Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Županja Ruš, Urška Repolusk je sklicala 1. izredno sejo Občinskega sveta Občine Ruše, na kateri je podala predlog za neposredno financiranje Društva prijateljev mladine Ruše (DPM) v višini 30.000 EUR, katere je v proračunu z amandmajem zagotovil predlagatelj Jernej Ajd iz Neodvisne liste 2×2.

Neposredno financiranje se sme uporabljati pri financiranju programov, ki se redno izvajajo in so vitalnega pomena za lokalno skupnost in to je očitno zaznala županja Urška Repolusk in njen podžupan Jernej Ajd, katerega dolgoletna partnerica je zaposlena prav pri tem društvu.

Županja je želela podeliti denar DPM Ruše kar brez finančnega načrta
Da je sklic izredne seje pravi fijasko so opozorili koalicijski in opozicijski svetniki. Županja Urška Repolusk je namreč želela, da se DPM Ruše dodelijo sredstva direktno brez razpisa brez kakršnegakoli finančnega plana. Na seji tako ni bilo jasno za kaj bo društvo denar porabilo, svetniki niso dobili programskih usmeritev društva in nobenih podatkov o številu otrok, ki dnevno obišče društvo, niti števila zaposlenih. Na vse to je opozoril tudi koalicijski svetnik Drago Bolčina: “V sklepu tudi piše, da mora društvo predložiti finančni načrt za leto 2019, ki bo sestavni del pogodbe z občino. Ta finančni načrt, bi tudi moral biti del gradiva, ki smo ga prejeli svetniki za lažje odločevanje. Pa ga med prilogami ni bilo.”

Tudi Bojana Muršič, koalicijska svetnica Socialnih demokratov, je imela za predlagatelja gradiva, kar nekaj vprašanj.

Zanimivo, da je bil nad predlogom sklepa in gradivom razočaran tudi Lovro Bačun, saj ga je v sprejetje predlagala Neodvisna lista 2×2, katere član je tudi sam. “Morda bi se marsikdo strinjal s takšnim načinom financiranja, če bi poznal samo podlago, zakaj se takšno financiranje sploh predlaga. Upam, da v prihodnosti ne bo prihajalo več do takšnih situacij, ko bomo pred sabo imeli premalo gradiva in informacij,” je pomisleke opozicije razumel Lovro Bačun, svetnik 2×2 Neodvisne liste. Nekoliko nenavadna in predvsem neusklajena situacija, saj je predlagatelj sredstev v proračun Jernej Ajd, prav tako iz iste liste. Ali to pomeni, da je Jernej Ajd predlagal sredstva za katera sploh ne ve, kje in kako se bodo porabila, ali pa je šlo zgolj za to, da gredo sredstva iz občinskega proračuna direktno društvu v katerem je zaposlena njegova dolgoletna partnerica? Presodite sami.
Še bolj slikovita je bila Barbara Jert, članica liste ZA – Združena akcija, ki je dejala: “Koliko otrok sploh obiskuje te delavnice oziroma DPM, koliko je tam vzgojiteljic, kakšen program izvajajo? Ima društvo kakšne normative, kolikšno je najvišje število otrok, ki jih še lahko pazi ena vzgojiteljica? Ali je v letošnjem letu toliko povečan vpis otrok, da je potrebno dodatno financiranje? Gre za povečanje programov? Mi nismo dobili v gradivu nobenega podatka, zato sploh ne vem o čem se odločam. Ali je morda ogrožena dejavnost tudi v drugih društvih, ki ne morejo kriti plač oziroma prispevkom tistim, ki pri njih izvajajo neko dejavnost? Pomeni, da bi si direktno financiranje zaslužila vsa društva. Zadeva je zelo pristranska do drugih društev v Rušah, ki prav tako delujejo v interesu otrok.”
Nekateri opozicijski svetniki so videli predvsem priviligiranje določenih društev v občini in “trhle temelje” na katerih stoji predlog o direktnem financiranju Društva prijateljev mladine.

Direktno financiranje društva, ki svoje delavnice izvaja v dopoldanskem času
DPM Ruše je dvigovalo prah že v preteklosti, saj so leteli očitki, da se izvaja vrtčevsko dejavnost in ne le delavnic, prav tako se izvaja dopoldansko varstvo otroka od 9.00 ure do 14.00 ure za precej nižji mesečni znesek, kot nekateri starši, ki za vrtec plačujejo tudi do 350 EUR. Na dodaten problem je opozorila svetnica Silvija Belčič, ki je dejala: “Mi bomo torej nekaj direktno financirali, pa sploh ne vemo kaj. Še posebej pa se mi zdi diskriminatorno do vseh tistih otrok, ki ustvarjalnih delavnic ne morejo koristiti, zato ker potekajo med 9. in 14. uro. Zakaj je vsem otrokom, ki so vpisani v redne vrtce in šolo, onemogočeno koristenje programa oziroma delavnic DPM?”
Na društvu prijateljev mladine Maribor, ki prav tako izvaja delavnice so nam danes potrdili, da se njihove delavnice izven časa počitnic izključno izvajajo popoldan med 15. in 19. uro. Tako v Mariboru njihovih delavnic niso prikrajšani otroci, ki so redno vpisani v vrtec ali šolo.

Izredna seja za DPM Ruše, za športna društva v Rušah pa ni bilo posluha
Županja je namreč brez kakršnegakoli gradiva in finančne konstrukcije, ki so jo zahtevali tudi svetniki, sklicala izredno sejno za Društvo prijateljev mladine Ruše, po drugi strani pa je Športna zveza Ruše že 12.2.2019 pripravila program in finančno konstrukcijo, denarja pa športna društva še danes niso dobila. Zakaj je torej Društvo prijateljev mladine “priviligirano”, da je bilo zanj potrebno sklicati izredno sejo in izglasovati, da od občine dobi denar direktno, brez razpisa in to vse brez predloženega finančnega načrta? Odgovora na to žal nimamo, upamo le, da ni to politično kupčkanje in vračanje usluge Jerneju Ajdu in neodvisni listi 2×2 za podporo v volilni kampanji.
Na  izjemno slabo pripravljeno gradivo in posledično izgubo časa, je opozoril tudi Martin Lesjak, svetnik Socialnih demokratov. Občinsko vodstvo pa je sklic izredne seje utemeljevalo z dejstvom, da je delovanje DPM Ruše finančno ogroženo. Očitno to pojasnilo velja le za določena društva, saj, ko so na nevzdržnost delovanja opozarjala športna društva, sklica izredne seje za njih ni bilo. Darko Knez, ZA – Združena akcija je po seji dejal: S sklicom seje bi lahko počakali dva tedna in tako bi privarčevali davkoplačevalski denar Rušanov, ki se je potrošil za sejnine in sklic izredne seje, da ne govorimo, da nismo danes prejeli nobenega finančnega plana zakaj se bo denar sploh porabil. Torej smo glasovali kar na pamet.

Koalicija zagotovila DPM Ruše direktno financiranje in še prijavo na ostale razpise
Zaradi velikega nezadovoljstva svetnikov, da nimajo nikakršnih podatkov in finančnega ali programskega poročila DPM Ruše, je županja Urška Repolusk umaknila svoj sklep in odredila 15 minutni odmor. Po odmoru pa je nastopil še večji preobrat, saj nov predlagan sklep ni več vseboval, točke, ki govori o direktno namenjenem znesku DPM v višini 30.000 EUR, ampak se bodo direktno krile plače in materialni stroški pri čemer se odbijejo prispevki staršev. So pa s spremembo sklepa, ki so ga na izredni seji sprejeli koalicijski svetniki, Društvu prijateljev mladine (DPM) še dodatno pomagali. Zdaj se lahko DPM poleg zagotovljenega direktnega financiranja, prijavi tudi na ostale občinske razpise vezane na društva. Ne samo, da bodo dobili dodaten denar, preko razpisov bodo lahko “jemali” denar še ostalim društvom kot so Nogometni klub Pohorje, Planinsko društvo Ruše, Strelsko društvo I. Pohorskega bataljona Ruše, Športno društvo Ruše, Kulturno umetniško društvo Svoboda, Društvo invalidov Ruše, Klub KURS, Likovno društvo Rulik Ruše, Športno društvo Bistrica ob Dravi, Športno društvo Bezena, Kulturno umetniško društvo Godba Ruše, Društvo za razvoj LIRA Ruše, Društvo Sena, Šahovsko društvo Messer Slovenija, Kulturno umetniško društvo Bezena in drugi. Ostala društva dobijo namreč samo finance, ki so vezane na razpis. DPM se tako zraven fiksno določene vsote iz občinskega proračuna, lahko prijavlja še na razpise.

Status javnega interesa ima v Rušah kar 20 društev a ti nimajo direktnega financiranja
Jasne in podrobne razlage, zakaj je Društvo prijateljev mladine v občini Ruše tako pomembno, oziroma bolj pomembno od ostalih 20 društev s statusom javnega interesa, svetniki tako niso prejeli. Je pa zanimivo, da ima povsem enak status iz enakega ministerstva še osem društev v Rušah, ki direktnega financiranja iz strani Občine Ruše nimajo zagotovljenega.
“Po natančnem pregledu tega sklepa ne morem podpreti. Kot je že bilo povedano, me je najbolj zmotilo dejstvo, da v gradivu ni nikakršnega plana delovanja. Predvsem bi si želel videti finančni in vsebinski plan društva, ki želi direktno financiranje občine,” je svojo odločitev utemeljil Blaž Sternad, svetnik Slovenske demokratske stranke.

Demokracija komuniciranja županje ponovno povožena
Kot smo že vajeni je županja Urška Repolusk na začetku seje ponovno določila, kateri del seje lahko kamere posnamejo in katerega ne. S tem je občankam in občanom ponovno preprečila, da vidijo celotno dogajanje na seji. Prav tako po seji ni bila na voljo za izjavo za naš portal.

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.

Ne moremo se igrat s tem premoženjem“, je danes na srečanju z novinarji dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Na četrtkovi (11. izredni) seji bodo tako mestni svetniki odločali o podaji soglasja za pričetek postopka prodaje Farmadenta. Le tako lahko, po mnenju mestnega vodstva, zaščitijo najmanj 80 delovnih mest.

Da je prodaja Farmadenta nujna, je jasno že nekaj časa, kakor je jasno tudi, da se s pričetkom postopka prodaje mudi, saj so sicer ogrožena najmanj delovna mesta zaposlenih v Farmadentu, morda pa tudi delovna mesta na področju celotne lekarniške dejavnosti v Mariboru. “Mi si tega ne moremo privoščit, preveč ljudi je zaposlenih, tržni deleži in tako naprej… Mi gremo v prodajo z upanjem, da dobimo tujega strateškega partnerja, ki bo zainteresiran za razvoj dejavnosti in za širitev dejavnosti,” je dejal Fištravec.

FOTO: farmadent.si

FOTO: farmadent.si

Trenutno sta za nakup Farmadenta izkazala interes dva slovenska kupca, a na Mestni občini Maribor oba ocenjujejo kot neprimerna. Kemofarmacija Farmadenta po njihovem ne bi smela kupiti, ker bi lahko prišlo do prevelike koncentracije tržne (pre)moči. Drugi interesent pa je družba Salus, ki po mnenju mestnega vodstva ni strateški kupec, ampak bi z nakupom Farmadenta sprožil uničenje lekarniške dejavnosti v Mariboru.

Pogojem za prodajo uradno še ni zadoščeno

S postopki lahko pričnejo, če se s tem strinjajo večinski lastniki (MO Maribor) in vsaj en solastnik oz. družbenik. Po naših informacijah naj bi (poleg mariborske) interes že izkazali na Občini Hoče-Slivnica ter na Občini Duplek. Župan Fištravec je potrdil, da so interes izkazali na dveh občinah solastnicah, ki jih ni imenoval, je pa dodal, da naj bi se kmalu sestali predstavniki vseh šestih solastnic. Mestni ali občinski svetniki občin solastnic bodo torej (slej kot prej) odločali o soglasju za pričetek postopkov prodaje. Mariborski svetniki ta četrtek, na izredni seji.

 

Pričakujejo soglasje, predlagajo komisijo

Lidija Krebl Vukovič, vodja pravne službe na mariborski občini, je pred četrtkovo sejo poudarila, da je treba postopek pričeti, lahko pa ga kasneje kadarkoli ustavijo. “V kolikor bi prišlo do zadržanja zakona, razveljavitve zakona, spremembe zakona ali kakršnihkoli drugih, spremenjenih okoliščin, se lahko postopek prodaje družbe Farmadent še vedno ustavi. S pričetkom postopka prodaje družbe Farmadent se še ne determinira, da bo družba dejansko prodana“, je pojasnila Krebl Vukovičeva.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Lidija Krebl Vukovič, vodja Službe za prave zadeve Mestne občine Maribor.

Župan Fištravec glede na vsa, doslej znana dejstva, od svetnikov pričakuje soglasje za pričetek postopkov prodaje, saj so sicer tveganja za kazni, izgubo občinskega premoženja, delovnih mest in lekarniške dejavnosti v mestu prevelika. “Imenoval pa bom tudi 5-člansko komisijo za prodajo, ki bo po želji mestnega sveta nadzirala komisijo, ki bo vodila postopek prodaje“, je dodal. Sestavljali jo bodo trije mestni svetniki Matej Žmavc (SD), Stojan Auer (LPR) in Petra Kneževič (Lista župana Andreja Fištravca) ter vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek in podpredsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Mitja Hasaj.