Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Po seji izvršnega odbora stranke Gibanje Svoboda je predsednik stranke Robert Golob, sporočil ključne informacije sestanka. Vsebina se je nanašala tudi na Mestni občini Ljubljana in Maribor, navaja portal 24ur.com.

Konkretneje je naslovil glasovanje ljubljanskih mestnih svetnikov glede nagrade direktorici ZD Ljubljana, katerim je stranka izrekla opomin. Kot je pojasnil, svetniki niso glasovali v skladu z vrednotami Gibanja Svoboda.

Delovanje občinskih oblasti ne ustreza vrednotam stranke

Še bolj zanimivo pa je stališče predsednika vlade in predsednice stranke Gibanja Svoboda, do delovanja lokalne oblasti v Mariboru. Kot navaja portal 24ur.com, je Golob dejal, da delovanje občinskih oblasti, torej župana Arsenoviča in njegove ekipe, ne ustreza vrednotam stranke. “Zato od lokalnega odbora pričakujemo, da se najkasneje v torek jasno opredeli glede nadaljnjega sodelovanja in kako bo sodelovalo z obstoječimi občinskimi oblastmi. Lokalni odbor bo o tem samostojno obvestil javnost,” je povedal.

Stališče stranke je jasno 

Dodal je tudi, da je stališče stranke Gibanje Svoboda jasno, navaja spletni portal 24ur.com: “Sedanje delovanje mestnih oblasti v Mariboru ni v skladu niti s predvolilnimi obljubami, še manj pa z našimi vrednotami.”

Na podlagi 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike in 69. člena Zakona o volitvah v državni zbor bo predčasno glasovanje izvedeno 18., 19. in 20. 10. 2022 (od 7.00 do 19.00 ure) na sedežih volišč za predčasno glasovanje.

Sedeži volišč za predčasno glasovanje so tudi že objavljeni tudi na spletni strani Državne volilne komisije (Volitve predsednika RS: Državna volilna komisija (dvk-rs.si)).

PREDČASNA VOLIŠČA v 7. volilni enoti Maribor:

Vse informacije o volitvah lahko volivke in volivci dobijo na spletni strani Državne volilne
komisije (Volitve predsednika RS: Državna volilna komisija (dvk-rs.si)).

Informacije o izvedbi volitev v 7. volilni enoti lahko dobite na tel. številki 7. volilne enote 02 2208 453, dosegljivi pa so tudi na elektronskem naslovu vkve.7000Maribor@dvk-rs.si.

“Prosimo vas, da o sedežih predčasnih volišč na območju volilnih okrajev obvestite širšo javnost, da bodo volivke in volivci, ki se bodo odločili za predčasno glasovanje, seznanjeni s sedežem volišča za predčasno glasovanje v njihovem okraju,” so zapisali v sporočilu za javnosti.

Predsednik vlade dr. Robert Golob bo v ponedeljek, 3. oktobra 2022, prišel na delovni obisk v Maribor.

Kot zapišejo v urniku predsednika vlade bo najprej obiskal Prvo gimnazijo Maribor. Premier se bo vpisal v spominsko knjigo gimnazije in nato sodeloval v pogovoru z dijaki. Med drugim bodo spregovorili o aktualnih razmerah v Evropi, energetski krizi in zelenem prehodu.

Obiskal bo Dravske elektrarne Maribor

Popoldne se bo predsednik vlade sestal z vodstvom Dravskih elektrarn Maribor, kjer bo pogovor med drugim tekel o načrtovanih investicijah podjetja, s poudarkom na obnovljivih virih energije. Premier si bo ogledal tudi Center vodenja Dravskih elektrarn Maribor.

Še vedno niso razkrili županskega kandidata

Kljub temu, da je predsednik vlade za našo televizijo ob prvem obisku Maribora junija letos, napovedal, da se bo letos še gotovo srečal z županom Maribora, Sašo Arsenovičem, njunega srečanja ni na urniku.

Zanimivo je tudi dejstvo, da stranka Gibanje Svoboda, katere predsednik je Robert Golob, še vedno ni naznanila, kdo bo njihov županski kandidat v Mariboru. Golob je sicer junija za našo televizijo zagotovil, da bo to znano že v začetku julija: “Tekom prve polovice julija bom spet na obisku in bomo o vsem javno spregovorili.”

Minister dr. Aleksander Jevšek se je danes skupaj s sodelavci udeležil sestanka s predstavniki Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki ga je gostil župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.

Kot so zapisali v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bil sestanek priložnost za vsebinsko usklajevanje in je potekal v sklopu priprave končne verzije Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Spregovorila o pomenu decentralizacije 

Podobno sporočajo tudi iz Mestne občine Maribor, kjer so na družbenih omrežjih zapisali: “Ključna tema sestanka je bila priprava končne verzije Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027, prav tako pa sta župan in minister spregovorila o pomenu decentralizacije za vzhodno kohezijsko regijo, za katero se strinjata, da je ključna za prihodnji razvoj.”

Robert Golob je za našo medijsko hišo spregovoril tudi o tem kako on vidi decentralizacijo.

Pred našo kamero je stopil predsednik vlade Robert Golob, ki je povedal, da si želi decentralizacije, a ne za vsako ceno: “Decentralizacija je zagotovo ena izmed naših skritih adutov. Zakaj? Zaradi tega ker nas je v tej vladi kar nekaj, ki prihajamo iz periferije in zelo dobro poznamo to problematiko.”

Nekatere službe v roku leta dni s sedežem v Mariboru 

“Hkrati pa se ravno na primeru Agencije za energijo se kaže, da takrat ko je decentralizacija izvedena zato ker je na tem področju dovolj kvalitetnega kadra in v energetiki ga je bilo, potem je ta centralizacija stalna. Se pravi ni odvisna od enega ministra, ki pride in potem gre ter se vse skupaj preseli nazaj.” Zato sta bili s predsednikom vlade tudi na obisku Maribora dve ministrici iz te regije, nam prizna.

“Ministrica za kmetijstvo in pa ministrica za digitalno preobrazbo sta prišli z namenom ogledovanja katere službe, kateri uradi bi se lahko, mogoče v naslednjih šestih mesecih, letu dni, preselili. Zato, ker bi to pomenilo, da imamo tukaj dovolj kvalitetne delovne sile, ki bi te naloge opravljali enako ali pa še celo bolj kvalitetno, kot na primer v Ljubljani. Ampak to je organska decentralizacija, ki sledi ljudem, ne pa prisilna decentralizacija, ko seliš urade, potem pa se ljudje vozijo 100 kilometrov, ker je bil urad prisilno preseljen,” še poudari Golob njegove vizije.

Verjamem v organsko decentralizacijo

“Tako da res verjamem v to naravno, organsko decentralizacijo in sem prepričan, da bova čez štiri leta, ko bova tukaj sedela rekla vau, to smo preselili, pa to, pa to,” še pogovor o decentralizaciji zaključi predsednik vlade RS Robert Golob.

Pred našo kamero je stopil predsednik vlade Robert Golob. Srečali smo se na mariborskem Lentu in spregovoril je o več aktualnih tematikah za Maribor.

Najbolj pereče vprašanje, gotovo ste bili večkrat vprašani danes, kako je s podporo aktualnemu županu Arsenoviču na lokalnih volitvah. Prepričana sem, da bo Svoboda imela svojega kandidata, je to aktualni župan, so v igri druga imena, ste bili na lokacijah danes, s kakšnim drugim namenom?

Ste videli, kje vse sem bil? Nikjer ni bilo nobene politične konotacije in v resnici imamo sestanek s simpatizerji stranke šele zdaj. Torej naši lokalni simpatizerji se z nami sestajajo danes ob tej uri, po tem najinem pogovoru. Sem pa spoznal danes kar nekaj pomembnih akterjev v Mariboru, tudi obstoječega župana. Danes sem ga srečal prvič, ni naredil slabega vtisa, naredil je čisto v redu vtis in iz tega vidika ne izključujem čisto nikogar.

Da pa bo Svoboda v Mariboru poskušala zmagati na lokalnih volitvah pa tudi ne skrivam. Mislim, da je to v interesu tudi Maribora, zaradi tega, ker je to najboljši način, da podpremo tako na eni strani na lokalnem nivoju, kot na drugi na državni. Da res Maribor spravimo nazaj na tisto, ki mu pripada. In to, da je postane prestolnica severovzhodne Slovenije. Verjamem, da bo to najlažje, če bomo imeli na obeh straneh isto politično grupacijo.

Si je kdo od ljudi, s katerimi ste se danes srečali, zaželel vaše politične podpore za župana Maribora? Vemo, omenjajo se Alan Perc, Marko Slavič, morda celo Vladimir Rukavina?

Zaenkrat še vsi, ali pa nihče. Zato, ker ti pogovori še niso stekli. Ko pa bodo, verjemite mi, da jih bomo naprej imeli na stranki, do konca meseca junija bo vse znano. Ne bomo vlekli, do konca junija bo vse znano.

Torej takrat bodo Mariborčani vedeli koga podpira Svoboda na lokalnih volitvah?

Zagotovo in jaz verjamem, da bom tudi tekom prve polovice julija tudi na obisku in, da takrat bomo lahko o tem tudi javno spregovorili zagotovo.

Celotne pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom, pa si lahko ogledate spodaj.

Predsednik vlade Robert Golob je ob današnjem delovnem obisku v Mariboru poudaril, da je edini pravilen razvoj Slovenije policentričen razvoj. V vzhodnem delu Slovenije po njegovi oceni manjka enakovredna prestolnica Ljubljani. Golob je dejal, da ima Maribor ogromno pokazati celotni Sloveniji, današnji obisk pa je tudi priznanje regiji.

Maribor je po Golobovih besedah prestolnica kulture in ima “precej za pokazati celi Sloveniji”. Verjame, da bodo lahko nekatere stvari v bodoče še bolje razvijali, predvsem pa da bodo Mariboru “vrnili del tistega sijaja, ki ga je nekoč imel”.

Kot primer dobre prakse decentralizacije države je Golob v izjavi za medije ob robu obiska navedel Agencijo za energijo. “To je ena redkih, bojim se, da celo edina državna institucija, ki je vse od svoje ustanovitve v Mariboru, neodvisna in odlično deluje,” je dejal. Zanj je to zgled, kako bi morala delovati decentralizacija državne uprave. Ob tem je izpostavil, da je v Mariboru za tako institucijo “dovolj kritične mase, da se je lahko ta zapolnila z lokalnimi kadri in lahko opravlja državno funkcijo popolnoma kompetentno”.

Poleg Goloba sta Maribor danes obiskali tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Na obisku so se dotaknili tudi nekaterih prioritet vlade, kot so zeleni preboj, decentralizacija države, prehrana, kmetijstvo in samooskrba.

Golob je med drugim obiskal Agencijo za energijo in medgeneracijski center, Dom Danice Vogrinec ter Fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo Univerze v Mariboru, kjer se je seznanil s projektoma Trisat ter EDIH.

Srečal pa se je tudi z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem

Ta je povedal, da sta s predsednikom vlade govorila o številnih tematikah, od regionalnega razvoja in debirokratizacije do oskrbe starejših, položaja mladih in zadržanja kadra v Sloveniji. Šlo naj bi za pomenek splošne narave, brez konkretnih dogovorov, saj naj bi se teh lotili v nadaljevanju.

“Strinjala sva se, da bo potrebna večja podpora na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) za zagotavljanje naših predstavništev v Bruslju, zato da bi bili uspešnejši tudi pri črpanju sredstev iz direktnih operacij, ne le tistih, ki so namenjeni blaženju razlik v razvitosti posameznih regij,” je še povedal župan.

Na novinarsko vprašanje, če sta govorila tudi morebitni podpori Gibanja Svoboda na jesenskih lokalnih volitvah, je župan dejal, da o tem nista “niti malo govorila”. Golob pa je v izjavi za medije dejal, da bo Gibanje Svoboda v vseh mestnih občinah zagotovo nastopilo s svojo listo.

vir: sta

Danes je na prvem delovnem obisku v Mariboru predsednik vlade Robert Golob. 

Najprej se je na Agenciji za energijo srečal z mariborskimi predstavniki s področja energetike. Po tem je obiskal mariborsko fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo, kjer se je seznanil s projektom slovenskih nanosatelitov Trisat, ki predstavlja nov način spremljanja zemeljskega površja in naravnih katastrof, ter s projektom EDIH (European Digital Innovation Hubs), ki prek digitalnega inovacijskega stičišča na mariborski univerzi prispeva k digitalnemu prehodu Slovenije.

Popoldan bo premier Golob obiskal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, Dom Danice Vogrinec, SNG Maribor ter Stadion Ljudski vrt.

Po naših neuradnih informacijah naj bi se dobil tudi z mariborskim županom Sašem Arsenovičem.

 

Predstavniki stranke Vesna želijo v okviru predvolilne kampanje opozoriti predvsem na probleme, povezane s podnebno krizo, ki po njihovem mnenju v predvolilnem času niso bili dovolj izpostavljeni.

Več v videu:

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.

Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.

Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.

Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.

Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA

Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.

Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.

Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.

Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.

Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat  Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.

Na sedežu lokalnega odbora SDS so minuli konec tedna predstavili mariborske kandidate za državnozborske volitve, v mariborskih okrajih 7. volilne enote.

Kandidati, ki bodo kandidirali v okrajih 7. volilne enote so: Dejan Kaloh, Bernarda Mandres, Luka Simonič, Ivan Celcer, Barbara Klajderič, Miran Ulbin in Kaja Medved.

Kaj so povedali in za kaj se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni, si oglejte v videu:

Sredi tega tedna bo na posebnih voliščih na sedežih občinskih volilnih komisij že mogoče oddati glas na sedmih lokalnih volitvah, splošno glasovanje o kandidatih za župane in občinske svetnike pa bo v nedeljo. Za župansko funkcijo se v 212 občinah poteguje 688 kandidatov. Kjer v prvem krogu župana ne bodo izvolili, bo drugi krog 2. decembra.

volitve staMed 688 kandidati, ki se letos potegujejo za županski stolček, je 588 moških in sto žensk. Najstarejši med kandidati šteje 78 let, najmlajši pa 24.

V enajstih mestnih občinah je kandidatov za župana 87, največje zanimanje za županovanje je v Mariboru, kjer je letos kandidatov 18. Najmanj kandidatov pa je med mestnimi občinami v Murski Soboti, kjer se bosta za zmago pomerila dva.

Prav tako po dva kandidata sta poleg Murske Sobote še v 59 občinah, kar pomeni, da bo odločitev o novem županu v teh občinah v nedeljo dokončna in ne bo potreben drugi krog, ki je sicer predviden za 2. december. Kar 36 županskih kandidatov pa ima že zagotovljen nedeljski uspeh, saj so v svojih občinah edini županski kandidati.

Za okoli 3400 mest v občinskih svetih 22.313 kandidatov

Poleg županov bodo volivci izbirali tudi občinske in mestne svetnike ter člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Za okoli 3400 mest v občinskih in mestnih svetih je kandidatov 22.313, najstarejši med njimi je star 96 let, najmlajši pa 18. Med njimi je razmerje med moškimi in ženskami bolj uravnoteženo kot pri županskih kandidatih, saj je kandidatk 10.198. Za uravnoteženost sicer skrbi tudi zakonodaja s predpisanimi t. i. spolnimi kvotami za kandidatne liste.

V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo v občinski svet volili tudi predstavnike teh skupnosti. Za ta mesta se poteguje 60 kandidatov, med njimi 17 žensk.

Predčasno glasovanje že sredi tedna, v petek nastopi volilni molk

Predčasno glasovanje na lokalnih volitvah bo možno že sredi delovnega tedna, v torek, sredo in četrtek. Dneve predčasnega glasovanja sicer ob upoštevanju zakonskih omejitev določijo občinske volilne komisije, tako da glasovanje ne bo v vseh občinah potekalo vse tri dni. V večjih občinah bodo volišča za predčasno glasovanje praviloma odprta vse tri dni, v manjših pa morda le en dan, praviloma v sredo, glas pa bo mogoče oddati od 7. do 19. ure.

Najpozneje do srede lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, občinski volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati na domu. Po pošti lahko glasujejo tudi osebe, ki se na dan glasovanja nahajajo v institucijah, denimo bolnišnici, če so to volilni komisiji sporočile pravočasno. Na lokalnih volitvah pa ni mogoče glasovanje po pošti iz tujine, prav tako ni mogoče glasovanje na voliščih OMNIA, ki so denimo na parlamentarnih volitvah namenjena za nedeljsko glasovanje izven kraja svojega stalnega prebivališča.

Pred nedeljskim glasovanjem bo sicer v petek opolnoči nastopil volilni molk, v katerem je prepovedano kakršnokoli nagovarjanje volivcev. Z volilnim molkom se bo končala enomesečna kampanja pred volitvami, trajal pa bo do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi.

V nedeljo bodo že čez dan znani podatki o volilni udeležbi do 11. in do 16. ure, po začetku štetja glasovnic pa bodo volilne komisije sproti objavljale rezultate. Prvi delni izidi glasovanja bodo tako znani po 19.30.

Na lokalne volitve sedmič v samostojni Sloveniji

Tokratne lokalne volitve so sedme po vrsti. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994, ko je bilo občin precej manj. V naslednjem dobrem desetletju se je število občin z začetnih 147 povečalo na 210, pozneje pa sta bili ustanovljeni še dve. Najmlajša je občina Ankaran.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima na letošnjih lokalnih volitvah po podatkih na dan 2. november volilno pravico 1.701.282 volivcev. Nekateri volivci pa imajo še dodatno volilno pravico, in sicer ima 2734 volivcev priznano pravico voliti predstavnike italijanske narodne skupnosti, 5651 madžarske narodne skupnosti in 3070 romske skupnosti v občinskih svetih.
VIR: STA

Mariborska SD je danes predstavila program pred lokalnimi volitvami, na katere odhajajo s polno listo 45 kandidatov za mestni svet. Nosilka liste je njihova županska kandidatka Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.

iskra, židan

Prvi mož SD obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko je imela SD v njem večjo besedo.

“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.

Kandidatki za županjo Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.

Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.

V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.

Za mesta v mariborskem mestnem svetu se sicer poteguje 26 list, za mariborskega župana pa je vloženih 18 kandidatur.
Vir: STA

Kandidatka SD za županjo Mestne občine Maribor je nekdanja predsednica uprave Term Maribor Alenka Iskra. Za kandidaturo se je odločila, ker verjame, da lahko razmere v mestu obrne na bolje. “Ker mi je mar za naše mesto in si želim napredka za naše mesto,” je povedala na današnji predstavitvi.

Alenka Iskra, SD MB“V zadnjih letih smo bili priča ne ravno najuspešnejšemu vodenju mesta, kar vidimo skozi kar nekaj nerealiziranih ali neuspešno realiziranih projektov in obljub,” je povedala. S svojimi izkušnjami in ekipo SD, “s katero smo pripravili prebojni, razvojno in socialno podprti program”, verjame, da lahko popelje mesto “v pravo smer”. “Prvi korak je stabiliziranje razmer, potem pa odgovorno naprej proti sodobnemu, prijaznemu in po meri občanov urejenemu mestu,” je njeno vodilo.

“V Mariboru je treba prekiniti z nerealnimi in megalomanskimi projekti. Socialni demokrati bomo pripravili projekte, ki bodo dobri za mesto in podprti z realnimi in izvedljivimi resursi in možnostmi,” je dodala. Podrobnejši program naj bi predstavila v prihodnjih dneh, med drugim pa napoveduje celovito reševanje problemov in boljše upravljanje občinskih podjetij.

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka je 12 let vodila Terme Maribor, nato dve leti še Rimske terme, zdaj pa v Mariboru vodi socialno podjetje Kooperativa Dame. “Ima dolgoročne izkušnje na področju vodenja in verjamemo, da zna Maribor spremeniti na bolje,” je izpostavila poslanka DZ Bojana Muršič v imenu SD, ki ima v trenutni sestavi mestnega sveta dva sedeža.

Župansko kandidaturo v Mariboru so doslej javno napovedali aktualni župan Andrej Fištravec, novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in nekdanja podžupanja Melita Petelin. Kandidaturo nameravajo vložiti z zbiranjem podpisov, medtem ko bodo nekdanji župan Franc Kangler, mestni svetnik NSi Zdravko Luketič, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič in nekdanji poslanec DeSUS Uroš Prikl kandidirali s podporo stranke.

S podporo pred kratkim ustanovljene stranke se v bitko za župana vključuje Aleksander Kamenik. Kandidat Liste novinarja Bojana Požarja je Igor Domanjko, Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar, med kandidati za župana pa se omenja tudi Vlada Šego, Matica Matjašiča in Andreja Šiška.

Po neuradnih navedbah naj bi se za kandidaturo odločil tudi podjetnik Saša Arsenovič, kar zna odločno premešati karte na mariborskem političnem parketu. Danes je javnosti predstavil svojo najnovejšo investicijo v mestu – turistično namestitveni objekt Garden Rooms, s katerim nadaljuje svoja prizadevanja za oživitev zapuščenih stavb v starem mestnem jedru. Na vprašanje glede kandidature je povedal, da bo končen odgovor podal v prihodnjih dneh. “Moje vizije so jasne, prepričujejo me že dolgo in mogoče je res čas, da strnemo vrste in skupaj zgradimo to, česar nimamo. Izziv je res velik. Nisem še rekel čisto da,” je dejal. Danes naj bi dorekli še zadnje podrobnosti, več pa naj bi bilo znanega v četrtek popoldne.

Po poročanju časnika Večer naj bi njegovo župansko kandidaturo vložila SMC, računa pa tudi na široko podporo znanih Mariborčanov.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Rančah obudili spomin na požig Jugove domačije leta 1944
– V Mariboru inovacijski laboratorij za mlade
– Podžupan Egon Repnik napovedal kandidaturo za župana občine Miklavž na Dravskem polju
– Varuhi mesta Maribor navdušili otroke – Igre po naše v Selnici ob Dravi
– Doživljajsko igrišče v Mariboru praznovalo 8 let
– Prosnik napovedal kandidaturo za žuapana Občine Ruše

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Mariboru številni dogodki ob tednu mobilnost
– Proslava ob prenosu mariborske nadškofije
– Zdravko Kačič tudi uradno rektor univerze
– Festival dobrega počutja
– V Hočah tekmovali s traktorji – Rajko Fajt v boj za župana Ptuja
– Lidija Divjak Mirnik zbira podpise za kandidaturo
– V Hočah nova asfaltna cesta na Pohorje
– V Mariboru že osmič zapored mednarodni karate turnir

V začetku tedna smo v anketi na portalu www.lokalec.si spraševali, koga bi med naštetimi politično prepoznavnimi obrazi občini Ruše; Bojana Muršič poslanka, Martin Lesjak občinski svetnik, Ladislav Pepelnik, nekdanji podžupan, Andreja Markač Hleb, nekdanja županska kandidatka in svetnica, Tomi Prosnik, nekdanji kandidat za poslanca v DZ ter Drago Bolčina, občinski svetnik z najdaljšim stažem v občini Ruše, izbrali za župana oziroma županjo. Med njimi je daleč najbolj prepričal Tomi Prosnik.

Tomi Prosnik je dobil kar 62% vseh glasov in kar 45% več od svojega najbližjega zasledovalca Ladislava Pepelnika.

Izid ankete

Izid ankete

Dan po objavi ankete je kandidaturo za župana najavil Martin Lesjak, prav tako je dan po anketi pričela zbirati podpise Urška Repolusk, ki pa se na njeno lastno željo medijsko še ne želi izpostavljati. Ali je Tomija Prosnika tovrstna podpora v Rušah nagovorila h kandidaturo pa bomo poskušali od njega izvedeti v naslednjih dneh .Ali se bo Tomi Prosnik tudi dejansko odločil za kandidaturo na prihajajočih lokalnih volitvah še ni jasno. Prav tako tudi ostali, ki so bili vključeni v anketo, še ne želijo uradno napovedati ali se bodo na prihajajočih volitvah potegovali za županski stolček v občini Ruše.

Na današnji novinarski konferenci v gostilni Pri treh ribnikih v Mestnem parku je stranka DeSUS tudi uradno naznanila kandidaturo Uroša Prikla za župana Mestne občine Maribor.

Prikl je uvodoma dejal, da želi biti župan vseh generacij, tudi mladih, čeprav sam prihaja iz stranke upokojencev. “Rek, da na mladih svet stoji ni iz trte zvit,” je svoja razmišljanja podkrepil Prikl. Predvsem bo župan, ki bo občane in občanke poslušal in jih ob tem tudi slišal, kar je po njegovem mnenju najbolj pomembna lastnost župana. Prav tako želi izboljšati in aktivno sodelovati z lokalnim gospodarstvom in slišati tudi njihov glas, saj ne želi več dnevnih migracij v Ljubljano in avstrijski Gradec.

Uroš Prikl

Uroš Prikl

Prav tako bo ena izmed prioritet Uroša Prikla ureditev infrastrukture na področju športa in kulture, saj želi, da bi Maribor kulturni duh živel v pravem pomenu besede, ne pa da pozablja na nekdanji laskavi naslov Evropske prestolnice kulture. “Naših znamk kot sta NK Maribor in Zlata lisica ne znamo vnovčiti, zato bom naredil vse, da Maribor postane regijski center razvoja in kulture,” pove Prikl. Kandidat DeSUS-a se tudi zaveda, da ga ob morebitni izvolitvi za župana Maribora čaka zahtevna naloga, zato bi se bil pripravlje odpovedati tudi trenutnemu položaju sekretarja v kabinetu predsednika vlade. “Delati bom začel takoj, saj ne želim 100-ih dni aklimatizacije. Predvsem pa bom cel čas kritičen tudi do lastne ekipe, kar je zelo pomembno,” še pove Prikl in doda, da je oprt tudi za tuj kapital, vendar ta ne sme biti umazan. “Pa ne trdim, da je tuj kapital, ki ga je v mesto pripeljal trenutni župan umaza, želim le, da tuj kapital prinaša kakovostna ter dobro plačana delovna mest,” zaključi Prikl.

Uroš Prikl v pogovoru s podporniki

Uroš Prikl v pogovoru s podporniki

Dolgoletna občinska svetnica Vlasta Krmelj je kot prva napovedala kandidaturo na novembrskih lokalnih volitvah. “Že celo življenje živim v Selnici ob Dravi in jo imam neizmerno rada,” je izpostavila uvodoma. Kandidirala bo s podporo stranke SDS. Verjame, da bo županja, zato napoveduje vzpostavitev strokovnega sveta Občine in javno obravnavo občinskega proračuna.

Krmeljeva je javnosti poznana tudi kot direktorica Energetske agencije za Podravje. Že štiri mandate pa je tudi občinska svetnica Občine Selnica ob Dravi, najpogosteje v vlogi precej glasne opozicije, zato namerava te izkušnje unovčiti v kampanji. Več v njeni video izjavi.

Več strokovnosti, več denarja
Krmeljeva se tudi pri reševanju problematike energetskih sanacij in podobnih okoljskih problematik v zadnjem času ukvarja z nacionalnimi ter mednarodnimi in evropskimi razpisi, zato je prepričana, da bi znala tudi svojemu domačemu kraju zagotoviti več denarja, ki bi ga lahko vložili v razvoj. “Predvsem zadnjih 20 let aktivno delam z javnim sektorjem, z občinami, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi,” je povedala. Četudi je danes Občina Selnica ob Dravi med bolj zadolženimi, je Krmeljeva prepričana, da lahko v prihodnjih letih postane “najbolj zdrava občina. Ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi,” je dejala. Osnova za dosego takšnih ciljev je po njenem mnenju zagotavljanje strokovnosti ter javna razprava o financah. V njeni video izjavi preverite kaj je napovedala kot svoje prve ukrepe, če bo na novembrskih volitvah dobila mandat županje.

Potem ko so se začele vrstiti napovedi o kandidaturah za župana ali županjo Maribora, nas je zanimalo kako dogajanje in svojo pozicijo komentira aktualni župan Andrej Fištravec. Pripravljam se,” je dejal, saj je svojo kandidaturo napovedal že pred časom. “Mislim, da sem bil prvi, ki sem jo najavil“, je dodal. Oktobra, ko bodo oddane vse kandidature, pričakuje nove rekorde.

Na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature. Napovedi pa se že vrstijo. Med njimi je aktualni župan Fištravec, ki je med drugim napovedal ponovno rekordne volitve v Mariboru ter svojo (ponovno) zmago. Preverite v videu.

Poslanka in že 12 let mariborska mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik se podaja v boj za županski stol. Pravi, da je čas za “novi Maribor.” Kandidirala bo s podporo volivcev, podprli pa so jo tudi kolegi iz Liste Marjana Šarca (LMŠ) ter Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Lidija Divjak Mirnik, sicer novoizvoljena poslanka Državnega zbora (DZ), bo kandidirala za županjo Maribora. Na današnji novinarski konferenci – kjer je tudi uradno napovedala kandidaturo – je med drugim izpostavila, da je njena kandidatura posledica “dobrih odločitev za mesto.” Prvi in osrednji razlog pravi, da je že 12-letno aktivno delo v mestnem svetu mariborske občine. “Ne bom rekla 100%, ampak 95% problematike zelo dobro poznam,” je dejala. Kot drugi razlog je navedla dosedanje rezultate svojega dela na različnih področjih, ki da so dokaz “da znam timsko delat, znam uspešno pripeljat denar iz Ljubljane v Maribor in, da znam projekte tudi dokončati, ne samo začeti.” Tretji razlog pa je “čas za žensko in, ker želim resno in srčno pomagati Mariboru, da se izvije iz položaja, v katerega so ga spravili prejšnji župani.”

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Računa na podporo vseh,ki so doslej zgolj “bentili po Facebooku
Na današnji novinarski konferenci so jo podprli znani in manj znani Mariborčani, med njimi denimo Stojan Auer, sicer predsednik LPR, Mojca Redjko trenutno samostojna kulturna delavka, sicer pa znana kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribora, podporo v imenu poslanske skupine in vladne LMŠ pa ji je danes v Mariboru izrekla tudi Tina Heferle (sicer aktualna kandidatka za podpredsednico DZ). Mirnikova je dejala, da računa na podporo vseh, ki so doslej “bentili po Facebooku ali za šankom ali kjerkoli, ker to delati preprosto nima haska oziroma je premalo. Treba je iti na volitve, ker samo tako se lahko dosežejo spremembe,” je dejala Divjak Mirnikova, po izobrazbi profesorica sociologije in zgodovine. Za županjo je kandidirala že leta 2013, ko je dobila 1,51 odstotka glasov volivcev, a tokrat zagotavlja, da so “časi drugačni. Tiste volitve se s temi ne morejo primerjat pa tudi jaz sem dozorela,” je dejala in praktično v isti sapi priznala, da bi bila raje županja kot poslanka “čeprav mi je poslanska funkcija v veliko čast in jo opravljam z vso resnostjo in odgovornostjo. Ampak v tem mestu živim, tukaj živijo moji otroci in verjamem, da lahko kot županja temu mestu mnogo bolje pomagam kot pa s poslansko funkcijo. Konec koncev pa je tudi ta povezava med nacionalno in lokalno politike ena od mojih prednosti, ker bom lahko združevala, s čimer je imel Maribor do sedaj precej težav,” je dodala Divjak Mirnikova. Podpise podpore volilcev bo predvidoma pričela zbirati v prvem tednu septembra.

V drugem soočenju mariborskih kandidatov o argumentih na temo UKC Maribor, zakaj je finančno podhranjen, zakaj imamo še vedno visok DDV, čeprav ni krize in kaj bo z letališčem Maribor.

Oglejte si celotno soočenje na spletu:

Bernard Memon, NSi
Slavko Šterman, Stranka Alenke Bratušek
Uroš Prikl, DeSUS
Jasna Murgel, Stranka SMC
Franc Trček, LEVICA
Dejan Kaloh, Stranka SDS
Gregor Ficko, Stranka Dobra država

Kdo dovoljuje, da smo bolniki v UKC Maribor “drugorazredni” in kdo bo to preprečil? Kdo bi se v primeru širitve mariborskega letališča postavil v bran kapitalu in kdo v bran ljudi, ki so tam doma? Konkretne odgovore na ta in mnoga druga vprašanja izveste v videu soočenja kandidatk in kandidatov Maribora ter okolice.

Franc Kangler in Željko Vogrin, predstavnika Združene desnice, sta razočarana nad odločitvijo Ustavnega sodišča. Tam so namreč zavrnili obravnavo pritožbe nad odločitvijo Vrhovnega sodišča, kjer so presodili, da Združena desnica v novomeški in kranjski volilni enoti ni upoštevala ženskih kvot. Pravico bodo iskali na evropskem sodišču v Strasbourgu.

Dobra država je včeraj v Mariboru pripravila konvencijo in predstavitev poslanskih kandidatov v mariborski volilni enoti na bližnjih državnozborskih volitvah.

32506465_10212010874048562_4913519823020883968_nPrvi mož stranke Bojan Dobovšek je ob tem povedal, da bodo Slovenijo rešile zgolj pozitivne mreže, ki združujejo več generacij, in da je ena takih skupin tudi njihova lista v Mariboru.

Dobovšek je prepričan, da s tako dobro ekipo, kot jo ima stranka v Mariboru, ne bo težko priti do dobre države, ki bo namenjena za dobro ljudi in okolja. “Ljudi in tudi okolje moramo ohraniti, da mladi ne bodo bežali v tujino. Oziroma se bodo tja morda šli dodatno izobraziti, nato pa znanje prinesli nazaj v Slovenijo,” je dejal Dobovšek, ki želi s svojo stranko vzpostaviti take pogoje, da se bodo mladi radi vrnili domov.

Kot je dejal, se sam vseskozi ukvarja predvsem z negativnimi produkti družbe – korupcijo, lobiji, strici iz ozadja in podobnim, vendar bodo Slovenijo rešile zgolj pozitivne mreže, ki združujejo več generacij. Njihov moto je združiti izkušnje starejše generacije z energijo srednje in vihravostjo milenijske generacije mladih, je pojasnil.

Po besedah predsednika mariborskega mestnega odbora stranke Gregorja Ficka, sicer nekdanjega direktorja državne direkcije za ceste, se je sam s politiko vsaj dve desetletji srečeval od blizu in spoznaval politični ustroj ter delovanje države. Za to, da v njo vstopi aktivno, se je odločil, ker nekatere stvari ne gredo več v pravo smer.

32602601_10212010872968535_2116938506310778880_n

V Sloveniji je zadnja leta izrazito negativno mnenje o politiki, ljudje so izgubili zaupanje v njo, zato se bo tudi stroka morala s temi stvarmi še pozabavati. Vendar je demokracija za zdaj še vedno najboljši sistem, ki ga imamo, ni pa najbolj idealen. Če želiš karkoli spremeniti, je edina pot, da se podaš v politični boj,” je dejal Ficko in dodal, da njihov mariborski odbor morda še bolj pomembna tekma čaka jeseni na lokalnih volitvah.

Dobra država bo sicer v 7. volilni enoti, ki ima sedež v Mariboru, poleg Ficka glasove nabirala z donedavnim predsednikom Športne zveze Maribor Urošem Lovrenčičem, nekdanjo plavalko Metko Sparavec, Primožem Tručlom, Silvestrom Lipoškom, Vesno Rožanc in Magdaleno Medved. V Šmarju pri Jelšah bo kandidirala Rosvita Svenšek, v Slovenski Bistrici Peter Šajn, v Rušah Peter Hronek, v Slovenskih Konjicah pa Alenka Orbović.

Vir: STA

Na dokaj slabo obiskani javni predstavitvi kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru (UM), ki smo jo včeraj spremljali v (napol prazni) veliki dvorani Rektorata, smo vsem štirim kandidatom zastavili isto vprašanje: Ker ste ali pa ste že bili na vodstvenih funkcijah Univerze, nas zanima, kaj od odločitev, ki ste jih sprejeli na teh funkcijah, danes obžalujete? Odgovore preverite v video izjavah Žana Jana Oplotnika, Nika Samca, Zdravka Kovačiča in Jerneja Turka.

Še več podrobnejših vprašanj bomo kandidatom zastavili nocoj ob 20h, ko bo na BK TV na sporedu SOOČENJE kandidatov za rektorja UM. Konkretne odgovore bosta od kandidatov zahtevala Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Kandidaturo za državnozborske volitve sta na Upravni enoti Maribor danes oddala Franc Kangler in Željko Vogrin,  ki bosta kandidirala za poslanca pod okriljem stranke Združena desnica. 

dz volitve, kngler, mikl, vogrin (2)

Po besedah mestnega svetnika in nekdanjega podžupana MO Maribor Milana Mikla, so sedaj “pripravljeni na volitve”. Mikl je danes v imenu stranke poskrbel za oddajo dokumentacije. Ob tem je dejal, da imajo po njegovem mnenju “zelo dober program”, v katerem se bodo zavzemali za malega človeka, pravice delavcev, dostojne pokojnine, pa tudi za družine. “Verjamem, da bodo naše volivke in volivci prisluhnili ter se temu primerno odločili,” je dodal in povedal, da imajo sedaj zapolnjene vse volilne enote – 88 kandidatov po osmih volilnih enotah z 11 volilnimi okraji. “Tako smo maksimalno in tudi številčno pripravljeni.” Ob vlogi so oddali tudi 278 obrazcev podpore.

Franc Kangler je na vprašanje zakaj se je odločil za kandidaturo, odgovoril, da ima politično kilometrino ob tem pa poudaril, da se bo “boril za malega človeka“. “V življenju imam politično kilometrino, tudi izkušnje s človekovimi pravicami in svoboščinami in na nek način si želim boljše, bolj prijazne in pravične države,” je dejal Kangler. Skrbi ga predvsem, “da bi pozabili na tiste male ljudi z velikim srcem in dušo, ki imajo najmanjše pokojnine.” Po njegovem je treba za njih naprej poskrbeti in ustvariti družbo, v kateri “bomo vsi imeli dovolj. Da do tega pridemo pravično in pošteno.”

Kandidaturo je danes oddal tudi Željko Vogrin, ki je poudaril, da bi program moral prepričati zadostno število ljudi. “Mogoče se razlikujemo po drugih po tem, predvsem Franc Kangler, kar je že dokazal v preteklosti, da kar je obljubil, je tudi izpolnil. Naš cilj je ne obljubljati nerealnih stvari,” je dejal. Na vprašanje zakaj ali bi želel biti del nacionalne, parlamentarne politike, ker lokalna politika ni (bila) dovolj, pa je odgovoril, da je nacionalna politika ključna za sprememba. “Vsi vidimo, kaj so nam prinesli razni Cerarji, pred tem razni Viranti, razni profesorji s fakultet, doktorji, ki so skregani z realnostjo. So vrhunski strokovnjaki, ampak teoretiki. Velika razlika pa je med teorijo in prakso. Žalostno pa je to, da pozabljajo na majhnega človeka,” pravi Vogrin.

Socialni demokrati (SD) so včeraj v Narodnem domu Maribor predstavili 11 kandidatov iz Maribora in okolice, ki se bodo junija na državnozborskih volitvah potegovali za poslanski stolček: Andrejka Flucher, Ludvik Repolusk, Jernej Štromajer, Bojana Muršič, Alenka Iskra, Boris Potrč, Žiga Štajnbaher, Mateja Dover Emeršič, Renata Prislan, Matej Žmavc in Bojan Horvat.

Trenutno SD-jevci v parlamentu zasedajo šest stolov, po volitvah pa računajo na večje število. Še več: kandidati sedme volilne enote (Maribor in okolica) so prepričani, da bo njihova stranka oblikovala prihodnjo vlado. Kot eno osrednjih točk svojega programa pa so izpostavili boj proti družbeni neenakosti.

sd predstavitev kandidatov (1)

Muršičeva, sicer edina mariborska kandidatka iz vrst SD, ki v trenutni sestavi sedi v Državnem zboru, je izpostavila skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in razvoj lokalne samouprave. Žmavc, aktualni mestni svetnik in vodja SD-jeve svetniške skupine, pa je izpostavil stanovanjsko problematiko in spremembo zakonodaje v smeri omogočanja mladim prijaznega okolja, saj regija po njegovem “brez Avstrije ne bi preživela“. Med kandidati je tudi Emeršičeva, ki je tudi mariborska mestna svetnica, na predstavitvi pa je poudarila pomen javnega izobraževanja, sociale in dolgotrajne oskrbe starejših. Štromajer, aktualni občinski svetnik v Slovenskih Konjicah, je izpostavil ekonomsko-delavsko problematiko skozi ideje, kot so delavske zadruge in obvezna udeležba delavcev pri dobičku. Med kandidati je še Repolusk, ki se bo zavzemal za vzpostavitev širokopasovne infrastrukture na območju svojega okraja (Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole) in ureditev drugega dela zahodne obvoznice. Iskra, nekdanja direktorica Term Maribor, zdaj socialna podjetnica, pravi, se bo zavzemala za področje socialnega podjetništva, pri čemer je omenila, da je prav v tem delu države največ registriranih socialnih podjetij. Potrč, sicer zaposlen na Upravni enoti Maribor, je opozoril na težavo bega možganov. Štajnbaher se bo zavzemal za ranljive skupine v družbi – Rome, begunce in mlade z roba družbe. Po njegovih podatkih je Maribor med najmanj razvitimi občinami, “mesto pa ne le stagnira, temveč tudi nazaduje”. Med kandidati je še Prislanova, sicer tudi predsednica mestne četrti Magdalena, ki je poudarila pomen lokalne samouprave in zavzemanja za ustanovitev pokrajin. Horvat, prej predsednik mariborske SD in leta 2010 njihov županski kandidat, pa je spomnil na problematične podnebne spremembe ter izpostavil, da bo naloga vlad v prihodnosti tudi prehod v nizkoogljično družbo.

Marjan Šarec bo jutri na zboru članov LMŠ kot edini kandidat za predsednika preveril podporo članov svoje stranke, hkrati pa bodo predstavili kandidate za prihajajoče državnozborske volitve in programske usmeritve za prihodnost.

V sedmi volilni enoti, ki obsega območja občin Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, je najbolj izpostavljeno ime Liste Marjana Šarca Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor in mariborska mestna svetnica, sicer članica Liste za pravičnost in razvoj Stojana Auerja. Drugo ime je glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Prav tako naj bi na LMŠ kandidiral Mariborčan Bojan Gregorič, upokojeni polkovnik Slovenske vojske, ki je vodil bataljon vojaške policije, bil pa je tudi slovenski vojaški ataše v Italiji.

Lidija Divjak Mirnik in Stojan Auer, LPR

Lidija Divjak Mirnik in Stojan Auer, LPR

Po poročanju časnika Večer so drugi kandidati v mariborskih volilnih okrajih manj znani, politično bolj ali manj anonimni. Kandidati LMŠ naj bi bili še Rudi Spruk, Luka Špoljar, Dejan Stanko, Karina Šenveter, Anamaria Hren, Matjaž Kebert in Boris Pokorn. Prav tako naj bi bil Šarčev adut nekdanji podžupan Občine Ruše Jernej Ajd, ki pa naj se na koncu ne bi odločil za kandidaturo. Seznami še niso dokončni, prav tako ne okraji. Več bo znanega jutri, po kongresu Šarčeve stranke, na katerem naj bi listo predstavili, še vedno pa je ne bodo dokončno potrdili.

Jernej Ajd, nekdanji podžupan Občine Ruše

Jernej Ajd, nekdanji podžupan Občine Ruše