Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Po več mesecih bo danes znova zasedal svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, a v spremenjeni sestavi in z novim predsednikom.

UKC Maribor.

Vlada je namreč konec aprila imenovala nove predstavnike ustanovitelja, nov je tudi predstavnik mariborske občine. Na začetku današnje seje bodo morali izvoliti novega predsednika sveta zavoda, saj je prejšnji predsednik Ljubo Germič decembra lani odstopil. Takoj za njim sta podala odstop še ena predstavnica ustanovitelja oziroma vlade Stanislava Naterer in predstavnik Mestne občine Maribor Vilibald Premzl.

Občina je kmalu za svojega predstavnika v svetu UKC Maribor imenovala Zdravka Luketiča, novoimenovana vlada pa se je odločila zamenjati skoraj vse svoje predstavnike. Za preostanek mandata, to je do 4. septembra 2021, je na ta mesta imenovala Roberta Pungerla, Andreja Šauperla, Srečka Felixa Kropeja, Borisa Miho Kaučiča in Jožeta Šabedra. Stanislava Naterer je sredi aprila preklicala svojo odstopno izjavo in bo ostala v svetu zavoda.

Člani sveta zavoda prav tako ostajajo predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Suzana Jarc in predstavniki zaposlenih v UKC Maribor Mojca Dobnik, Mitja Hojs in Lucija Kuder.

Na današnji seji bo svet zavoda med drugim obravnaval letno poročilo UKC Maribor za leto 2019, ko je klinični center z izvajanjem sanacijskega programa uspel po nekaj letih izplavati iz rdečih številk. Letos pa se mu zaradi epidemije novega koronavirusa znova obeta presežek odhodkov nad prihodki.
VIR: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani z izvajanjem sanacijskega programa izplaval iz rdečih številk, zdaj pa se mu zaradi epidemije novega koronavirusa znova obeta presežek odhodkov nad prihodki. Vmes je vlada po odstopu dveh razrešila še ostale svoje predstavnike v svetu zavoda in imenovala nove.

Poslovno leto 2019 je UKC Maribor zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 588.300 evrov, kar pomeni, da je prvič po letu 2015 posloval pozitivno.

Sanacijski program za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti zavoda so začeli izvajati sredi leta 2018. Takrat so izračunali, da bodo dosegli pozitivno poslovanje v letu 2020, a so nato z racionalizacijo procesov in dodatnimi programi uspeli to izvesti že leto prej.

A veselje ni bilo dolgotrajno, saj je letos presenetil covid-19. “Zaradi nastopa epidemije in posledičnega povečanja izrednih stroškov ter zmanjšanja izvajanja zdravstvenih programov pričakujemo v prvi tretjini leta presežek odhodkov nad prihodki,” so danes za STA povedali v tem kliničnem centru.

Višine načrtovane izgube niso mogli navesti, saj je poročilo o poslovanju v prvi četrtini letošnjega leta še v pripravi. Prav tako še ni izdelan program dela in finančni načrt za letos. “Za pripravo finančnega načrta za leto 2020 smo do sedaj s strani ministrstva za zdravje prejeli prva izhodišča za njegovo pripravo. Obvestili so nas, da nas bodo takoj, ko bodo znane vse novosti in spremembe v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020, pravočasno obvestili, da bomo lahko pristopili k pripravi celovitega programa dela in finančnega načrta za leto 2020,” so pojasnili.

UKC Maribor.

Lani je svet zavoda sprejemal program dela in finančni načrt za tekoče leto aprila. Medtem je znotraj tega organa prišlo do velikih sprememb. Decembra lani so namreč odstopili trije člani sveta zavoda – najprej predsednik sveta zavoda Ljubo Germič zaradi anonimk in obrekovanj, ki so mu očitala koristoljubno delovanje v svetu zavoda, takoj za njim pa še ena predstavnica ustanovitelja oziroma vlade Stanislava Naterer in predstavnik Mestne občine Maribor Vilibald Premzl.

Občina je kmalu za svojega predstavnika v svetu UKC Maribor imenovala Zdravka Luketiča, mesti, ki sta ju izpraznila predstavnika države, pa sta ostali prazni. Nato se je zamenjala vlada in nova se je odločila zamenjati vse svoje predstavnike v svetu zavoda.

Kot so za STA pojasnili v UKC Maribor, je vlada 30. aprila namesto Ljuba Germiča, Darka Čandra, Monike Ažman, Draga Naberšnika in Simona Trpina za preostanek mandata, to je do 4. septembra 2021, imenovala za predstavnike ustanovitelja Roberta Pungerla, Andreja Šauperla, Srečka Felixa Kropeja, Borisa Miho Kaučiča in Jožeta Šabedra. Stanislava Naterer pa je sredi aprila preklicala svojo odstopno izjavo in bo ostala v svetu zavoda.

Svet zavoda UKC Maribor ima enajst članov. Poleg šestih članov ustanovitelja in enega predstavnika mariborske občine ga v trenutni sestavi tvorijo še predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Suzana Jarc in predstavniki zaposlenih v UKC Maribor Mojca Dobnik, Mitja Hojs in Lucija Kuder.

VIR: STA

Potem ko sta dve okoliški občini Rače-Fram in Hoče-Slivnica izrazili podporo aktualni direktorici Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch, na Mestni občini Maribor danes s prstom kažejo na njih, češ, da morajo, glede na to da so zadovoljni z njihovim delom, poravnati dolgove občin (so)ustanoviteljic.

Anomalijam na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje bo treba narediti konec“, so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim sta podpisana župan MO Maribor Andrej Fištravec in predsednik sveta zavoda Zavoda za turizem Gregor Bezlaj. V zapisu poudarjata, da je mariborska edina občina, ki je opravlja ustanoviteljske obveznosti, ostale pa, da do danes niso poravnale niti enega evra. “Občina Rače–Fram v letu 2018 dolguje 74.010,74 EUR, vse od ustanovitve Zavoda pa dolg znaša 392.187,16 EUR. Dolg občine Hoče–Slivnica v letu 2018 znaša 116.924,53 EUR, od ustanovitve Zavoda je dolg 619.589,80 EUR“, piše v sporočilu za javnost. Kot razlog neplačevanja (so)ustanoviteljski finančnih obveznosti naj bi okoliške občine navajale, “da od dela Zavoda nimajo ničesar in da če bi imele, bi tudi plačevale svoje obveznosti. Skratka, da niso zadovoljne z delom Zavod za turizem Maribor.”

lent, maribor, turizem

Če so izrekli podporo, so zadovoljni
Do sedaj sta se jasno izrekla dva občinska sveta, in sicer občinski svet občine Rače – Fram in občinski svet občine Hoče – Slivnica, prihodnji teden sledi še Občina Starše. “Skladno z odločitvama občinskih svetov dveh izmed ustanoviteljic je jasno, da so se izrekli, da direktorica svoje delo opravlja dobro in posledično tudi Zavod, ki ga vodi. Zato je logično pričakovati naslednji korak – to je rebalans njihovega proračuna in tako zagotovitev ustanoviteljskih sredstev za Zavod.  V kolikor bo stališče občine Starše enako, potem mora v letu 2018 prispevati 41.597,35 EUR, če pa pogledamo od ustavitve Zavoda, je dolg 220.426,76 EUR,” piše v sporočilu za javnost, v katerem hkrati zagotavljajo, da je Mestna občina Maribor od ustanovitve do tega trenutka za delovanje Zavoda zagotovila 6.067.421 EUR, v proračunu za leto 2018 pa 1.145.000 EUR.

 

“Ta postopek razrešitve bo vsem nam ustanoviteljicam nalil čistega vina”
Dosedanji potrditvi podpore v dveh občinskih svetih pomenijo stališče, da aktualnega vodstva ni treba menjati. Zato lahko “upravičeno v roku 14 dni pričakujemo znaten priliv sredstev na transakcijski račun Zavoda s strani občin soustanoviteljic. V kolikor pa kljub »zaupnici« v občinah soustanoviteljicah le-te tudi v prihodnje ne nameravajo izpolnjevati svojih ustanoviteljskih obveznosti pa je jasno, da bi nekateri očitno samo sedeli za mizo, njihovo kosilo pa naj plačuje Mestna občina Maribor oz. Mariborčani“, še piše v sporočilu, s katerim pozivajo h korenitim spremembam.

Ne želim pred javnostjo debatirati o tem. Lahko povem, da pripravljam odgovore na očitke sveta zavoda, poslala jih bom danes, potem pa bodo oni odločali ali bodo nadaljevali s postopkom razrešitve ali ne,” nam je po telefonu zaupala Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Člani sveta Zavoda so ji konec decembra lani izglasovali nezaupnico. Očitajo ji predvsem zapostavljanje športnega turizma. Predvidoma naj bi se sestali danes, a je bolj verjetno, da se bodo naslednji teden. Bodo pa danes prejeli njeni odgovore. Vsebine svojih pojasnil in argumentov U. Windischeva ni želela javno razkrivati, je pa – kot že večkrat ob različnih priložnostih – med telefonskim pogovorom ponovno poudarila, da se je statistika nočitev in obiskov Maribora z okolico izboljšala. Če bi člani sveta Zavoda želeli imeti neizpodbiten razlog za razrešitev, bi “v bistvu morala ravnati nezakonito oz. protizakonito, kar pa nikakor nisem. Niti jaz, niti moja predhodnica, niti gospod Razdevšek“, je dodala. Svet zavoda je vendarle ne more kar tako razrešiti. Če z njenimi odgovori ne bodo zadovoljni, bodo morali počakati še na mnenja občin soustanoviteljic (mariborske in občin Rače-Fram, Hoče-Slivnica ter Starše).

Investicijska vlaganja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se po soglasni oceni sveta zavoda ne vodijo sistematično, zato se tudi tiste investicije, ki predstavljajo tveganje, ne izvedejo. Vodstvu zavoda so na današnji seji naložili, da v prihodnje zavzame resnejši pristop, kar bodo po besedah direktorja Vojka Flisa tudi naredili.

Člani sveta zavoda si želijo predvsem dolgoročnejšega in skrbneje načrtovanega izvajanja investicij, z jasno postavljenimi prioritetami. V zadnjih letih se je namreč dogajalo, da so se slednje nenehno spreminjale.

Jeseni 2016 so na primer z rebalansom finančnega načrta na seznam uvrstili nove investicije. “Tako ni bilo mogoče izvesti niti teh novih, niti prej načrtovanih investicij. Iz tega se moramo nekaj naučiti,” je bil ogorčen predsednik sveta zavoda Ljubo Germič. “Treba bo jasno določiti potrebe in na podlagi tega izdelati prednostni seznam z jasno časovnico,” je dodal.

ukc maribor

Nadalje je opozoril, da višina sredstev za investicije v UKC Maribor od leta 2015 “drastično” pada, vedno manj je pridobljenih sredstev od države ali EU, projekti so premalo dodelani. “Zakaj gremo v nakup neke naprave, če nimamo urejenega prostora zanjo,” se je vprašal.

Član sveta zavoda Mitja Hojs je med “nesmisli” v načrtovanju investicij v drugi največji bolnišnici v državi izpostavil naročilo projektne dokumentacije za postavitev mostovža med porodnišnico in pediatrično kliniko, čeprav mu stroka nasprotuje. Članico Stanislavo Naterer je med drugim zmotilo nenehno spreminjanje števila potrebnih postelj za intenzivno nego, Simona Trpina visoke cene nabavljene opreme, Suzano Jarc pomanjkljivi podatki o izkoriščenosti drage opreme, Draga Naberšnika dolgotrajna priprava dokumentacije za nakup dodatnega koronarografa.

Letos so v UKC Maribor za investicije v opremo in prostore načrtovali slabih devet milijonov evrov, od tega jih bodo uspeli uresničiti le za slabe tri milijone evrov projektov. Preostali denar po besedah pomočnika direktorja Milana Soršaka ostaja na računu in je pomembno prispeval k ohranjanju likvidnosti bolnišnice, saj je ta lahko poravnavala obveznosti do dobaviteljev. “Tu ne gre za prelivanje sredstev za investicije v druge namene, ta so dolgoročno vedno namenjena za investicije,” je dodal sodelavec Marjan Javornik.

Flis poudarja, da investicije težko natančno določajo vnaprej, saj ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali v določenem letu. Skupno bi za najnujnejša vlaganja v opremo in prostore po grobih ocenah potrebovali okoli 150 milijonov evrov. “Za leto 2018 bomo pripravili prioritete in upam, da jih bomo lahko tudi izpeljali. Res pa je, da ne vemo, v kakšnem poslovnem okolju se bomo v letu 2018 gibali in kakšna navodila bomo dobili od sanacijske uprave,” je pojasnil.

Med najnujnejšimi vlaganji je omenil nabavo novih anestezijskih aparatov, programske opreme za rentgen in endoskopskih stolpov. Med izpadlimi investicijami v letu 2016 je tudi nabava nove biokemijske platforme, ki je ključna za delovanje več oddelkov. Vodstvo UKC Maribor je danes svetu zavoda predložilo v sprejetje projektno dokumentacijo, a ta ni bila ustrezno pripravljena, zato so člani sveta zavoda zahtevali, da jo dopolnijo.

Svet zavoda je vodstvu UKC Maribor danes tudi naložil, da pripravi enotno metodologijo za pridobitev najnižje možne cene za posamezne investicije ter poročilo o pridobljenih evropskih sredstvih za investicije v zadnjih letih.
Vir: STA

Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor je uspelo pokriti finančne izgube z državno pomočjo. Rebalans finančnega načrta za letošnje leto pa bodo danes na seji obravnavali člani sveta zavoda.

Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov je za UKC Maribor predvidel nekaj manj kot 5,5 milijona evrov. Višje prilive v svoj proračun si v mariborskem kliničnem centru obetajo tudi na račun višje realizacije dodatnega programa in posameznih prospektivnih programov, medtem ko bodo z varčevalnimi ukrepi uspeli pridobiti le slabo polovico od načrtovanih šest milijonov evrov.

Višji so tudi odhodki, še posebej na področju stroškov dela. Zaradi 123 novih zaposlitev, ki jih je odobril takratni vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre, morajo na primer zagotoviti okoli 4,7 milijona evrov več denarja za plače.

Skupno v rebalansu načrtujejo za slabih devet milijonov evrov več prihodkov in odhodkov, kot so jih predvideli v finančnem načrtu, sprejetem julija letos. Kljub temu da se je po prvi polovici leta nakazovalo, da bodo leto zaključili z več kot petimi milijoni evrov izgube, sedaj napovedujejo uravnotežen poslovni rezultat.

Člani sveta zavoda bodo danes med drugim tudi obravnavali poročilo o reviziji poslovanja UKC Maribor v zadnjih dveh letih ter preverili napredek v reševanju težave pomanjkanja anesteziologov, saj nameravajo februarja prihodnje leto prekiniti pogodbo z Inštitutom za raziskave v medicini, prek katere prihajajo v Maribor pomagat anesteziologi s Hrvaške.
Vir: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, ki v prvi polovici letošnjega leta izkazuje 5,3 milijona evrov izgube, do konca leta načrtuje prihranke na različnih področjih, ki pa so po ocenah sveta zavoda premalo dodelani. Vodstvu zavoda so zato naložili njihovo dopolnitev kakor tudi pripravo rebalansa proračuna.

Foto: STA

Foto: STA

Izguba je po navedbah vodstva UKC Maribor v največjem delu posledica povečanih stroškov dela zaradi zakonskih sprememb. Po besedah direktorja Vojka Flisa, ki je položaj prevzel šele junija, je med drugim prišlo tudi do povišanja stroškov zdravil, poleg ostalega zaradi povečanega obsega zdravljenj onkoloških bolnikov, pa tudi zaradi nujnega zaposlovanja v zdravstveni negi, k čemur jih je zaradi prevelikega varčevanja na tem področju v zadnjih letih prisilila inšpekcijska odločba.

Kot je članom sveta zavoda pojasnil Flis, so imeli konec junija za nekaj več kot pet milijonov evrov neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Obenem je poudaril, da za 104 odstotke presegajo načrtovani program, stanje, ko gre za čakalne vrste, pa po njegovih ocenah ni tako problematično, kot se prikazuje, zato bo treba prečistiti sezname.

“Nedopustno je, da šele zdaj izvemo za izgubo. Šele septembra začeti izvajati sanacijski načrt, ki vsebuje kar precej esejsko napisane ukrepe, ni najbolje,” je ocenil predsednik sveta zavoda Ljubo Germič. “Za takšen rezultat je res odgovoren vršilec dolžnosti direktorja (Janez Lavre), a del odgovornosti je tudi na vas,” je članom vodstva bolnišnice povedala članica sveta Stanislava Naterer.

Pripombe so imeli tudi glede predlaganega sanacijskega načrta. “Premalo eksakten, premalo ambiciozen,” je ocenila Natererjeva. “Smer je prava, a mislim, da je na nekaterih področjih še manevrski prostor,” je dejal član Simon Trpin. “Ukrepi na področju prihodkov preveč temeljijo na pričakovanjih od zunanjih virov,” je dodal Stane Frim, ki si med drugim želi večje izkoriščenosti opreme UKC Maribor.

Flis je pojasnil, da načrt zaenkrat ne more biti določnejši, saj še vedno ne vedo, v kakšnih razmerah bodo v prihodnjih mesecih delali. Svet zavoda je zato ponovno pozval državo in njene partnerje k čim prejšnjemu sprejetju dogovora o finančnih prilivih za bolnišnice.

Vodstvu kliničnega centra pa je svet zavoda naložil, da dopolni tako poročilo o poslovanju kot sanacijski načrt in ga v roku treh tednov ponovno predloži v obravnavo svetu zavoda. Prav tako mora do konca oktobra pripraviti rebalans letošnjega proračuna. Oboje bo obravnaval svet v novi sestavi, ki se v torek sestane na ustanovni seji.

Največji delež sanacijskih ukrepov, ki so jih predstavili na današnji seji, je usmerjen v varčevanje pri materialnih stroških. Na področju nabave zdravil načrtujejo 1,5 milijona evrov prihrankov, pri zalogah milijon evrov, še milijon evrov nameravajo prihraniti pri stroških dela.

O slednjih je bilo danes veliko govora. Član sveta zavoda Vilibald Premzl je izpostavil povečanje plačil Inštitutu za raziskave v medicini, prek katerega prihajajo v UKC Maribor pomagati anesteziologi s Hrvaške. Flis je pojasnil, da se temu ne morejo izogniti, saj niso uspeli zaposliti dodatnih kadrov. “Pri anesteziologih se je vzdušje popravilo, ne pa tudi kadrovska stiska,” je povedal. Ko bo pogodba z omenjenim inštitutom spomladi prihodnje leto potekla, bodo po njegovih besedah sklenili pogodbo neposredno s kliničnim centrom v Reki.

Problem UKC Maribor je poleg kadrov še izrabljena oprema. Novi direktor je dal opraviti analizo stanja bolnišnične infrastrukture, ki je po njegovih besedah prva po več deset letih in je pokazala več zelo kritičnih točk. To so dotrajani radiološki oddelek, operacijski blok in kuhinja, težave imajo tudi z napravami za magnetno resonanco in pomanjkanjem postelj za kardiokirurgijo. “To so zgodbe, ki jih sami ne moremo rešiti,” je dejal Flis.

Flis je z odobritvijo sveta zavoda na poletni dopisni seji dal tudi izvesti zunanjo revizijo poslovanja UKC Maribor v zadnjih treh letih, katere rezultati naj bi bili znani konec septembra.

Svet zavoda je danes med drugim opozoril na nesprejemljivost praks, kot je bila neprijava terjatev v stečajnih postopkih, zaradi česar je bil UKC Mariborprikrajšan za 17.000 evrov. Zadeve so medtem že zastarale, zato disciplinski postopki po besedah Flisa niso več možni. Sta pa dva zaposlena dobila ustni opomin, prav tako so izdelali navodila za pristojne, da se takšni primeri v prihodnje ne bi več pojavljali.

Svet zavoda je prav tako obravnaval poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede sporne zaposlitve partnerice takratnega v. d. direktorja Janeza Lavreta, ki pa vsebuje le načelno mnenje. Slednja je medtem že zapustila UKC Maribor in se tako kot Lavre preselila nazaj v bolnišnico v Slovenj Gradcu.

Vir: STA

Kot poročajo nekateri mediji, je predsednica sveta UKC Maribor Vlasta Kovačič Mežek, po zapletih med svetom in vodstvom bolnišnice podala odstopno izjavo. Sicer ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc že od minulega tedna razmišlja o menjavi nekaterih članov sveta zavoda.

Po zadnjih zapletih, ki so se zgodili prejšnji teden na seji sveta UKC Maribor, ministrica razmišlja, da bi bila v dani situaciji najboljša rešitev, da bi zamenjali vse predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda.

predsednica sveta zavoda UKC MB, Vlasta Kovačič Mežek (1)

Vlasta Kovačič Mežek, predsednica sveta zavoda UKC Maribor

Iz seje v sejo sveta zavoda so razhajanja med vodstvom bolnišnice in nekaterimi člani sveta zavoda, v prvi vrsti Stanislave Naterer in Ljuba Germiča, namreč postajala vedno bolj očitna, vse dokler ni na zadnji seji dokončno počilo. Natererjeva je namreč prišla na sled pismu, ki ga je vodstvo bolnišnice decembra lani naslovilo na ministrstvo za zdravje. V njem se je ministrici pritožilo nad domnevno prevelikimi zahtevami nekaterih članov sveta zavoda, s čimer naj bi ti celo ovirali delovanje bolnišnice.

Kdo bo odgovoren za usodo UKC?

Natererjeva je dejala, da želi vodstvo lastno odgovornost za čedalje slabšo situacijo v UKC preložiti na svet zavoda. Ob tem je poudarila, da večina zahtev sveta zavoda izhaja iz smernic ministrstva. Namesto upoštevanja teh smernic in ukrepanja so člani sveta po njenih besedah doživljali prelaganje rešitev. Člani sveta tudi niso vnaprej seznanjeni s posameznimi kritičnimi situacijami v UKC, je dodala. Vse to jasno kaže na to, kdo je v resnici odgovoren za očitke iz pisma in kdo bo odgovoren za usodo UKC Maribor, je izpostavila Natererjeva.

Predsednica sveta UKC Maribor Vlasta Kovačič Mežek pa je medtem dejala, da uspešnost institucije terja sodelovanje in zaupanje vodstva in sveta, zato je po njenem prepričanju razmišljanje sveta ustrezno. Kot je dodala, je ne glede na dokončno odločitev Kolar Celarčeve ministrstvu že podala odstopno izjavo z mesta člana sveta zavoda.

VIR: STA

 

Člani sveta UKC Maribor so se na včerajšnji seji seznanili z načrtom vršilca dolžnosti direktorja zavoda Janeza Lavreta, da se v prihodnjih desetih letih dodatno zaposli okoli 600 ljudi, od tega 190 zdravnikov in 210 medicinskih sester. A, kot so poudarili, številke niso dovolj, ampak so potrebni konkretni koraki v tej smeri.

ukc maribor

Lavre v načrtu reševanja kadrovske problematike v Univerzitetnem kliničnem centru Mariboru do leta 2026, ki ga je moral pripraviti na lansko zahtevo sveta zavoda, med drugim predvideva dodatno zaposlitev 191 zdravnikov specialistov, 165 diplomiranih medicinskih sester, 48 srednjih medicinskih sester, 43 novih delavcev v zdravstveni administraciji, 34 farmacevtov in 31 radioloških inženirjev.

Do teh številk so po besedah Lavreta prišli na podlagi preučitve dejanskih potreb in Modre knjige standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, saj je obstoječa sistemizacija UKC Maribor zastarela in ne ustreza trenutnim razmeram.

Člani sveta zavoda so predlagane številke načeloma potrdili, a so pogrešali strategijo, kako bodo v UKC Mariboru do teh dodatnih kadrov prišli, še posebej glede na to, da zdravnikov na trgu primanjkuje.

Po besedah strokovne direktorice Darje Arko računajo predvsem na specializante, zato so se med drugim tesneje povezali z obema medicinskima fakultetama. Ministrstvu za zdravje pa so predlagali, da dovoli prihod večjega števila zdravnikov iz tujine, predvsem s področja anesteziologije in radioterapije. “Ves čas objavljamo razpise za prosta delovna mesta, a se ne javi toliko ljudi, kot bi želeli. Tudi specializacij si želimo več, a jih ne dobimo,” je povedala.

Po besedah predsednice sveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek so predlagane številke dobra podlaga za nadaljnje postopke. Verjame, da bodo prvi ukrepi vidni že v finančnem načrtu za leto 2017.

Kritična sta bila predvsem člana sveta zavoda Ljubo Germič in Stanislava Naterer. “Nedopustno je, da se zadeve prelaga s seje na sejo, kriza pa je na vseh koncih in krajih. Vedno znova opozarjamo na nujnost takojšnjega ukrepanja, a se nič ne zgodi, nas pa obtožujete, da preveč pritiskamo na vas,” je dejala slednja.

Še posebej je bila, tako kot tudi drugi člani sveta zavoda, ogorčena nad pismom, ki so ga iz UKC Maribor poslali ministrici za zdravje. V njem naj bi se pritoževali nad domnevno prevelikimi zahtevami nekaterih članov sveta zavoda, po neuradnih navedbah naj bi celo pritiskali k menjavi kritične Natererjeve.

Pomočnik direktorja Milan Soršak je pojasnil, da je pismo nastalo v času, ko so bile njihove strokovne službe zasute s pripravami gradiva za dve zaporedni seji sveta zavoda decembra. Kot je dejal, se vsi trudijo, da bi zadostili zahtevam sveta zavoda, a se jim vedno znova nalaga dodatne zadolžitve, hkrati so vedno le kritike. Poudaril pa je, da niso predlagali zamenjave članov sveta zavoda.

Po mnenju večine članov sveta zavoda je to še en dokaz kritičnih razmer znotraj UKC Maribor. Danes so tudi obravnavali anonimno pismo mladih zdravnikov, v katerem ti opozarjajo na domnevno šikaniranje in izkoriščanje s strani starejših zaposlenih in druge nepravilnosti. Mnenja o tem, kako resno jemati ta dopis, so bila v svetu zavoda deljena, saj iz pisma ni jasno, na katerih oddelkih naj bi se te nepravilnosti dogajale.

Po besedah Arkove so se o tem pogovorili s predstojniki oddelkov in jih pozvali, naj opozorijo vse zaposlene na ustrezno komuniciranje in obravnavanje mlajših kolegov. Spomnila je še, da imajo že od leta 2015 vzpostavljen sistem za poročanje o neželenih dogodkih, ki jih sproti rešujejo, če ne drugače, z mediacijo.

Člani sveta zavoda so glede na splošno stanje v UKC Maribor vztrajali, da se takšnih pisem, pa čeprav so anonimna, ne sme pometati pod preprogo. Zato so pozvali vodstvo zavoda, da opravi analizo razmer, v kakršnih delajo mladi zdravniki, in nato sprejme ustrezne sistemske ukrepe.

Kritični so bili tudi do vzpostavljenega sistema nabav materialnih sredstev in zahtevali časovno opredeljene ukrepe in redno poročanje o načrtovanih ukrepih, s katerimi bi lahko zmanjšali stroške na tem področju.

Čakalne dobe v UKC Maribor se medtem povečujejo. Člani sveta zavoda so se danes strinjali z načrtovanim nadaljevanjem dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob, ki jih dodatno financira ministrstvo za zdravje, na področju invazivne kardiologije in ortopedije. V zadnjih dveh mesecih so v okviru tega programa izvedli 15 odstotkov več posegov od rednega programa in s tem zmanjšali število čakajočih za 13 odstotkov.

Vir: STA