V UKC Maribor je bila slovesnost ob 40. obletnici delovanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Dogodek, ki poteka v okviru kampanje Kilometri malih zmag, je združil bolnike, svojce, prostovoljce in zdravstvene delavce v skupnem sporočilu: nobena pot skozi bolezen ni sama.
Srečanje je bilo prežeto z zgodbami, ki niso govorile le o bolezni, temveč predvsem o življenju – o pogumu, vztrajnosti in tihem upanju, ki se rodi v najtežjih trenutkih.
“Društvo že 40 let povezuje ljudi v najtežjih trenutkih”
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je v svojem nagovoru poudarila, da društvo že štiri desetletja povezuje bolnike, svojce, strokovnjake in prostovoljce.
Poudarila je pomen spregovorjene besede: da je prvi korak bolnika, ko o bolezni spregovori, že začetek poti k okrevanju. Izpostavila je tudi vlogo prostovoljcev, ki po njenih besedah s svojo prisotnostjo ljudem olajšajo najtežje trenutke. Kot je dejala, je lažje, če imaš na poti nekoga ob sebi, kot pa če jo moraš prehoditi sam. Ob tem je opozorila na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni in udeležbe v presejalnih programih ter poudarila, da je to “darilo države”, ki ga ne bi smeli prezreti.
“Vsak bolnik je zgodba, ne številka”
Koordinatorka skupine za samopomoč v Mariboru Ana Klenovšek je spregovorila o moči skupnosti, ki nastane med ljudmi z enako izkušnjo. Osebno je opisala svojo pot, ko je kot bolnica prvič stopila v skupino za samopomoč. Povedala je, da je prav tam začutila, da ni sama, in da je v nasmehih drugih žensk našla pogum za naprej. Danes kot koordinatorka skupine poudarja, da je največja vrednota prav to, da se ljudje med seboj razumejo brez razlage. Skupina, kot je dejala, pomeni varen prostor, kjer se lahko človek razbremeni strahu, žalosti in negotovosti.
“Onkologija smo ljudje”
V enem najbolj čustvenih nagovorov je vršilka dolžnosti predstojnice onkološkega oddelka UKC Maribor Tamara Petrun poudarila, da onkologija ni le stavba ali sistem, temveč predvsem ljudje. Opisala je, da so onkologija zdravniki, medicinske sestre, inženirji, fiziki, administracija in celo čistilno osebje – vsi skupaj tvorijo celoto, ki skrbi za bolnika. Povedala je tudi, da največ štejejo majhni trenutki človečnosti: beseda, pogled ali iskrena prisotnost ob bolniku.
Dotaknila se je tudi prihodnosti nove onkologije v Mariboru, ki bo omogočila več dostopnosti, sodobnejše zdravljenje in predvsem boljše pogoje za bolnike. A ob tem je poudarila, da je najpomembnejše vedno človek – ne aparatura.
“Naša naloga je biti ob človeku”
Podžupan Mestne občine Maribor Srečko Miler je v svojem govoru poudaril, da največje zmage niso tiste, ki se merijo z dosežki, temveč tiste, ki jih človek doseže v sebi. Dejal je, da so zgodbe bolnikov zgodbe poguma, vztrajnosti in medsebojne podpore, ki dajejo upanje drugim. Izpostavil je tudi pomen skupnosti, prostovoljcev in zdravstvenih delavcev, ki vsak dan dokazujejo, da zdravljenje ni le medicinski proces, temveč tudi pot človečnosti.
“Zaupanje in bližina sta ključ zdravljenja”
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je v svojem nagovoru izrazila globoko spoštovanje do Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Poudarila je 40-letno tradicijo društva in njegovo neprecenljivo vlogo pri podpori bolnikom in razvoju onkologije v Mariboru. Izpostavila je, da brez sodelovanja in človeške topline marsikateri napredek v zdravstvu ne bi bil mogoč. Po njenih besedah lahko največ dosežemo le skupaj.
Zgodbe, ki ostanejo
Osrednji del dogodka so bile osebne izpovedi bolnikov in njihovih bližnjih. Barbara je opisala trenutek diagnoze raka dojke, ko se ji je, kot je dejala, “čas ustavil”. Povedala je, da ji je največ moči dala družina, predvsem pa skupina za samopomoč, kjer je prvič začutila, da jo nekdo res razume. Danes svojo izkušnjo vidi kot pot notranje preobrazbe in hvaležnosti za življenje. Jasmina je spregovorila o svoji poti po mamografiji in zahtevnih operacijah. Najtežji trenutek je bil, kot je povedala, ko je morala bolezen razložiti otrokoma. Danes pravi, da jo je izkušnja naučila, da se je po vsakem padcu mogoče znova dvigniti. Ivo je delil svojo izkušnjo hude bolezni srca in kasneje raka trebušne slinavke. Poudaril je, da mu je v najtežjih trenutkih največ pomenila človeška bližina in iskren odnos zdravstvenega osebja. Danes kot prostovoljec pomaga drugim, ker želi vračati to, kar je sam prejel.
Svoje zgodbe so delile tudi druge udeleženke in udeleženci, ki so poudarili pomen vere, upanja in podpore skupine, ki jim je pomagala skozi zdravljenje.
Dogodek v Mariboru je pokazal, da Kilometri malih zmag niso le simbol, temveč resnične življenjske poti. Na koncu so posamezniki, ki so premagali raka, iskreno delili svojo izkušnjo, svojo bolečino in svoje male zmage – tiste trenutke, ki so jih korak za korakom pripeljali nazaj v življenje.
Več v oddaji Občinski onbformator na BK TV.
The post FOTO: Kilometri malih zmag: 40 let skupnosti, ki daje upanje appeared first on Lokalec.si.
