UKC Maribor je objavil razpis za delovno mesto medicinske sestre.

Zaposlili bi namreč radi medicinsko sestro, s končano srednjo šolo, v negovalni enoti v bolnišnični dejavnosti. Gre za določen čas oziroma do zaključka programa pripravništva, pri tem pa pretekle delovne izkušnje niso zahtevane. Več informacij se dobi na telefonski številki 02/321-2778 ali na elektronskem naslovu nina.smigoc@ukc-mb.si, na ta elektronski naslov sprejemajo tudi prijave na razpis za delovno mesto.

O problematiki zaradi gradnje mariborske infekcijske klinike, ki jo je vlada izvzela iz Načrta za okrevanje in odpornost ter s tem iz financiranja z evropskimi sredstvi, so danes spregovorili predstavniki UKC Maribor in Zdravniške zbornice Slovenije.

Ob tem so predstavili tudi stanje sedanje prostorov, ki je v stavbi, ki ima 100 let, in ni prilagojena na moderno zdravljenje, prav tako imajo v njej tudi prostorsko stisko, ozke hodnike z več vrati, zaradi katerih ne morejo normalno peljati bolnikov na postelji. Tudi sanitarnih prostorov imajo premalo, tako si prostor za WC deli več sob ali več bolnikov. Včasih v bolniške sobe namestijo tudi sobno stranišče, zato da tako poskrbijo, da ne prihaja do okužb med bolniki, ki imajo različne bolezni. Če bi imela vsaka soba svoje stranišče in ne bi bilo treba hoditi na hodnik, bi bilo za varnost boljše poskrbljeno.

Poudarili so, da je investicija v izgradnjo nove infekcijske klinike nujna.

Izgradnjo nove klinike se ne bo financiralo z evropskimi sredstvi, ampak iz državnega proračuna. Konec leta naj bi zgradbo, v kateri je infekcijska klinika zdaj, podrli. Točno kam bodo dali bolnike, ki bodo takrat potrebovali bolnišnično oskrbo, še ne vedo, z vodstvom UKC Maribor predelujejo več možnosti. Pravijo, da so se v času epidemije 13-krat selili covidne oddelke in ob tem ves čas delovali, zato so prepričani, da bodo tudi zdaj uspeli.

Menijo in upajo, da bo v roku dveh let nova stavba infekcijske klinike stala in da bodo bolniki in zaposleni v njej zadovoljni.

Celotnim izjavam lahko prisluhnete na posnetku:

Izpostavili so tudi, da morajo imati dovolj sodobno kliniko, v kateri bodo oskrbeli bolnika z hudo nalezljivo boleznijo, ne da bi s tem izpostavili druge, da bi se nalezli.

V želji po čim boljšem počutju otrok, hospitaliziranih na Kliniki za pediatrijo in Otroški kirurgiji UKC Maribor, se je Luka Dončić, odločil, da v teh prazničnih dneh razveseli hospitalizirane otroke z darili in baloni.

Namen obdarovanja je bil vrniti nasmeh na obraze vseh otrok, ki morajo praznike žal preživeti v bolniški postelji. Ker ima Luka zaradi tekem zelo natrpan urnik, je bila na obdarovanju prisotna njegova izbranka Anamarija, ki je v imenu Fundacije Luka Dončić predstojniku Klinike za pediatrijo predala darila za otroke.

Med prazniki misli nanje

Luka Dončić pa jim pisno sporoča: “Upam, da jim bo to pričaralo nasmeh na obraz in jih razveselilo. So pogumni in močni, zato želim, da vedo, da med prazniki mislim nanje in da si želim, da bi se čim prej vrnili v svoje domove. V novem letu 2023 pa jim želim vse najboljše!”

Izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. (predstojnik Klinike za pediatrijo): “V predprazničnih časih se marsikdaj zgodi, da otrok zboli ali pa mora preživeti čas v bolnišnici. V takšnem času so otroci veseli vsake geste, ki jim olepša bivanje in olajša zdravljenje v bolnišnici. Da otroku podari darilo nekdo, ki je vse svoje življenje preživel kot borec in je velik zgled, je otrokom zelo pomembno. Otroci so takih daril še bolj veseli, čeprav vemo, da je dovolj že mala pozornost. Prav tako pa smo tudi mi, sodelavci na Kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, veseli, da se tudi na nas spomni nekdo, kot je Luka Dončić, ki je prepoznal, da tudi tukaj zdravimo hudo bolne otroke. Tako se vsi skupaj, otroci in zaposleni, iskreno zahvaljujemo za darila.”

V tem tednu so na zahodni strani stavbe Klinike za pediatrijo pričeli s postavitvijo kontejnerjev za namen dela Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Gre za sodobne, montažne, kakovostno opremljene kontejnerje, sestavljive v celoto z možnostjo ogrevanja, hlajenja, napeljave vode, elektrike in vseh preostalih potrebnih priključkov. Po postavitvi sledi povezovanje, inštalacijska dela in opremljanje, sporočajo iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Obravnava prvih pacientov predvidena konec leta 2022

Kot še dodajo, je datum pričetka delovanja in obravnave prvih pacientov je predviden konec leta 2022. Novi prostori zajemajo približno 200 m2 in bodo namenjeni 4 pedopsihiatričnim ambulantam in 3 psihološkim ambulantam, vključno s čakalnico in sestrsko sobo. Zaposleni v enoti se novih prostorov veselijo in poudarjajo, da bodo le-ti pozitivno prispevali h kvaliteti dela in oskrbi pacientov.

Peti Mariborski dnevi zdravja s sejmom medicinske opreme bodo v sredo, 12. 10., in v četrtek, 13. 10. 2022, v Festivalni dvorani Lent.

Sejem bo odprtega tipa, namenjen bo stroki, širši javnosti, šolarjem, dijakom in študentom. Potekal bo v organizaciji Zdravniškega društva Maribor, Društva medicinskih sester, babaic in zdravstvenih tehnikov Maribor in Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Otvoritev sejma medicinske opreme bo v sredo, 12. 10. 2022, ob 12. uri.

Na dogodku bodo med drugim na stojnici Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor razstavljeni tudi pripomočki za delo medicinske sestre iz časa 2. svetovne vojne.
Milena Frankič, upokojena višja medicinska sestra iz Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege, je o razstavi dejala: “Razstavljeni pripomočki so bili pridobljeni od svojcev Efke in Liberate, ki sta delovali kot medicinski sestri na področju kirurške zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Maribor v času osvobodilnega boja. Liberata (Ivanka Mrzel) je bila odgovorna operacijska sestra usmiljenka, Efka (Genovefa Simonič) pa je bila njena pomočnica oz. asistentka. Poznano je tudi zadnje bivališče Liberate v samostanski skupnosti na sedežu province usmiljenk v Šentjakobu pri Ljubljani in življenjsko usodno okolje v Voličini za Efko, skupaj s premalo poznano miniaturno zasilno partizansko bolnišnico Cafa, ki leži v sosedstvu z nekdanjim domovanjem generala Rudolfa Maistra – nasproti Zavrha. Tako sta ti dve hrabri, skromni ženi iz dveh svetov in povsem različnih ideologij, ki sta ju povezovala delo in etika v zdravstveni negi, ravnali humano, kot je velevalo plemenito srce in preprosto domoljubje!”

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je članom sveta zavoda na današnji seji zagotovilo, da je problematika prevoza pokojnih bolnikov, o kateri so zadnje dni poročali nekateri mediji, urejena. Za pomoč obdukcijskim pomočnikom, ki jih je premalo, so se do popolnitve delovnih mest dogovorili z medicinskimi sestrami.

Mediji so te dni poročali, da naj bi zaradi pomanjkanja obdukcijskih pomočnikov na oddelku za patologijo, bila naj bi samo dva od sistematiziranih šestih, v prevoz umrlih bolnikov z oddelkov na patologijo v mariborski bolnišnici želeli prepričati zaposlene na enoti za logistiko, ki sicer skrbi za prevoz bolnikov po bolnišnici. Ti naj bi to zavrnili, zaradi česar naj bi na njih izvajali pritisk in jim celo grozili z odpovedmi, nič bolj navdušene nad novo nalogo pa naj ne bi bile niti medicinske sestre.

Vendar je direktor UKC Maribor Anton Crnjac na poizvedovanje predsednika sveta zavoda Aleša Šebedra zavrnil očitke o pritiskih kot laž, prav tako pa ga je presenetil izbruh obtožb v medijih, saj da je problematika stara že nekaj mesecev in da so jo medtem že vsaj začasno rešili. Tako Crnjac kot strokovna direktorica Nataša Marčun Varda sta pojasnila, da so se predvsem za nočni čas dogovorili z medicinskimi sestrami, medtem ko imajo trenutno na voljo štiri obdukcijske pomočnike.

Crnjac je še povedal, da so z razpisi že večkrat iskali dodatne sodelavce, a je odziv zelo slab, tako da poskušajo znova. Letno pri njih umre okoli 2000 bolnikov, na prevoz pokojnikov pa morajo biti pripravljeni 24 ur dnevno, pri čemer kakšen dan ni nobenega umrlega, včasih pa tudi trije ali štirje.

Marčun Varda je dodala, da gre za zahtevno nalogo, če že ne toliko fizično, pa predvsem psihično, še posebej za tiste, ki takšnega dela niso vajeni. Da bodo medicinske sestre za zdaj pomagale pri tem opravilu, je potrdila tudi vodja zdravstvene nege v UKC Maribor Hilda Rezar.

Svet zavoda UKC Maribor se je sicer danes seznanil z oceno poslovanja v prvih osmih mesecih, v katerih je zavod beležil 2,984 milijona evrov izgube, kar pomeni 1,5 odstotka skupnih prihodkov. S tem se trend izboljševanja letošnjega poslovanja nadaljuje, v bolnišnici pa še vedno verjamejo, da lahko ob koncu leta dosežejo uravnotežen rezultat.

Še vedno negativen poslovni rezultat je sicer v glavnem posledica prenizkega financiranja stroškov dela in terciarne dejavnosti na prihodkovni strani ter visokih stroškov energije in materiala na odhodkovni strani, ki prav tako niso ustrezno pokriti s prihodki, so pojasnili na seji.

Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so bili v tem obdobju za pol milijona evrov nižji od načrtovanih, medtem ko so bili prihodki iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dobrega 1,3 milijona evrov višji, kar je posledica obravnav težjih bolnikov in bolnikov s covidom-19. Kot so zagotovili, bodo še naprej optimizirali vse stroške, še posebej bodo skrbno spremljali stroške dela.

V jesenskih mesecih načrtujejo izvajanje številnih dodatnih programov v popoldanskem času, ob tem pa pričakujejo, da jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) do konca leta v cene zdravstvenih storitev vključil tudi povišane cene materiala, storitev in energentov.

Svet zavoda se je danes seznanil tudi s trenutnimi čakalnimi dobami v UKC Maribor, kjer je konec avgusta na prvo zdravstveno obravnavo čakalo 53.782 pacientov, od tega 18.553 brez omejitev preko dopustne čakalne dobe. Že od maja opažajo precejšnjo rast vpisa bolnikov, ki so bili k njim napoteni s primarne ravni, oba poletna meseca pa so nemoteno izvajali posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju radiologije, ortopedije in kardiologije.

Ker so se v UKC Maribor pojavile potrebe po nekaterih novih nujnih investicijah, je svet zavoda danes potrdil tudi rebalans načrtovanih investicij za letošnje leto. Njegova vrednost sicer ostaja nespremenjena, saj so okoli 470.000 evrov prerazporedili iz nekaterih drugih projektov, denar pa bodo med drugim porabili za nadgradnjo transportnega sistema za dojenčke in pralni stroj.

Crnjac je svetu zavoda danes še povedal o nedavni okvari enega od 40 let starih klimatov v operacijskem bloku, zaradi česar trenutno ne morejo uporabljati treh operacijskih sob. Po njegovih zagotovilih to ne bo upočasnilo njihovega programa, ker pa so enako stare tudi ostali klimatske naprave v omenjenem bloku, bodo morali razmisliti o čim prejšnji menjavi vseh.
Vir: STA

Danes je mariborski župan Saša Arsenovič podpisal pogodbo za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za novo Zdravstveno postajo Magdalena s podjetjem Pomgrad. Sopodpisnika sta Marko Turčin, pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila iz mariborskega zdravstvenega doma, in Albin Turk, direktor Lekarn Maribor.

Marko Turčin, pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila ZD dr. Adolfa Drolca, je dejal, da so izjemno ponosni, da je do podpisa pogodbe za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za ZP Magdalena zdaj prišlo. Zahvalil se je MO Maribor, hkrati pa povedal, da gre za širitev prostorov,

Izpostavil je še, da bodo iz drugih objektov preselili v novo stavbo ZP Magdalena več ambulant, med drugim pediatrijo z Vošnjakove. Imeli bodo tudi dva laboratorija, za odrasle ter za otroke in mladino.

Zadovoljen s podpisom pa je tudi direktor Lekarn Maribor Albin Turk.

Mariborski župan Saša Arsenovič je ob podpisu pogodbe za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za novo Zdravstveno postajo Magdalena dejal, da bodo poskrbeli, ko bo mogoče, še za Zdravstveno postajo Tezno.

Župan je še dejal , da je vesel, da bo ZP Magdalena narejena po načrtih arhitektov in da se bo gradnja začela v najkrajšem možnem času, v mesecu oktobru.

Po poročanju medijev naj bi v UKC Maribor v teh dneh prišlo do številnih tatvin. Po poročanju časnika Večer naj bi iz sefa v UKC Maribor neznani storilec ukradel njegov denar za pogreb, prav tako naj bi ukradel denar še enega gospoda.

Kot poročajo nekateri mediji naj bi do kraj prišlo na oddelkih za covid.

“Policisti Policijske postaje Maribor II obravnavajo dve kaznivi dejanji velike tatvine, ki sta bili naznanjeni v torek, 6. septembra 2022, in izvršeni v prostorih UKC Maribor. Po do sedaj zbranih podatkih je neznani storilec v obeh primerih v prostorih UKC odtujil denar in si ga protipravno prilastil,” so za časnik Večer odgovorili s Policijske uprave Maribor.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi v UKC Maribor. Njihove odgovore čakamo.

Društvo Paraplegikov Podravja je skupaj s še nekaj gosti drugih slovenskih društev paraplegikov preskusilo invalidske vozičke s priklopom.

Ob tem smo slišali tudi ganljivo izpoved, da je eni od uporabnic priklop dal novo pot v svobodo in ji dal krila.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor bo od 1. septembra, vsak prvi petek v mesecu, od 9. do 10. ure kontaktna točka za program Svit.

V avli ZD Maribor, Sodna ulica 13, bodo diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji iz Centra za krepitev zdravja ZD Maribor pacientom dajale informacije o programu Svit in o pravilnem odvzemu vzorca blata.
Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno.

Vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor Nataša Vidnar je ob tem povedala: “Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki SVIT rešuje življenja. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki 2 leti. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte.”

Pomen kontaktne točke

– informiranje ljudi o pomenu odzivnosti v program SVIT
– kaj narediti, če vabilo izgubiš, založiš ali pozabiš nanj
– kako pravilno odvzeti vzorec blata in kako ga poslati
– kako preprečevati in zgodaj odkriti rak na debelem črevesu in danki
– posredovanje kontaktov ljudem, Center SVIT Ljubljana
– motiviranje ljudi, da se na vabila programov SVIT odzovejo in vplivajo na svoje zdravje

Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je lani prejel pozitivno ocenjeno vlogo za pridobitev naziva klinični oddelek. S tem je postal prvi oddelek, ki je prejel naziv klinični oddelek znotraj klinike za kirurgijo. Kasneje je takšen naziv pridobil še oddelek za ortopedijo.

Novi naziv, ki ga podeljuje komisija za napredovanje pri ministrstvu za zdravje, po besedah predstojnika oddelka Stojana Potrča pomeni, da zagotavljajo vso terciarno oskrbo bolnikov z obolenji prebavnega trakta, obenem pa obravnavajo tudi vsa urgentna stanja s področja splošne kirurgije. “Naziv klinični oddelek pomeni potrditev našega dela na strokovnem, znanstvenem in pedagoškem nivoju,” je povedal v izjavi za medije.

Dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov obsega znanstveno-raziskovalno in vzgojno-izobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh.

Med pogoji za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek so, da vsaj ena tretjina redno zaposlenih zdravnikov opravlja raziskovalno delo, da imajo prostorske zmogljivosti in opremo za izobraževalno, strokovno in raziskovalno delo ter sklenjeno sodelovanje z institucijami v drugih državah oziroma z mednarodnimi organizacijami na strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem področju.

Naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek podeli ministrstvo za dobo pet let. “Po petih letih bomo morali s prikazom našega dela ponovno potrditi to našo kliničnost,” je še povedal predstojnik.

Na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo dela 16 kirurgov in okoli 40 medicinskih sester. V prihodnje želijo po besedah predstojnika ohranjati visoko raven dela, ki so jo pokazali doslej, upajo pa tudi na možnost uvedbe robotske kirurgije. “Z obljubo direktorja in sveta zavoda bo robot v kratkem tudi v naši ustanovi, kar pomeni novo možnost za nadaljnji razvoj tako na našem kot drugih oddelkih,” je povedal Potrč.

Obdobje covida-19 je zaznamovalo tudi delo oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo, a je bil tu upad operacij manjši kot drugod v UKC Maribor. “Da je delo na oddelku in v ambulanti potekalo nemoteno, gre predvsem zahvala vsem našim zaposlenim, saj so z razumevanjem in strpnostjo sprejemali vse dodatne izzive in naloge, ki nam jih je prinesel covid, ob tem pa izvajali kakovostno in varno zdravstveno nego za naše paciente,” je povedala strokovna vodja zdravstvene nege oddelka Renata Vrščaj.
Vir: STA

“V porodnišnici SB Celje smo eno od nadstandardnih sob uredili tako, da lahko skupaj z mamico, prve dneve z novorojenčkom v porodnišnici preživlja tudi njen partner oz. oče novorojenčka,” so sredi julija sporočili iz SB Celje. Odločili smo se, da preverimo, kakšne možnosti imajo porodnice v UKC Maribor.

Pojasnili so nam, da imajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) je skupno 27 sob. Sobe so dvo- ali triposteljne. Enoposteljnih nimajo na voljo: “Enoposteljnih sob na Oddelku za perinatologijo ni. Porodnica je sama v sobi, če to dovoljuje stanje na Oddelku.”

Medtem pa so v Ljubljani sobe celo prenovili

Od letošnjega julija pa je ljubljanska porodnišnica bogatejša za novo pridobitev na dveh poporodnih oddelkih – štiri nadstandardne sobe, namenjene porodnici, novorojenčku in po želji tudi partnerju oz. obporodnemu spremljevalcu: “Z vzpostavitvijo sob smo se približali potrebam in željam določenih porodnic po intimnem vzdušju in nekoliko mirnejšem poporodnem okolju.”

V porodnišnici Ljubljana je v prenovljenih sobah, kjer vlada prijetno in sproščeno vzdušje je mamicam poleg udobne postelje zanjo ter posteljice in previjalnega pulta za novorojenčka na voljo mini hladilnik, LCD televizor in brezžični internet. Sobi pripada lastna kopalnica s sanitarijami in tušem.

Doplačilo za bivanje v ljubljanski porodnišnici v nadstandardni sobi:

– nadstandardna soba (mama+novorojenček) znaša 87 eur/dan
– nadstandardna soba (mama+novorojenček+spremljevalec) znaša 117 eur/dan

V Mariboru pa kljub željam porodnic za enosposteljno oz. nadstandardno sobo, očitno ne prisluhnejo, ali je ovira pomankanje prostora ali kaj drugega, pa nam v UKC Maribor, niso pojasnili.