Aktualne oddaje

    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.

Mariborski mestni svetniki so danes z enim glasom razlike potrdili nov postopek prodaje Farmadenta. Čeprav so stališča o nujnosti prodaje tega dobičkonosnega podjetja, ki se ukvarja z grosistično prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov, še vedno različna, so večinsko soglašali z novo časovnico. So bili pa soglasni glede obnove Koroške ceste.

Postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža Farmadenta je Mestna občina Maribor skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica začela že lani, a ga je predčasno zaključila, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si zdaj vzamejo več časa in postopek ponovijo.

Da ne bi ponovno zašli v časovno stisko, želijo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja začeti z novim postopkom prodaje že v prihodnjih dneh. Nova okvirna časovnica, o kateri je 13 mestnih svetnikov glasovalo za, 12 pa proti, predvideva objavo novega javnega poziva v začetku aprila in sklenitev prodaje julija. “Prodaja v tem trenutku je gospodarna za dosego največjega izkupička,” je prepričan Štrancar.

Koroška cesta.

Koroška cesta.

V SD so predlagali, da bi postopek prodaje prenesli v leto 2019, a se večina mestnih svetnikov s tem ni strinjala, čeprav so številni še vedno mnenja, da Farmadenta ni nujno prodati. “Odločanje o tem se mora prenesti na nov mestni svet, novega župana. Še vedno bo ostalo dovolj časa do zakonsko obvezne prodaje,” je ocenil predstavnik SD Matej Žmavc.

Večina ostalih prisotnih je menila, da s tem ne bi ničesar rešili. “Postopek se lahko kadarkoli prekine. Sama prodaja bo še enkrat prišla na mestni svet. Ne želimo pa, da spet pridemo v situacijo, da prodajamo pod prisilo,” je pojasnil Štrancar. “Tudi če se postopek zdaj začne, ni nujno, da se bo v tem mandatu zaključil,” je dodala Nevenka Kržan iz svetovalne družbe KPMG.

Po njunih besedah je prodaja nujna, ker to zahteva zakon o lekarniški dejavnosti. A številni mestni svetniki se s tem niso strinjali. Mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja je na primer ponovno opozorila, da omenjena zakonska določila ne veljajo za občine. “Občine solastnice niso zavezane prodaji Farmadenta,” je prepričana.

Kot navedeno, bo zadeva pred zaključkom prodaje ponovno predložena v odločanje mestnemu svetu, saj bo ta imel zadnjo besedo pri izbiri kupca. Upajo, da se bodo do takrat razjasnila vsa odprta vprašanja.

Po drugi strani je vladalo soglasje glede nujnosti obnove Koroške ceste in Glavnega trga, zato so mestni svetniki soglasno potrdili dokumentacijo zanjo. Ta projekt, ocenjen na 4,8 milijona evrov, namerava občina prijaviti na razpis za kohezijska sredstva za trajnostno mobilnost. Za druge infrastrukturne projekte, ki so jih imeli še na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta, pa je zmanjkalo časa.

So pa mestni svetniki na začetku današnjega zasedanja med drugim potrdili načrt Poslovne cone Tezno, da na na novo pridobljenem zemljišču med Ptujsko in Zolajevo cesto vzpostavi vadbeni poligon varne vožnje. Tam bodo bodoči vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov lahko opravili prve ure pouka. Ob nedeljah pa naj bi tam še vedno potekal bolšji sejem, ki je vedno množično obiskan.

V pobudah in vprašanjih so mestni svetniki med drugim pozvali k takojšnji odpravi napak v Vrtcu Pekre, predaji 15 občinskih stanovanj mladim, obnovi tržnice na Kidričevem trgu ter ureditvi domnevno prenizko obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo pri kliničnem centru.

Večkrat je bil omenjen tudi protest krajanov Dogoš, ki v sredo zaradi nezaupanja in nasprotovanja kakršnim koli novim komunalnim projektom v njihovem kraju niso želeli prisluhniti predstavitvi projekta Wcycle. Ta bi namreč prinesel nekatere aktivnosti v okviru pilotnega projekta predelave bioloških odpadkov v uporabne urbane zemljine. Čeprav so predstavniki projekta ponavljali, da bo šlo le za aktivnosti v ožjem obsegu, brez večjih vplivov na okolje, so prisotni krajani vztrajali pri nasprotovanju, saj da so Dogoše že zdaj preveč okoljsko obremenjene.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so se na včerajšni seji mestnega sveta seznanili tudi s strokovnimi podlagami za iskanje rešitev na področju varstva starejših v občini. Podatki in analize kažejo, da se bo obstoječa nezadostna ponudba storitev socialnega in zdravstvenega varstva starostnikom na mariborskem območju v prihodnje še okrepila, zato je nujno ukrepanje. Konkretne rešitve zaenkrat še niso opredeljene.

Med predlaganimi ukrepi, ki jih občini predlaga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so spodbujanje vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja, vključevanje starejših na trg dela, vzpostavitev lokalne informacijske točke za seznanjanje upokojencev o obstoječih aktivnostih, izboljšanje dostopnosti primarne zdravstvene oskrbe z večanjem števila družinskih zdravnikov ter prilagajanje grajenega prostora in infrastrukture rastočim potrebam starejših. “Lokalna skupnost lahko kar precej naredi,” je dejala Olivera Stanojević-Jerković z omenjenega inštituta.

izredna seja mom (2)

Mestna svetnica DeSUS Jelka Kolmanič je razočarana pripomnila, da je že na včerajšnji seji pričakovala konkretne korake naprej. “Samo ugotavljamo status quo, konkretnih rešitev pa ni,” je dejala. “Ne smemo ostati na papirju, ampak morajo najti rešitve v praksi,” se je strinjala Marjana Bravc (SMC). “Starejših je vedno več. Na žalost nas čas prehiteva,” je dodala Danijela Šerbinek (NLS) in predlagala, da se takoj vzpostavi vsaj enotna točka z vsemi potrebnimi informacijami za starejše.

V preteklosti se je govorilo o vzpostavitvi posebnega občinskega urada za starejše, a je direktor mestne uprave Simon Štrancar povedal, da je to treba urediti v okviru celovite reorganizacije mestne uprave, ki pa je pred volitvami prihodnje leto ni mogoče pričakovati.

Eden od ključnih za zagotovitev čim daljšega bivanja starejših na svojem domu je Center za pomoč na domu. Potem ko so imeli mestni svetniki na prejšnji seji pomisleke glede načrtovanega širjenja tržnih dejavnosti, jim je direktorica Jonata Potočnik danes predstavila delo in vizijo razvoja centra. Mestni svetniki so bili še vedno kritični, saj je bila predstavitev predvsem na načelni ravni. Center ima namreč že zdaj premalo zaposlenih in šestmesečno čakalno dobo na osnovne storitve.

Po besedah vodstva centra si želijo registrirati dodatne dejavnosti le zato, da bi bili uspešnejši na razpisih, konkretno pa naj bi jih začeli izvajati šele po kadrovski okrepitvi. Mestni svetniki so v to privolili s pripombo, da uvajanje novih dejavnosti ne sme vplivati na opravljanje osnovne dejavnosti, ki je sofinancirana s strani občine.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor nameravajo prostore v pritličju osrednje enote v središču mesta nameniti okulističnim ambulantam. Tako bodo doslej razpršene enote združene na enem mestu. Ustrezno dokumentacijo je na današnji seji soglasno potrdil mariborski mestni svet.

Okulistične ambulante v Mariboru kmalu na enem mestu

Okulistične ambulante, ki se trenutno nahajajo v najetih prostorih na Lavričevi ulici ter v enotah zdravstvenega doma v Vošnjakovi in Ljubljanski ulici, bodo preselili v prostore v Sodni ulici 13, ki so se sprostili po preselitvi oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v novo zgrajeni prizidek na dvorišču objekta. Izvesti bo potrebno le manjša gradbena dela, zato naj bi selitev opravili že v prihodnjem letu.

Skupno bo treba v ta namen odšteti slabega pol milijona evrov, od tega naj bi polovico denarja prispeval zdravstveni dom, polovico pa občine ustanoviteljice zavoda na čelu z Mestno občino Maribor. Na slednjo odpade 147.000 evrov, ki jih ima že rezerviranih v proračunu za prihodnje leto.

Med kadrovskimi zadevami so mestni svetniki potrdili imenovanje novega direktorja Mariborske razvojne agencije (MRA) Mihaela Leskovarja, ki zavod trenutno vodi kot vršilec dolžnosti. Nekatere spremembe so tudi znotraj mestnega sveta – po prostovoljnem odstopu Josipa Rotarja zdaj Listo kolesarjev in pešcev zastopa arhitekt Andrej Žižek.
Vir: STA