za kulturo in zaradi zakona o načinu izplačila razlike v plači. “Razlogi za tolikšen primanjkljaj kažejo tudi na odgovornost ustanovitelja za aktivno reševanje nastalih finančnih razmer. Programske aktivnosti se od leta 2013 niso zmanjšale, kar kaže na odgovorno in pripadno ravnanje zaposlenih v instituciji. Četudi predlog sanacije kaže na jasen namen vodstva hiše, da reši trenutno finančno situacijo, pa pri tem pričakujem tudi aktivno vlogo ustanovitelja,” je dodala Žilič Fišerjeva.
Kakšna je vsebina sanacijskega načrta, še vedno ni jasno, saj ga Rošker ni javno razkril.

Poziv ministrstvu
Svet zavoda je pozval ministrstvo, naj preučijo sanacijski načrt in podajo soglasje k načrtu in aktivnostim za izvedbo sanacije ter podajo pozitivno mnenje za pridobitev soglasja o zadolževanju pri ministrstvu za finance. Po besedah Jurgeca, so jih pozvali tudi, naj nemudoma ponovno preverijo financiranje plač oziroma na novo določijo metodologijo izračuna za splošno materialne stroške z upoštevanjem specifike največjega slovenskega uprizoritvenega zavoda, ki pod eno streho združuje gledališče, opero, balet in simfonični orkester ter največji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ter opravi primerjavo z drugimi primerljivimi zavodi.

Na ministrstvu sicer zavračajo odgovornost in pojasnjujejo, da so javni zavodi že v začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na to višino.
Vir: STA