V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija. Njegove slike nastajajo na svojevrsten način A na prvem […]
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Tokrat je v oddaji V svetu odraslih voditelj Matic Lesjak gostil Bojana Glaserja in Anjo Godec, vaditelja plesnih skupin AFS Študent. Govorili pa so o mladih, plesu, petju in ohranjanju kulturne dediščine. Akademska folklorna skupina Študent pripravlja svojo 62. celovečerno predstavo z naslovom Sobitje – dva sva eno. V oddaji V svetu odraslih so govorili […]
Že v preteklem letu se je začelo načrtovanje pomembnega projekta »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema v občini Muta«. Cilj projekta je celovita prenova dotrajanega javnega vodovodnega omrežja v naseljih Zgornja in Spodnja Muta.
“Projekt je del skupnega projekta Zmanjšanje vodnih izgub v dravski dolini občin Muta, Podvelka in Radlje ob Dravi. Obstoječi sistem je v večjem delu starejši od 40 let, kar povzroča pogoste okvare, puščanje na spojih in ventilih ter posledično vodne izgube in moteno oskrbo s pitno vodo,” sporočajo z Občine Muta.
Pri tem pa poudarjajo, da projekt zajema obnovo številnih primarnih in sekundarnih vodov ter izgradnjo novih tras vodovodov, kar bo občanom zagotovilo zanesljivejšo in kakovostnejšo oskrbo s pitno vodo. “Izvedba bo prispevala tudi k odpravi obstoječih težav z vodnimi izgubami in k učinkovitejšemu delovanju celotnega sistema. V okviru projekta je predvidena tudi rušitev obstoječega, nefunkcionalnega vodnega stolpa ob drevesnici Omorika, ki je bil iz sistema vodooskrbe izključen že leta 2024,” še pojasnjujejo na Občini Muta.
Investicija je ocenjena na več kot 1,2 milijona evrov
Ocenjena vrednost investicije znaša več kot 1,2 milijona evrov. Občina Muta pa pri tem pričakuje sofinanciranje v višini 323.000 evrov iz Evropskega kohezijskega sklada v okviru Dogovora za razvoj regije do leta 2027. Zatrdili so še, da bo po zaključeni rekonstrukciji vodovodnega sistema izvedena tudi sanacija cestišča z novo asfaltno prevleko na odsekih, kjer bodo potekali novi cevovodi.
Začetek del je predviden spomladi
Torej v mesecu aprilu 2026, ko bo stekel obsežen proces prenove vodovodnega omrežja na Spodnji Muti. “Projekt bo potekal etapno in bo predvidoma zaključen do konca leta 2028, tako da bodo prebivalci Zgornje in Spodnje Mute kmalu deležni bolj zanesljive oskrbe s pitno vodo,” še pravijo na Občini Muta. Izbrani izvajalec del VOC Celje je uveden v delo, pričetek del na območju Spodnje Mute predviden v drugi polovici aprila. Sočasno se bodo izvajala dela za sanacijo vodovoda in izgradnjo optične povezave v sodelovanju Občine Muta z GVO. Višina investicije po pogodbi za Sklop 4 – Sp. Muta pa je 591.122,75 evra z DDV. Rok dokončanja je 31. 10. 2026.
Manjkajoča dravska kolesarska povezava med občinama Dravograd in Muta bo dobila novo traso, Na Muti urejajo tudi projekt e-koles in polnice, uspešno pa so kandidirali tudi za sredstva za nakup e-kombija.
V občini Muta je potek trase za dravsko kolesarsko povezavo med občinama Dravograd in Muta predviden kot nadaljevanje steze neposredno ob državni cesti G1. Gre za približno 140 metrov na skrajnem zahodnem delu občine, točneje nad Splavarskim pristanom, ter nato 2,2 km od avtobusne postaje na Gortini do konca hmeljišča. Tam se trasa nadaljuje po obstoječi gozdni poti do industrijske cone.
Investicija za Muto vredna 2,5 milijona evrov
Skupaj z manjkajočim delom trase na območju občine Dravograd je projekt vreden kar 6,3 milijona evrov, od tega za Občino Muta 2,5 milijona evrov. Pretežni del finančnih sredstev bo zagotovljen iz Evropskega kohezijskega sklada in državnega proračuna, in sicer v okviru Dogovora za razvoj regije do leta 2027. Izvedbeni del projekta je prevzela Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), Občina Muta pa je zadolžena za zagotovitev zemljišč za gradnjo. Po zadnjih podatkih manjka še ureditev treh služnosti, ki jih ureja Občina Muta, in dve služnosti, ki jih ureja DRSI.
Na Muti urejajo tudi projekt e-koles in polnilnic
Dobili so že pozitivni sklep o sofinanciranju 80 odstotkov investicije, kar je 571.000 evrov, skupna vrednost pa 878.700 evrov. Gre za skupen projekt Občine Muta, Mo Slovenj Gradec ter občin Mislinja, Dravograd in Radlje ob Dravi. Občina Muta bo uredila eno postajo na Spodnji Muti pri Mitnici in štiri kolesa, v skupni vrednosti 58.400 evrov, sofinancerski delež znaša 46.700 evrov. Velja pa, da si bodo lahko kolesarji sposodili kolesa in jih oddali v katerikoli od občin projekta.
Tudi nakup e-kombija
Občina Muta je opravila tudi uspešno prijavo za pridobitev nepovratnih sredstev za nakup e-kombija. Skupna višina odobrenih sredstev je 41.440,00 evrov. Trenutno pa so v fazi zbiranja ponudb različnih modelov ustreznih e-vozil.
Na Muti so končali sanacijo plazu Perničnik in novo cesto pred kratkim odprli za promet. Cesta je bila poškodovana leta 2023 med neurji, ki so povzročila več poplav, udorov in plazov. V tej občini pa sicer sanirajo tudi druge odseke in ceste, ki so bile v času neurij delno ali v celoti uničene.
Na Muti so te dni odprli cesto na območju plazu Perničnik, ki je bila hudo uničena med neurji in poplavami leta 2023, je povedala Angelca Mrak, županja občine Muta, in dodala, da so na tem mestu vgradili več pilotov, uredili odvodnjavanje, cestno ograjo in druge stvari. Ob tem pa so poskrbeli tudi za večjo varnost. Zadovoljni so tudi domačini, je povedal Blaž Krajnc, občinski svetnik in domačin. Na Muti pa se nadaljuje še obnova drugih cest, ki so bile poškodovane leta 2023. Nedaleč stran od območja plazu Perničnik je na Mlakah pri karavli že pred poplavami Občina pristopila k ureditvi ceste. Gre za cesto Karavla – Berdinek v Bistriškem jarku, kjer bodo prav tako dobili celotno sanacijo.
Nekaj podrovnosti izveste v spodnjem videprispevku:
Sanacija plazu Perničnik
Zaradi poškodb je bila občinska cesta na Pernice, odcep Kapšer – Modrej – Herman več kot dve leti popolnoma zaprta za promet. Sedaj ko je usad cestišča dokončno saniran in cesta ponovno odprta, lahko prebivalci okoliških domačij to cesto spet uporabljajo – gre pa pravzaprav za kar nekaj kilometrov krajšo povezavo do doline, kot pa je veljal obvoz v času saniranja plazu Perničnik. Z državo je bila podpisana pogodba, ki zagotavlja financiranje gradbenih del v višini dobrih 546.000 evrov zagotovljenih sredstev. Projekt se je izvajal v okviru Rednega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh, ki ga je Vlada RS sprejela 16. maja 2024. Izvajalec del je bilo podjetje Slemenšek. Na terenu je potekala zahtevna gradnja pilotne stene in globoke denaže. S sanacijo se je trajno stabiliziral plaz, uredilo se je odvodnjavanje zalednih vod in s tem poskrbelo za večjo varnost prometa. V drugi polovici letošnjega marca so naredili kvalitativni pregled izvedenih del. Izvajalec je dela uspešno izvedel v skladu s pogodbo in v pogodbenem roku.
Ureditev ceste Karavla–Verdinek
Na odcep Modrej – Bistriški jarek občinske javne ceste med Karavlo in kmetijo Verdinek se tako nadaljuje naslednja faza obnove. Predvideno je, da se bodo dela v največji možni meri izvedla še letos, kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere, še pravijo na Občini Muta. V okviru projekta se namreč izvaja celotno odvodnjavanje meteornih voda, uredile so se podporne konstrukcije, zamenjala se bo podlaga cestišča, naknadno pa bo urejeno še asfaltno vozišče in nameščene odbojne ograje. Poleg tega je predvidena tudi ureditev mostu, ki bo dobil novo voziščno konstrukcijo in zamenjavo zaščitne ograjo. Z izvedbo teh del bo cesta postala varnejša, trajnejša in bolj zanesljiva prometna povezava za prebivalce območja Bistriškega jarka, Pernic in Mlak, poudarjajo na Občini Muta. Celotna investicija je sicer vredna dobrih 390.000 evrov. Dela so sicer nekoliko stala, predvideno nadaljevanje pa je v drugi polovici aprila, vključuje pa izgradnjo opornega zidu na zgornji brežini zaradi usada, ureditev odvodnjavanja v zadnjem delu ter ureditev voziščne konstrukcije na mostu ter menjava mostne ograje.
Sanacija še ene ceste: ob Potoku – Pohtarnik od km 0+250 do km 1+350
S strani Državne tehnične pisarne je Občina Muta dobila pozitivno recenzijo projekta za izvedbo del. V skladno z ZJN-3 je bil izveden razpis za izbiro izvajalca – najugodnejši izvajalec je Gashi in Gashi s ponudbeno ceno 798.696,72 evra z DDV. V naslednjih tednih sledi oddaja vloge za dodelitev sredstev iz državnega proračuna ter sklenitev pogodbe z Ministrstvom za naravne vire in prostor za financiranje izvedbe del.
V občini Muta so se lotili gradbenih del za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture za stanovanjsko zazidavo SE 3 – Zgornja Muta, 2. faza.
Projekt izvaja Občina Muta v okviru javno-zasebnega partnerstva skupaj s podjetjem SGP Pokeržnik d.o.o., ki je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano za zasebnega partnerja, so zapisali na spletni strani Občine Muta.
Z Občine Muta sporočajo, da obseg del vključuje ureditev celotne prometne in komunalne infrastrukture za 12 stanovanjskih enot, in sicer:
izgradnjo dostopne ceste in pločnika za pešce,
izgradnjo zunanjega nizkonapetostnega (NN) razvoda za napajanje stanovanjskih objektov in javne razsvetljave,
izgradnjo vodovodnega cevovoda za oskrbo s pitno in požarno vodo,
izgradnjo fekalne kanalizacije,
izgradnjo meteorne kanalizacije za odvodnjavanje ceste in strešin objektov z iztokom v dve ponikalni polji.
Gradnja se bo izvajala na naslednjih zemljiščih v lasti Občine Muta: parc. št. 315/34, 316/20, 316/21, 312/20, 312/31, 317/17, 311/14, 317/20, 311/30, vse k.o. 808 – Zgornja Muta.
Dela bodo v celoti zaključena najkasneje do avgusta 2026.
Na Občini Duplek imajo potrjen proračun za dve leti. V letošnjem letu bodo nadaljevali projekte izgradnje krožišč, lotili se bodo tudi mehkejših vsebin, sofinanciranja društev, urejanja športne infrastrukture in drugega.
Konec lanskega leta so pod streho spravili proračun Občine Duplek za dve leti. Tako za naslednje leto kot tudi za letos. V pogovoru o najpomembnejših infrastrukturnih projektih se je župan Mitja Horvat tokrat osredotočil na izgradnjo krožišč, hkrati po izpostavil še nekaj drugih projektov.
Poročali smo, da nam je bralka sporočila, da je bila, pa ne samo ona, zelo razočarana nad tem, da je na Trgu Leona Štuklja bilo med silvestrovanjem samo nekaj delujočih sanitarij, in sicer samo dixiji, postavljeni na spodnji strani prizorišča, na samem prizorišču pa so bile tako moške kot ženske sanitarije zaprte in z napisom, da ne delujejo. Obrnili smo se na Javni Holding Maribor (JHMB), ki nam je poslal pojasnila, zakaj so zaprli sanitarije na trgu.
Šest prenosnih sanitarij premalo za množico ljudi
Spomnimo, da nam je je bralka prvi dan novega leta poslala sporočilo: “Že pred dnevi so se pojavili na ženskih straniščih, ki so ob robu Trga Leona Štuklja, napisi, da so v okvari. Na silvestrovanju pa so bili isti napisi tudi na moških.” Dodala je še, da je na listih pisalo, da so na voljo dixiji. “Dixijev ni bilo veliko, samo šest. Zraven pa še velik pisoar za moške,” je napisala. “To je premalo za en tak velik dogodek na trgu. Šest wc-jev za ženske in šest wc-jev za moške, od teh dva za invalide, je bilo zaprtih in z listi na vratih, da so v okvari, to ja ne gre. Saj pa so organizatorji vedeli, da bodo ljudje prišli na trg. Čez dan, že pred dnevi, bi jih lahko popravili, karkoli je z njimi narobe.” V nadaljevanju pa je zapisala, da je več ljudi opravilo potrebo na sosednjih ulicah, saj so bile vrste za wc dolge.
Na silvestrovanju v Mariboru WC-ji v okvari. Vir: bralka
JHMB pojasnjuje: Zaradi izjemno nizkih temperatur prišlo do tehnične okvare
Na JHMB smo poslali vprašanje, zakaj sanitarije na Trgu Leona Štuklja, ki so sicer stalno nameščene in opremljene z vodo, lučjo in umivalniki, med silvestrovanjem niso bile v uporabi. Odgovorili so: “Mobilni sanitarni enoti na Trgu Leona Štuklja delujeta od jeseni 2024 in sta bili s strani uporabnikov doslej ocenjeni kot urejeni ter zanesljivi. Tudi ob preteklih večjih prireditvah nismo zaznali posebnih težav. Na silvestrski večer pa je zaradi izjemno nizkih temperatur prišlo do tehnične okvare, ki je onemogočila varno uporabo sanitarij, zato sta bili začasno zaprti.”
“Do okvare prišlo sredi prireditve, ob veliki množici obiskovalcev, situacije ni bilo mogoče varno in pravočasno odpraviti.”
Vprašali smo jih tudi, kdaj so bile ugotovljene okvare na sanitarijah in zakaj do silvestrovega ni prišlo do popravila. Njihov odgovor pa je: “Dne 31. 12. 2025 je organizator okoli 22.15 obvestil, da je prišlo do motenega odvajanja fekalij v kanalizacijski sistem najprej v ženskih, nato še v moških sanitarijah. Težava ni bila posledica zamašitve, temveč zelo nizkih zunanjih temperatur, ki so se gibale med –8 in –9 °C, zaradi česar so fekalije v ceveh pričele zmrzovati. Ker je do okvare prišlo sredi prireditve, ob veliki množici obiskovalcev, situacije ni bilo mogoče varno in pravočasno odpraviti. Organizator se je zato odločil, da sanitarije zaklene, saj bi v nasprotnem primeru obstajala nevarnost izlitja fekalij v sanitarne enote.” Ugibamo lahko, ali so tudi nekaj dni pred tem imeli podobne težave, saj so bile nekaj dni pred silvestrovim na večernem koncertu ženske sanitarije zaprte, na njih pa listki, da so v okvari.
Na silvestrovanju v Mariboru WC-ji v okvari. Vir: bralka
Dixiji kot dodatna kapaciteta in rezerva za primere povečanega obiska ali nepredvidenih okoliščin
Glede na to, da je bralka potožila, da je šest prenosnih streanišč (dixijev) premalo za vso množico, smo JHMB vprašali še, ali je šest prenosnih stranišč po njihovem mnenju zadosti za tako množične dogodke, kot so bili te dni. Odgovorili so: “Prenosne (DIXI) sanitarne enote so bile na prizorišču nameščena že od začetka prireditev kot dodatna kapaciteta in rezerva za primere povečanega obiska ali nepredvidenih okoliščin. Po zaprtju stalnih sanitarij po 22. uri so bila obiskovalcem na voljo izključno ta prenosna stranišča. V Mestnih nepremičninah se zavedajo, da nastala situacija ni predstavljala optimalne rešitve za vse obiskovalce, zato se za nastale nevšečnosti vsem iskreno opravičujejo. Pri prihodnjih dogodkih bodo dodatno predhodno preverili možnosti za večjo odpornost sanitarne infrastrukture na ekstremne vremenske razmere.”
V Selnici ob Dravi kar sami urejajo pohodne poti ob državni cesti. Dovolj imajo čakanja na državo. Tako postopoma že nekaj let urejajo poti, da bi zagotovili večjo varnost pešcev.
“Menimo, da moramo resnično v naši občini nekaj storiti zaradi pločnikov,” pravi Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi, in dodaja: “Kot veste, smo na občinski seji v septembru sprejemali Občinsko celostno prometno strategijo. In v naši občini je glavni problem trajnostne mobilnosti oziroma to, da bi ljudje hodili peš ali se vozili s kolesi, to, da nimamo pločnikov. Smo ob glavni cesti G11, kjer je ocenjeno sedem kilometrov nevarnih poti!” In če želijo v občini izvajati celostno prometno strategijo, ki so ga potrdili, prav tako pa ga je potrdila tudi država, “je nujno, da imamo zgrajene pločnike”.
Poudarila je, da se je to izkazalo že na delavnici lansko leto. “Takrat so ljudje zahtevali državljansko nepokorščino. Da moramo zapreti cesto in s tem pokazati, da se ne strinjamo in da ne moremo več živeti ob cesti, kjer vsakodnevno najmanj 8.800 vozil vozi mimo in od tega več kot 300 tovornjakov, priklopnikov in drugih takih težkih vozil,” pojasnjuje županja in dodaja: “Hrup, tresljaji in pa seveda varnost!”
“Naša občina ima skoraj neurejene bankine, ponekod tako, da človek ne more drugje hoditi kot pa po samem cestišču oziroma vozišču. In pri takem prometu je to smrtno nevarno!” opozarja županja.
Od države ponovno terjajo odgovore
In zaradi tega so se lotili ukrepov. “Sprejeli smo sklep, da moramo nujno pozvati državo, da takoj urgira in nam da odgovor. To smo naredili že lani oktobra in ni bilo nobenega odgovora. Bili smo na sestanku, pa ni bilo niti zapisnika po sestanku. Ker so ga zapisali po svoje in se s takim zapisnikom nismo strinjali. Sedaj je bilo na obravnavi na občinskem svetu ponovno izpostavljeno. Mi smo državi takoj poslali urgentno pismo,” še pojasnjuje Vlasta Krmelj, ki poudarja, da bodo, če do konca meseca ne dobijo odgovora, zadeve zaostrili, saj ne vidijo, kako bi kot Občina lahko drugače nastopili. Pravi, da že osem let posluša in se trudi, a da država ni naredila nič.
Obvoza ni, da bi lahko tam bili bolj varni
Gre za državno cesto prvega pomena, a ostaja v dobrem delu Selnice ob Dravi brez pločnikov. “Pri nas občani iz enega dela občine do drugega dela ne morejo priti drugače kot po tej cesti. Nimamo obvoza. Nimamo možnosti regionalne ceste.” Županja ob tem še izpostavlja, da je nekaj hiš le nekaj metrov stran od ceste. In pravi, da dobivajo dokumentacijo, do realizacije pa ne pride.
Postopoma urejajo sami, delajo pohodne poti
Tako se je Občina Selnica ob Dravi skupaj z občani lotila urejanja pohodnih poti ob državni cesti. Urejajo najbolj kritične točke. Želijo narediti vsaj malo večji prostor, da bodo lahko pešci malce bolj varni kot pa tam, kjer niti tega ni. Zato ponekod delajo razširjene in utrjene bankine. A zato izpolnjujejo pred tem natančno dokumentacijo, z vsemi soglasji, da država to potrdi – navsezadnje se gre za državno cesto. Občina je za vseh sedem kilometrov pripravila dokumentacijo in država jo je potrdila. “Pred leti smo se tega lotili. In če bomo vsako leto naredili le nekaj metrov, bomo v nekaj letih naredili sedem kilometrov,” slikovito pojasnjuje županja.
Uredili so enega najbolj nevarnih odsekov ceste
Pred leti so zaradi tega začeli odkupovati zemljišča. Tako npr. za Holcmanov ovinek, enega najnevarnejših odsekov ceste, v katerem so naredili pohodno pot na klancu, nekaj metrov stran od ceste, saj drugače ni šlo. “In ko smo videli, kako se lahko naredi, smo se obrnili še v smeri proti Fali. Pa tudi v smeri proti Slemenu. In zdaj vsako leto nekaj naredimo,” pravi županja. A izpostavlja, da ne smejo narediti asfaltiranega pločnika, ampak lahko naredijo le gramozirano pohodno pot, “zaradi tega, “ker želi država rekonstrukcijo celotne ceste. Ta cesta je v utredno slabem stanju. Ne zadovoljuje več vseh standardov po cestno prometnih predpisih, ki so se v letih spremenili. In če bi mi želeli asfaltirati naš del pločnika, pomeni, da bi morali psoegati tudi v rekonstrukcijo ceste, žal pa tega denarja Občina nima”. Zato so se odločili za kompromis – da naredijo vsaj varno pohodno pot. Pravi, da občani tam, kjer je pohodna pot, to uporabljajo. Prej so hodili po vozišču, kar pa je bilo nevarno.
Znakov ne smejo sami postavljati
Z državo se dogovarjajo tudi, da bi znižali omejitev hitrosti po tej cesti, saj mnogi vozijo hitro. kar predstavlja dodatno tveganje za prometne nesreče. Županja meni, da bi tu lahko omejili hitrost na 50 km/h, čeprav gre za državno cesto, kjer je omejitev hitrosti višja. “Občina nima možnosti ne postavljati znakov, ne postavljati razsvetljave brez njihovega soglasja. In nikakor ne znižati hitrosti,” še izpostavlja županja, ki upa, da bo država bolj konkretna pri odgovorih in odzivih.
Podjetje Energija plus, največji dobavitelj električne energije v severovzhodni Sloveniji, je z Občino Lendava podpisalo pogodbo o postavitvi treh novih malih sončnih elektrarn (MSE) na občinskih objektih. Gre za pomemben korak v smeri trajnostnega razvoja in povečanja energetske samooskrbe lokalne skupnosti.
Skupna moč skoraj 600 kW
V sklopu projekta bodo v prihodnjih mesecih na treh javnih objektih nameščene sončne elektrarne skupne moči skoraj 600 kW, kar bo omogočilo občutno povečanje lokalne proizvodnje zelene energije ter zmanjšanje stroškov delovanja občinskih stavb. Elektrarne bodo nameščene na Športnem parku Lendava, Športno-rekreacijskem centru Petišovci in nadstrešnicah parkirišča pri Dvojezični srednji šoli Lendava.
Obnova streh in postavitev novih nadstrešnic
V okviru projekta bosta izvedeni tudi zamenjava strehe v Športnem parku Lendava ter postavitev novih nadstrešnic na parkirišču ob srednji šoli, ki bodo nosile sončne panele.
Korak v smeri zelene in energetsko neodvisne občine
Župan Občine Lendava Janez Magyar je ob podpisu poudaril, da je projekt velik korak v smeri zelene preobrazbe občine: “S tem projektom nadaljujemo našo vizijo zelene in energetsko neodvisne občine. Sončne elektrarne bodo prispevale k zmanjšanju stroškov energije ter k nižjemu ogljičnemu odtisu občinskih objektov.”
Direktor Energije plus, Alan Perc, je izpostavil pomen sodelovanja pri dolgoročnih energetskih rešitvah, koristnihza prebivalce in okolje: “Veseli nas, da bomo sodelovali z Občino Lendava pri tako pomembnem koraku v smeri trajnostnega razvoja. Kot del skupine HSE, nosilke zelenega prehoda Slovenije, smo zavezani rešitvam, ki dolgoročno koristijo ljudem in okolju.”
Vir: Energija Plus
S podporo države in evropskih sredstev
Projekt Sončna mreža sofinancirata Republika Slovenija in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter razvojnega področja Zeleni prehod.
Postavitev treh sončnih elektrarn predstavlja pomemben korak v uresničevanju ciljev zelene preobrazbe občine in bo prispeval k večji energetski učinkovitosti, nižjim stroškom ter čistejšemu okolju. Poleg gospodarskega pomena ima projekt tudi izobraževalno in ozaveščevalnovlogo, saj spodbuja lokalno skupnost k razmišljanju o odgovorni rabi energije in trajnostni prihodnosti.
S ponedeljkom, 20. 10. 2025, ob 7.00 se pričnejo dela sanacije dilatacije in izvedba prehoda za pešce ter posledično delna zapora Titovega mostu. Na omenjenem odseku bo po zaključenih delih postavljen tudi semafor. Zapora bo veljala do predvidoma 15. novembra 2025, so sporočili z Mestne občine Maribor.
Zapore bodo izvedli v dveh fazah
Prva faza
V prvi fazi se uredi delna zapora vozišča ter popolna zapora pločnika na Titovi cesti (Titov most). Promet bo v tem delu potekal dvosmerno po dveh preostalih pasovih vozišča. Priključna cesta Titova – smer Pobreška cesta ter povezava iz Pobreške na Titovo cesto bosta delovali nemoteno po obstoječem prometnem režimu. Pešci in kolesarji bodo ustrezno preusmerjeni in vodeni. Postavitev zapore se izvede skladno z Načrtom zapore – faza 1.
Prva faza delne zapore Titovega mostu. Vir MOM
Druga faza
V drugi fazi se uredi zrcalna zapora faze 1 za potrebe izvedbe del. Uredi se delna zapora vozišča ter popolna zapora pločnika na Titovem mostu. Promet bo v tem delu zapore potekal dvosmerno po dveh preostalih pasovih vozišča. Priključna cesta Titova – smer Pobreška cesta ter povezava iz Pobreške na Titovo cesto bosta delovali nemoteno po obstoječem prometnem režimu. Pešci in kolesarji bodo ustrezno preusmerjeni in vodeni. Postavitev zapore se izvede skladno z Načrtom zapore – faza 2.
Druga faza delne zapore Titovega mostu. Vir: MOM
Linije mestnega avtobusnega prometa se z zaporo ne ovirajo, avtobusna postajališča (AP), ki se nahajajo v območju zapore, delujejo nemoteno, še sporočajo z Mestne občine Maribor.
Danes se je v Mariboru uradno začela gradnja dolgo pričakovane zahodne obvoznice, enega ključnih infrastrukturnih projektov za mesto in širšo regijo. Dogodek ob začetku del je potekal na lokaciji začetka gradnje, kjer so simbolično predali ključ delovnih strojev izvajalcem gradnje.
Slovesnega dogodka ob začetku del se je udeležila ministrica za infrastrukturoAlenka Bratušek, ki je skupaj s podžupanom Mestne občine Maribor Gregorjem Reichenbergomsimbolično predala ključ delovnih strojev izvajalcem gradnje in s tem označila začetek del na terenu.
Maribor začenja gradnjo Zahodne obvoznice
Zahodna obvoznica je eden ključnih infrastrukturnih projektov v severovzhodni Sloveniji, ki bo po zaključku bistveno izboljšal pretočnost prometa in prometno varnost v širši regiji. Ta bo pomenila pomembno prometno povezavo med Koroško, Podravjem in avtocestnim omrežjem ter razbremenila mestno središče Maribora.
Pomembna obvoznica za Maribor
“Začenjamo gradnjo pomembne obvoznice za Maribor, ki je razdeljena na tri etape. Danes začenjamo s prvim delom prve etape, za drugi del pa smo trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Upam in verjamem, da bomo pred zaključkom dela na prvi etapi pridobili tudi dovoljenje za drugo fazo. Rok izvedbe celotne prve etape je 900 dni, za prvo fazo pa 572 dni. Vrednost gradnje prve faze znaša malo manj kot 20 milijonov evrov – 2,4 milijona prispeva občina, preostalo pa državni proračun. Pomembno je, da je vlada pred kratkim potrdila državni prostorski načrt za drugo in tretjo etapo mariborske obvoznice,” je povedala Bratušek.
Podrobnosti prve faze
Prva faza gradnje Zahodne obvoznice obsega 400 metrov nove ceste, dve krožišči, prestavitev Radvenjskega potoka, postavitev protihrupnih ograj, ureditev komunalnih vodov in nadvoz. Projekt se bo zaključil na območju fitnes centra, promet pa bo zaradi gradbišča nekoliko povečan, posebnih ovir za prebivalce in voznike pa ne pričakujejo, saj je cesta umeščena izven glavnih prometnic.
Čez Titovo cesto v bližini Europarka bo občina predvidoma še to jesen uredila prehod za pešce s semaforjem, ki bo preprečil dosedanja nevarna prečkanja štiripasovnice in da bo električno vozilo Doktor Maister lažje deloval.
Semafor bo upošteval pretočnost prometa
Na Titovi cesti, kjer je pred kratkim urejena nova avtobusna postaja in kjer velja omejitev 50 km/h, bo občina kmalu postavila nov prehod za pešce s semaforjem, je napovedal Saša Arsenovič, župan MO Maribor. Dodal je, da bo posebnost semaforja, da luč za pešce ne bo preklopila na zeleno takoj, temveč bo upoštevala tudi pretočnost prometa.
Boljša povezanost mesta
“Ukrep bo bistveno bolj povezal center mesta, ki ni več samo okoli kužnega znamenja, ampak se širi na Magdaleno-Tabor. Zato je prav, da gremo s podobnimi ukrepi tudi na drugo stran Drave.” je dodalArsenovič.
Občina Muta išče partnerja za ureditev infrastrukture v Zgornji Muti.
Občina Muta je objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja, ki bo v okviru javno-zasebnega partnerstva izvedel drugi del infrastrukturnih del v stanovanjski zazidavi SE 3 – Zgornja Muta.
Razpis zajema:
gradnjo dostopne ceste s pločnikom,
nizkonapetostne razvode za elektriko in javno razsvetljavo,
vodovod za oskrbo in požarno varnost,
fekalno in meteorno kanalizacijo s ponikalnimi polji.
Razpis je bil objavljen 5. septembra 2025 (JN-62171), rok za oddajo vlog pa je 6. oktober 2025. Postopek bo izveden v obliki konkurenčnega dialoga.
Kontakt: Občina Muta, Iris Kus (obcina.muta@muta.si, , 02 88 79 600). Več informacij in razpisna dokumentacija na spletni strani Občine Muta TUKAJ.
Občina Muta skrbi za razvoj tako, da izvaja več projektov, več investicij. Trenutno skrbijo v različnih fazah za več projektov, nekateri že tečejo, nekatere bodo začeli jeseni.
Med trenutnimi investicijami so pomembnejše naslednje:
vrtec Muta – zagotovljeni pogoji in standardi za kvalitetno izvajanje predšolske vzgoje
medgeneracijski center Muta (MCM) – nastaja prostor, kjer se bodo mladi in starejši lahko družili, ustvarjali in razvijali nove ideje
telovadnica – obnova fasade ter sanitarnih in garderobnih prostorov
prestavitev TP Gortina – pomemben del projekta ureditve križišča na državni cesti v naselju Gortina
prenova večstanovanjske stavbe Kovaška 13 – zamenjava strehe, fasade in prenova neprofitnega stanovanja
Jeseni pa bodo začeli izvajati tudi nove projekte:
plaz Perničnik – pričetek največjega sanacijskega projekta po poplavah 2023
cesta Karavla – Verdinek – nadaljevanje in zaključek asvaltiranja povezovalne ceste v Bistriškem jarku
obzidje cerkve svete Marjete – obnova obzidja zaradi dotrajanosti in nevarnosti kulturnega spomenika
parkovna ureditev Zgornje Mute – EU projekt krepitve zelene infrastrukture
OŠO Zg. Muta – širitev optičnega omrežja za hitrejši in zanesljivejši internet
oprema knjižnice in MCM – posodobitev notranje opreme za društvene in zavodske potrebe
vodovod Koparc – izgradnja manjkajočega vodovodnega sistema v Bistriškem jarku
razširitev uvoza na Gortinski cesti – boljša varnost v cestnem prometu
OPPN Gradišče Sp. Muta– zagotovitev prostorskih pogojev za stanovanjsko gradnjo
Svojo napoved projektov in investicij, ki so jo objavili na družbenem omrežju, zaključujejo s poudarkom: “Skupaj gradimo občino prihodnosti – korak za korakom, z investicijami, ki bodo služile vsem nam.”
Za Tezno se začenja novo poglavje na področju zdravstva. Danes je bila namreč slovesno razgrnjena temeljna plošča za izgradnjo nove Zdravstvene postaje Tezno. Projekt predstavlja pomembno naložbo v boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev za več tisoč prebivalcev mestne četrti Tezno in širše okolice.
Temeljni kamen so odkrili župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor,
izr. prof. dr., prim. Jernej Završnik, dr. med. spec., svetnik in Albin Turk, direktor Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor.
Razgrnitev temeljnega kamna za Zdravstveno postajo TeznoNa križišču Prekmurske ulice in Stražunskega gozda v Mariboru bo kmalu zgrajena nova zdravstvena postaja, ki bo pomembno prispevala k izboljšanju zdravstvenih storitev v regiji. Objekt bo obsegal več kot 7.000 kvadratnih metrov bruto površine, od tega bo več kot 5.300 kvadratnih metrov namenjenih primarni in sekundarni zdravstveni dejavnosti. Dela bodo zaključena predvidoma v maju ali juniju 2027.
V okviru novega objekta bodo zagotovljeni prostori za različne zdravstvene storitve, med katerimi izstopajo laboratorij, ambulante za psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov ter razvojne ambulante. Pomemben del objekta bo tudi lekarna, ki bo omogočala neposredno oskrbo pacientov z zdravili. Za zagotavljanje ustreznih pogojev za zaposlene in obiskovalce bo zgrajena podzemna garaža, ki bo nudila dovolj parkirnih mest.
V sklopu projekta urejanja športnih, nogometnih površin na skoraj 10.000 kvadratnih metrih NK Pobrežje, je v zaključni fazi.
Mestna občina Maribor je sporočila, da je bil najzahtevnejši del ureditev sistema odvodnjavanja igrišča, s čimer so preprečili zamakanje, ki je bilo v preteklosti pogost problem. Celoten projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v višini 500.000 evrov.
Nameščanje umetne trave na igrišču NK Pobrežje. Vir: MO Maribor, Facebook
V okviru del pa so še namestili pokrite sedeže za igralce ob tekmah, trenutno pa nameščajo umetno travo na igrišču.
Nameščanje umetne trave na igrišču NK Pobrežje. Vir: MO Maribor, Facebook
Otroci in mladostniki, ki trenirajo pri NK Pobrežje bodo tako lahko kmalu trenirali na prenovljenem nogometnem igrišču.
V naselju Zimica v občini Duplek je končana rekonstrukcija občinske lokalne ceste v dolžini okoli 650 metrov. Včeraj so krajani Zimice in tudi nekaj drugih občanov Dupleka pripravili svečan sprehod po prenovljeni cesti in proslavili prenovo ceste, ki je pomembna tako za Zimico in kot tudi preostali del občine.
Prenova je zahtevala več del
Gre za celovito prenovo cestišča, ki je vključevala tudi razširitev obstoječega vozišča. V okviru gradbenih del so bili urejeni hodnik za pešce, avtobusna postajališča, celovita obnova javnega vodovodnega omrežja, sistem za odvajanje meteornih voda. Preurejeni so bili nizkonapetostno elektro omrežje v podzemnem kabelskem sistemu, cevna kanalizacija za telekomunikacije pa tudi je javna razsvetljava. Ob avtobusni postaji je postavljena tudi servisno polnilna postaja za kolesa.
Položeni so bili robniki, urejeni uvozi do stanovanjskih hiš ob cesti in nameščeni oporni zidovi, kjer je bilo to potrebno. Pogodbena vrednost del je znašala nekaj več kot 1,1 milijona evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz proračuna Občine Duplek.
Skupni sprehod po prenovljeni cesti
V torek pa je prišel dan D. Cesta je bila uradno odprta. Župan je v nagovoru pozdravil vse prisotne, izvajalcem se je zahvalil za delo, krajanom pa za razumevanje in potrpežljivost. Prerezali so trak in tako odprli cesto za promet. Prisluhnili so še igranju na harmoniko, nato pa krenili od začetka prenovljene ceste na njen konec. Med potjo so se še ustavili in se okrepčali, na koncu poti pa spet – poleg hrane in pijače je sledilo še slavje in pogovori.
Prenova je bila pričakovana in potrebna
Župan občine Duplek Mitja Horvat je ob odprtju renovirane ceste s pripadajočo infrastrukturo poudaril, da je vesel, da prenova ni imela večjih zastojev. Pred prenovo je bila cesta v slabem stanju, krajani so na prenovo čakali dolgo. Sama cesta pa je pomembna tudi za preostalo občino, saj po njej teče promet iz enega dela v drugi. Izpostavil je, da je zdaj čas za praznovanje in veselje.
Izpostavil je, da je bilo treba cesto tudi širiti, zato je hvaležen krajanom, da so za to imeli razumevanje.
Zadovoljni, da imajo zdaj sodobno cesto
Krajani Zimice in drugi, ki so prišli na slavnostno odprtje in sprehod po novi cesti, so povedali, da so zadovoljni, saj so res na prenovo dolgo čakali – pa tudi sama dela so trajala devet mesecev. V tem času pa je nastala sodobna cesta z vso ustrezno infrastukturo, tako da bo promet po njej varnejši kot prej.
V Krajevni skupnosti Kamnici so zadovoljni z odločitvijo o ukinitvi cone 30 med Kamnico in Rošpohom, pri tem pa so izpostavili, da je prometna študija pokazala, da so njihovi predlogi za nekaj drugih predelov realni.
Predsednik Krajevne skupnosti Kamnice Simon Hauptman je tako izpostavil kritične točke, na katerih bodo postavili hitrostne ovire, označili s prometno signalizacijo. Iz cone 30 pa prehajajo na omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro. Razložil je tudi, kako bo v centru Kamnice in ob osnovni šoli.
Cona 30 se bo tako končala, a ne še takoj, sledita namreč izgradnja in postavljanje hitrostnih ovir, kar bo trajalo od 15. julija do skoraj konca avgusta 2025. Kar pomeni, da se bo treba vse do konca gradnje še vedno treba voziti tam 30 kilometrov na uro, saj bodo cono 30 ukinili, ko bodo postavljene vse ovire in urejena prometna signalizacija.
V Zgornjem Dupleku bodo letos na državni cesti naredili dve krožišči. Gre za cesto, ki sicer teče skozi naselje, tako da bo pridobitev pomembna ne samo za tranzitni promet, ampak tudi lokalnega.
V večjem križišču v Zgornjem Dupleku, kjer v njegovi bližini že gradijo, bodo še v letošnjem letu uredili večjo spremembo. Tam sta pravzaprav predvideni dve krožišči. Res je, da gre za državno cesto, pa vendarle pomembno za občane in občanke. Dupleški župan Mitja Horvat ob tem pravi, da gre še za pomemben in tudi finančni zalogaj za Občino Duplek. Kdaj se bodo lotili del, pa je v veliki meri odvisno od države, je še dodal.
V občini Lovrenc na Pohorju s sprejetjem proračuna za leti 2025 in 2026 odpirajo tudi možnosti za izvajanje več projektov.
Župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik pravi, da je v tem in naslednjem letu veliko izzivov pri projektih. Lotili se bodo prenove športnih igrišč ob osnovni šoli. Obnovili pa bi radi cerkev Svete Radegunde, ki je v lasti občine. Občasno so že imeli v cerkvi razne dogodke, po obnovi pa bi jih imeli še več, predvsem take, ki s svojim značajem slovesnosti, protokolarnosti spadajo v tak objekt.
Gradnjo prizidka h gasilskem domu pričakujejo konec tega leta ali pa v začetku naslednjega leta. Med večjimi načrtovanimi infrastrukturnimi projekti pa je obnova dotrajane Oglarske ceste in dela Žagarske ceste.
Iz športne dvorane Vrbanska so v preteklem tednu odstranili več deset ton odpadnega materiala in uničena nosilna stebra. 2. oktobra 2024 se je namreč tam udrl strop. Pred kratkim so objekt odpečatili, Zdaj pa se na Zavodu Antona Martina Slomška Maribor odločajo, kako se bodo lotili sanacije in obnove. Preiskava pa še ni zaključena.
Pravi čudež je bil, da ni bilo nikogar v dvorani
Lani, 2. oktobra 2024, se je okrog pol štirih popoldan na športni dvorani Vrbanska v Mariboru udrl strop. Šlo je za približno 300 kvadratnih metrov stropa, se spominja Andrej Flogie, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Maribor. “Zdaj že lahko vemo, koliko materiala – približno 70 do 80 ton materiala, ki je v hipu padel v športno dvorano. Tako da to je bila res velika katastrofa. Mi vsem povemo, da je bilo takšno naključje, da težko rečemo, da se je kaj drugega kot pa en velik čudež zgodil. Namreč v tistem hipu, res v tistem hipu ni bilo v dvorani nikogar!”
“Nihče ni bil poškodovan, nihče ni bil mrtev,” pojasnjuje Flogie in dodaja: “Še deset minut prej so bili otroci pri športni vzgoji, čez naslednjih 10 ali 15 minut pa bi prišlo približno 40 popoldanskih, zunanjih otrok, ki so imeli tudi športno vzgojo. Tako da je bil res pravi čudež!”
Ob tem pa, da prej niso opazili nobene razpoke ali kar koli drugega, kar bi napovedalo udor stropa: “Mi smo že vsa leta delali normalno vzdrževalna dela na strehah, kot se pač do dela,” pravi direktor ZAMS Maribor in dodaja, da so taka dela opravili konec lanskega poletja. Nato pa se je oktobra v hipu vse zgodilo. Tisti, ki so bili v bližini, so po njegovih besedah najprej ocenili, da gre za potres.
Objekt so pred kratkim odpečatili, vzrok zakaj se je udrl strop, še ni znan
Objekt je bil vse od takrat pa do prejšnjega tedna zapečaten. Potekala je oziroma še poteka kriminalistična preiskava. “Vzeli so materiale, vzeli so določene dela, tako da kriminalisti raziskujejo vzrok, zakaj se je zgodilo. Vzporedno s tem smo tudi mi naročili svojo študijo pri Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo, ker res želimo priti do odgovora, kaj je bil vzrok za takšno katastrofo, kot se je tu zgodila. In v kolikor je napaka – ne vem, grajena je bila – v gradnji, materialu, karkoli že – namreč v Sloveniji je še polno takih objektov pa tudi podobnih, ki stojijo, polno, nekaj deset – seveda želimo tudi njih opozoriti, da se ne bi še kje zgodila kakšna takšna katastrofa,” izpostavlja Flogie.
Pa bi se lahko zgodilo zaradi človeške napake ali zaradi kakega dejanja? “Težko rečemo v tem hipu. Ne bi želel špekulirati. Nekako pa imamo občutek, da je več dejavnikov, več manjših stvari, ki so se nakopičile na enem mestu,” razlaga direktor zavoda: “Kaj je bil pa ključni razlog, pa – ali je bil to čas gradnje ali so bili slabi materiali ali je bila slaba izvedba ali karkoli drugega. To nam bo pa pokazala kriminalistična preiskava kot tudi študija. Zato pa smo naročili to študijo.”
Nosilni stebri odstranjeni, prav tako okrog 70 ton materiala
V ponedeljek, 20. januarja 2025, torej pred dvema dnevoma, so zaključili odstranjevanje nosilnih stebrov, pravi Flogie. Prav tako z velikim delom materiala, ki je popadal v dvorano. Gre za več kot 70 vreč materiala. Vsaka vreča naj bi, imela približno eno tono. Direktor pravi, da je popustil eden od dveh 30-metrskih nosilcev. Nosilca so dvignili ven, ju razrezali in odpeljali na odpad. “Vzporedno so kriminalisti in naši izvedenci vzeli materiale, od spojev do različnih kosov. Zunaj še vidimo izolacijski material in vse ostalo. Dvorana je zdaj bolj ali manj prazna,” razlaga Flogie.
“Zdaj smo prišli do faze, da smo to izpraznili. V naslednjem koraku bomo zdaj to zaščitili, ker je to pač luknja. Moramo to zaščititi, da se ne bo delala dodatna škoda. Ko bo deževalo, da ne bo padalo noter. Ali bomo zaprli od zgoraj ali od spodaj. To zdaj v tem tednu počnemo.” Vzporedno pa že razmišljajo kako naprej.
Od tega, kaj vse bodo delali, je odvisno, kdaj se bo odprla dvorana
“Pripravljamo dva, tri scenarije. Odvisno od preiskave. Kaj bomo s preostankom strehe, ki je še tukaj gor,” pojasnjuje Flogie: “Ali bomo dali komplet dol ali bomo samo del dali dol ali bomo kak del nosilcev uporabili – to je pač odvisno od preiskave.” In od tega, kako se bodo lotili, je odvisen obseg del. Pa tudi čas, ki ga bodo porabili za to. In nato posledično, kdaj bo dvorana spet odprta in kdaj bo služila svojemu namenu.
Flogie pravi: “Mi delamo vse na tem, da bi že jeseni, torej septembra, dvorano odprli in pričeli z aktivnostmi v tej dvorani. To je naš načrt in jaz verjamem, da nam bo uspelo. Dela bo veliko. Nimamo še vseh odgovorov, kako to bo, kakšna bo oblika strehe, kako bo z viri financiranja. Namreč škoda je tudi ogromna.” Meni, da bo škoda stala več kot milijon evrov.
Pouk je do nadaljnjega reorganiziran
Sicer pa so od lanskega oktobra pa vse do danes in naprej morali organizirati športno vzgojo za učence na drugih lokacijah. Več šol jim je ponudilo svoje proste kapacitete, prav tako tudi Javni zavod Šport Maribor. Tako so med drugim tudi v bazenu Pristan, v Ledni dvorani. Pouk je zaradi tega reorganiziran, zaradi tega pa po besedah direktorja Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, otroci niso prikrajšani.
Po tednu dni je že bolj jasno, kolikšno škodo je naredilo neurje 17. julija v občini Muta. Županja Angelca Mrak po tednu dni reševanja in odpravljanja posledic neurja pravi, da se na Muti stanje z vsako nesrečo samo slabša. Že lanska neurja jim niso prizanašala, zdaj pa so se težave le še poglobile.
Županja občine Muta Angelca Mrak je povzela, da jih je nenadno neurje v petek zvečer presenetilo in da je bila nevihta sicer napovedana, a nekoliko višje, na avstrijski strani. “Ko pa se je neurje začelo, je nenadna količina vode oziroma dežja, puščala za sabo razdejanje,” je pripomnila.
Voda je prinašala ogromno materiala. Blata, pomešanega z drugimi predmeti, je bilo polno. Vir: Občina Muta
“Malo čez 20. uro so občani že klicali ali gasilce ali kar direktno izvajalce ali osebno mene kot županjo, da se na terenu dogajajo zadeve, da je škoda povzročena, da so ogroženi tako javna infrastruktura kot tudi stanovanjski objekti,” je izpostavila Mrakova in dodala, da so bili malo po 20. uri tudi že prvi klici na številko 112, posledično so bili v sistem takoj vključeni gasilci domačega prostovoljnega gasilskega društva, ki so takoj pristopili k intervencijam.
Ljudje so “stopili skupaj” in pomagali reševati, v naslednjih dneh po neurju se je videlo, kako hudo je bilo. Vir: Občina Muta
Preko regijskega centra je bilo po besedah županje takoj sproženih deset intervencij. Ostale točke, kjer so prav tako potrebovali pomoč, a ne tako interventno, so sporočili v regijski center in v štab civilne zaščite, prav tako na Občino Muta.
Gasilci in drugi so bili na terenu dolgo v noč. Vir: Občina Muta
Voda je prinesla več kot 300 kubikov naplavljenega materiala
Dejala je, da so občani javljali tudi težave na cestnih odsekih, posebej hudo je bilo v naselju Gortina. V prvih trenutkih, pa tudi že prej, ko so videli, kaj se pripravlja, so s svojim delom veliko pripomogli, da je ta hudourniški del (ki se sicer steka v ulični predel naselja Gortina), se stekal v hudourniški sistem, kolikor se je pač dalo, je razložila županja in pripomnila, da je bila slika po koncu neurja zelo huda. Tam so bile namreč večje količine naplavljenega materiala, predvsem v predelu Gortine, kjer so narasle hudourniške vode nanesle preko 300 kubičnih metrov materiala za hiše.
Neurje je bilo nevarno tudi za občane, ki so morali takoj ukrepati in preprečiti večjo škodo ob hišah ter v in na hišah. Vir: Občina Muta
Vso to gmoto zemlje, lesa in drugega je odneslo tudi na glavno cesto, kjer je nastal problem s prevoznostjo. Zato so obvestili tudi koncesionarja za to cesto, ki je naslednji dan vzpostavil normalno prevoznost. Za občinske ceste pa so vključili koncesionarja za te ceste, podizvajalce, ostale izvajalce – pogodbenike, delali so tudi gasilci, hkrati pa so imeli tudi veliko prostovoljcev, občanov, ki so tudi ročno delali predvsem v prvih trenutkih, o čemer pravi županja, da so na ta način veliko rešili.
Sklicali so tudi štab civilne zaščite, poveljnik je bil na terenu in v tesnem stiku z domačimi gasilci, je županja še povzela dogajanje in organizacijo. Informacije, kje so lokacije, kjer se potrebuje pomoč, so dobivali sproti. V nadaljevanju, v soboto in tudi v nedeljo, so koncesionarji naredili zaščito na cestah. Tako v soboto kot v nedeljo so opravili že veliko ogledov, še bolj skoncentrirano pa v ponedeljek in torek.
Koparčev graben je bil v petkovem neurju hudo prizadet. Vir: Občina Muta
Obvestili so tudi koncesionarja na vodotokih VGP Drava Ptuj, ki si je ogledal tudi Koparčev graben, ki je zelo prizadet. Tam je bilo treba tudi takoj pristopiti z intervencijskimi deli.
Koparčev graben so po neurju začeli čistiti. Vir: Občina Muta
Velik del finančnega bremena intervencij in predvidenih sanacij na plečih Občine Muta
Županja Angelca Mrak je še dejala, da je po prvih ocenah skupna škoda okrog 300.000 evrov. Pri tem so šteli intervencije in predvidene sanacije na gospodarski javni infrastrukturi v cestnem delu, kjer so izplute brežine, kjer so uničeni propusti. Nanošen material so večinoma že odstranili. V prvih dneh sicer tega niso mogli narediti, ker je bilo zelo mokro in posledično težko. Na Gortini se že rešuje. Da pa jih zdaj čaka veliko dela na javni gospodarski infrastrukturi, predvsem na cestah, je poudarila in izpostavila, da s finančnim vložkom Občine Muta sanacija, kolikor bodo lahko sproti reševali.
Nekaj cest je poškodovanih, prav tako njihova okolica in druga infrastruktura. Vir: Občina Muta
Glede na oceno škode na posameznih predelih je govora o nesreči na regijskem območju, ne pa na državni ravni, je še rekla županja. To pa pomeni, da bo velik strošek bil na plečih Občine Muta, ne pa države. Se pa v tej občini zavedajo, da je lansko neurje pustilo na vseh teh hudournikih na lokacijah, ki v lanskem letu niso bile poškodovane, posledice. Takrat se je videlo, da se lahko v prihodnosti tam še kaj zgodi. In letos se je to videlo.
“Stanje se z vsako naravno nesrečo samo slabša,” je izpostavila zdaj županja in poudarila, da gre za kompleksen gozdni red v gozdovih do upravljanja v vodnih telesih, na hudournikih, “Tukaj mislim, da moramo pristopiti z bolj kompleksnim načinom reševanja problemov, da preprečimo. Kot pravijo, bolje je preventiva kot pa kurativa. Da taka stanja omilimo in da je škode čim manj.”
Prav zaradi zadnjega neurja in kako so se se vode izlivale in prinašale material, ugotavljajo, da bi bili dobri podporni zidovi, prav tako, da bi bilo treba speljati kanale ob cestah, v ulicah in še marsikaj drugega. “V tem neurju se je izkazalo, da so vse zaledne vode pritekle v dolino. V hribovitem oziroma na višjih nivojih teh cest so naredile škodo na cestah,” je dejala županja in opozorila, da zaradi velike količine vode propusti niso mogli požirati vode, čeprav so bili sčiščeni. A velika količina materiala jih je zadelala.
Propusti so bili zadelani, jaški niso požirali vode. Vir: Občina MutaStanje pri enem od jaškov. Vir: Občina Muta
Prav zaradi vsega tega županja meni, da bi morali poiskati kompleksnejše rešitve. Pa da se o določenih točkah pogovarjajo že leta. Prav tam potrebujejo konkretne rešitve, po županjinih besedah, predvsem s tem, da občanom zagotovijo varnost ter da se ne povzroča škode iz leta v leto. Izrazila je razumevanje do občanov in njihovih pripomb ter prosila za njihovo razumevanje, da morajo zdaj sanacijo izvesti postopoma.
Posebej pa je pohvalila vse, ki so pokazali, da znajo v hudih urah stopiti skupaj. Od pristojnih služb, koncesionarjev in tudi občanov. Ne nazadnje so vse dni po neurju, tudi na Pernicah, občani z motikami in drugimi orodji pomagali odstranjevati posledice.
Po tednu dni je že bolj jasno, kolikšno škodo je naredilo neurje 17. julija v občini Muta. Županja Angelca Mrak po tednu dni reševanja in odpravljanja posledic neurja pravi, da se na Muti stanje z vsako nesrečo samo slabša. Že lanski spomladanski in poletni neurji jim nista prizanašali, zdaj pa so se težave le še poglobile.
Županja občine Muta Angelca Mrak je povzela, da jih je nenadno neurje v petek zvečer presenetilo in da je bila nevihta sicer napovedana, a nekoliko višje, na avstrijski strani. “Ko pa se je neurje začelo, je nenadna količina vode oziroma dežja, puščala za sabo razdejanje,” je pripomnila.
Voda je prinašala ogromno materiala. Blata, pomešanega z drugimi predmeti, je bilo polno. Vir: Občina Muta
“Malo čez 20. uro so občani že klicali ali gasilce ali kar direktno izvajalce ali osebno mene kot županjo, da se na terenu dogajajo zadeve, da je škoda povzročena, da so ogroženi tako javna infrastruktura kot tudi stanovanjski objekti,” je izpostavila Mrakova in dodala, da so bili malo po 20. uri tudi že prvi klici na številko 112, posledično so bili v sistem takoj vključeni gasilci domačega prostovoljnega gasilskega društva, ki so takoj pristopili k intervencijam.
Ljudje so “stopili skupaj” in pomagali reševati, v naslednjih dneh po neurju se je videlo, kako hudo je bilo. Vir: Občina Muta
Preko regijskega centra je bilo po besedah županje takoj sproženih deset intervencij. Ostale točke, kjer so prav tako potrebovali pomoč, a ne tako interventno, so sporočili v regijski center in v štab civilne zaščite, prav tako na Občino Muta.
Gasilci in drugi so bili na terenu dolgo v noč. Vir: Občina Muta
Voda je prinesla več kot 300 kubikov naplavljenega materiala
Dejala je, da so občani javljali tudi težave na cestnih odsekih, posebej hudo je bilo v naselju Gortina. V prvih trenutkih, pa tudi že prej, ko so videli, kaj se pripravlja, so s svojim delom veliko pripomogli, da je ta hudourniški del, ki se steka v naselje Gortina, v ulični del, se stekal v hudourniški sistem, kolikor se je dalo, je razložila županja in pripomnila, da je bila slika po koncu neurja zelo huda. Tam so bile namreč večje količine naplavljenega materiala, predvsem v predelu Gortine, kjer so narasle hudourniške vode nanesle preko 300 kubičnih metrov materiala za hiše.
Neurje je bilo nevarno tudi za občane, ki so morali takoj ukrepati in preprečiti večjo škodo ob hišah in na hišah. Vir: Občina Muta
Vso to gmoto zemlje, lesa in drugega je odneslo tudi na glavno cesto, kjer je nastal problem s prevoznostjo. Zato so obvestili tudi koncesionarja za to cesto, ki je naslednji dan vzpostavil normalno prevoznost. Za občinske ceste pa so vključili koncesionarja za te ceste, podizvajalce, ostale izvajalce – pogodbenike, delali so tudi gasilci, hkrati pa so imeli tudi veliko prostovoljcev, občanov, ki so tudi ročno delali predvsem v prvih trenutkih, o čemer pravi županja, da so na ta način veliko rešili.
Sklicali so tudi štab civilne zaščite, poveljnik je bil na terenu in v tesnem stiku z domačimi gasilci, je županja še povzela dogajanje in organizacijo. Informacije, kje so lokacije, kjer se potrebuje pomoč, so dobivali sproti. V nadaljevanju, v soboto in tudi v nedeljo, so koncesionarji naredili zaščito na cestah. Tako v soboto kot v nedeljo so opravili že veliko ogledov, še bolj skoncentrirano pa v ponedeljek in torek.
Koparčev graben je bil v petkovem neurju hudo prizadet. Vir: Občina Muta
Obvestili so tudi koncesionarja na vodotokih VGP Drava Ptuj, ki si je ogledal tudi Koparčev graben, ki je zelo prizadet. Tam je bilo treba tudi takoj pristopiti z intervencijskimi deli.
Koparčev graben so po neurju začeli čistiti. Vir: Občina Muta
Velik del finančnega bremena intervencij in predvidenih sanacij na plečih Občine Muta
Županja Angelca Mrak je še dejala, da je po prvih ocenah skupna škoda okrog 300.000 evrov. Pri tem so šteli intervencije in predvidene sanacije na gospodarski javni infrastrukturi v cestnem delu, kjer so izplute brežine, kjer so uničeni prepusti. Nanošen material so večinoma že odstranili. V prvih dneh sicer tega niso mogli narediti, ker je bilo zelo mokro in posledično težko. Na Gortini se že rešuje. Da pa jih zdaj čaka veliko dela na javni gospodarski infrastrukturi, predvsem na cestah, je poudarila in izpostavila, da s finančnim vložkom Občine Muta sanacija, kolikor bodo lahko sproti reševali.
Nekaj cest je poškodovanih, prav tako njihova okolica in druga infrastruktura. Vir: Občina Muta
Glede na oceno škode na posameznih predelih je govora o nesreči na regijskem območju, ne pa na državni ravni, je še rekla županja. To pa pomeni, da bo velik strošek bil na plečih Občine Muta, ne pa države. Se pa v tej občini zavedajo, da je lansko neurje pustilo na vseh teh hudournikih na lokacijah, ki v lanskem letu niso bile poškodovane, posledice. Takrat se je videlo, da se lahko v prihodnosti tam še kaj zgodi. In letos se je to videlo.
“Stanje se z vsako naravno nesrečo samo slabša,” je izpostavila zdaj županja in poudarila, da gre za kompleksen gozdni red v gozdovih do upravljanja v vodnih telesih, na hudournikih, “Tukaj mislim, da moramo pristopiti z bolj kompleksnim načinom reševanja problemov, da preprečimo. Kot pravijo, bolje je preventiva kot pa kurativa. Da taka stanja omilimo in da je škode čim manj.”
Prav zaradi zadnjega neurja in kako so se se vode izlivale in prinašale material, ugotavljajo, da bi bili dobri podporni zidovi, prav tako, da bi bilo treba speljati kanale ob cestah, v ulicah in še marsikaj drugega. “V tem neurju se je izkazalo, da so vse zaledne vode pritekle v dolino. V hribovitem oziroma na višjih nivojih teh cest so naredile škodo na cestah,” je dejala županja in opozorila, da zaradi velike količine vode prepusti niso mogli požirati vode, čeprav so bili sčiščeni. A velik količina materiala jih je zadelala.
Propusti so bili zadelani, jaški niso požirali vode. Vir: Občina MutaStanje pri enem od jaškov. Vir: Občina Muta
Prav zaradi vsega tega županja meni, da bi morali poiskati kompleksnejše rešitve. Pa da se o določenih točkah pogovarjajo že leta. Prav tam potrebujejo konkretne rešitve, po županjinih besedah, predvsem s tem, da občanom zagotovijo varnost ter da se ne povzroča škoda iz leta v leto. Izrazila je razumevanje občanov in njihovih pripomb ter prosila za njihovo razumevanje, da morajo zdaj sanacijo izvesti postopoma.
Posebej pa je pohvalila vse, ki so pokazali, da znajo v hudih urah stopiti skupaj. Od pristojnih služb, koncesionarjev in tudi občanov. Ne nazadnje so vse dni po neurju, tudi na Pernicah občani z motikami in drugimi orodji pomagali odstranjevati posledice.
Po tednu dni je že bolj jasno, kolikšno škodo je naredilo neurje 17. julija v občini Muta. Županja Angelca Mrak po tednu dni reševanja in odpravljanja posledic neurja pravi, da se na Muti stanje z vsako nesrečo samo slabša. Že lanska neurja jim niso prizanašala, zdaj pa so se težave le še poglobile.
Županja občine Muta Angelca Mrak je povzela, da jih je nenadno neurje v petek zvečer presenetilo in da je bila nevihta sicer napovedana, a nekoliko višje, na avstrijski strani. “Ko pa se je neurje začelo, je nenadna količina vode oziroma dežja, puščala za sabo razdejanje,” je pripomnila.
Voda je prinašala ogromno materiala. Blata, pomešanega z drugimi predmeti, je bilo polno. Vir: Občina Muta
“Malo čez 20. uro so občani že klicali ali gasilce ali kar direktno izvajalce ali osebno mene kot županjo, da se na terenu dogajajo zadeve, da je škoda povzročena, da so ogroženi tako javna infrastruktura kot tudi stanovanjski objekti,” je izpostavila Mrakova in dodala, da so bili malo po 20. uri tudi že prvi klici na številko 112, posledično so bili v sistem takoj vključeni gasilci domačega prostovoljnega gasilskega društva, ki so takoj pristopili k intervencijam.
Ljudje so “stopili skupaj” in pomagali reševati, v naslednjih dneh po neurju se je videlo, kako hudo je bilo. Vir: Občina Muta
Preko regijskega centra je bilo po besedah županje takoj sproženih deset intervencij. Ostale točke, kjer so prav tako potrebovali pomoč, a ne tako interventno, so sporočili v regijski center in v štab civilne zaščite, prav tako na Občino Muta.
Gasilci in drugi so bili na terenu dolgo v noč. Vir: Občina Muta
Voda je prinesla več kot 300 kubikov naplavljenega materiala
Dejala je, da so občani javljali tudi težave na cestnih odsekih, posebej hudo je bilo v naselju Gortina. V prvih trenutkih, pa tudi že prej, ko so videli, kaj se pripravlja, so s svojim delom veliko pripomogli, da je ta hudourniški del (ki se sicer steka v ulični predel naselja Gortina), se stekal v hudourniški sistem, kolikor se je pač dalo, je razložila županja in pripomnila, da je bila slika po koncu neurja zelo huda. Tam so bile namreč večje količine naplavljenega materiala, predvsem v predelu Gortine, kjer so narasle hudourniške vode nanesle preko 300 kubičnih metrov materiala za hiše.
Neurje je bilo nevarno tudi za občane, ki so morali takoj ukrepati in preprečiti večjo škodo ob hišah ter v in na hišah. Vir: Občina Muta
Vso to gmoto zemlje, lesa in drugega je odneslo tudi na glavno cesto, kjer je nastal problem s prevoznostjo. Zato so obvestili tudi koncesionarja za to cesto, ki je naslednji dan vzpostavil normalno prevoznost. Za občinske ceste pa so vključili koncesionarja za te ceste, podizvajalce, ostale izvajalce – pogodbenike, delali so tudi gasilci, hkrati pa so imeli tudi veliko prostovoljcev, občanov, ki so tudi ročno delali predvsem v prvih trenutkih, o čemer pravi županja, da so na ta način veliko rešili.
Sklicali so tudi štab civilne zaščite, poveljnik je bil na terenu in v tesnem stiku z domačimi gasilci, je županja še povzela dogajanje in organizacijo. Informacije, kje so lokacije, kjer se potrebuje pomoč, so dobivali sproti. V nadaljevanju, v soboto in tudi v nedeljo, so koncesionarji naredili zaščito na cestah. Tako v soboto kot v nedeljo so opravili že veliko ogledov, še bolj skoncentrirano pa v ponedeljek in torek.
Koparčev graben je bil v petkovem neurju hudo prizadet. Vir: Občina Muta
Obvestili so tudi koncesionarja na vodotokih VGP Drava Ptuj, ki si je ogledal tudi Koparčev graben, ki je zelo prizadet. Tam je bilo treba tudi takoj pristopiti z intervencijskimi deli.
Koparčev graben so po neurju začeli čistiti. Vir: Občina Muta
Velik del finančnega bremena intervencij in predvidenih sanacij na plečih Občine Muta
Županja Angelca Mrak je še dejala, da je po prvih ocenah skupna škoda okrog 300.000 evrov. Pri tem so šteli intervencije in predvidene sanacije na gospodarski javni infrastrukturi v cestnem delu, kjer so izplute brežine, kjer so uničeni propusti. Nanošen material so večinoma že odstranili. V prvih dneh sicer tega niso mogli narediti, ker je bilo zelo mokro in posledično težko. Na Gortini se že rešuje. Da pa jih zdaj čaka veliko dela na javni gospodarski infrastrukturi, predvsem na cestah, je poudarila in izpostavila, da s finančnim vložkom Občine Muta sanacija, kolikor bodo lahko sproti reševali.
Nekaj cest je poškodovanih, prav tako njihova okolica in druga infrastruktura. Vir: Občina Muta
Glede na oceno škode na posameznih predelih je govora o nesreči na regijskem območju, ne pa na državni ravni, je še rekla županja. To pa pomeni, da bo velik strošek bil na plečih Občine Muta, ne pa države. Se pa v tej občini zavedajo, da je lansko neurje pustilo na vseh teh hudournikih na lokacijah, ki v lanskem letu niso bile poškodovane, posledice. Takrat se je videlo, da se lahko v prihodnosti tam še kaj zgodi. In letos se je to videlo.
“Stanje se z vsako naravno nesrečo samo slabša,” je izpostavila zdaj županja in poudarila, da gre za kompleksen gozdni red v gozdovih do upravljanja v vodnih telesih, na hudournikih, “Tukaj mislim, da moramo pristopiti z bolj kompleksnim načinom reševanja problemov, da preprečimo. Kot pravijo, bolje je preventiva kot pa kurativa. Da taka stanja omilimo in da je škode čim manj.”
Prav zaradi zadnjega neurja in kako so se se vode izlivale in prinašale material, ugotavljajo, da bi bili dobri podporni zidovi, prav tako, da bi bilo treba speljati kanale ob cestah, v ulicah in še marsikaj drugega. “V tem neurju se je izkazalo, da so vse zaledne vode pritekle v dolino. V hribovitem oziroma na višjih nivojih teh cest so naredile škodo na cestah,” je dejala županja in opozorila, da zaradi velike količine vode propusti niso mogli požirati vode, čeprav so bili sčiščeni. A velika količina materiala jih je zadelala.
Propusti so bili zadelani, jaški niso požirali vode. Vir: Občina MutaStanje pri enem od jaškov. Vir: Občina Muta
Prav zaradi vsega tega županja meni, da bi morali poiskati kompleksnejše rešitve. Pa da se o določenih točkah pogovarjajo že leta. Prav tam potrebujejo konkretne rešitve, po županjinih besedah, predvsem s tem, da občanom zagotovijo varnost ter da se ne povzroča škode iz leta v leto. Izrazila je razumevanje do občanov in njihovih pripomb ter prosila za njihovo razumevanje, da morajo zdaj sanacijo izvesti postopoma.
Posebej pa je pohvalila vse, ki so pokazali, da znajo v hudih urah stopiti skupaj. Od pristojnih služb, koncesionarjev in tudi občanov. Ne nazadnje so vse dni po neurju, tudi na Pernicah, občani z motikami in drugimi orodji pomagali odstranjevati posledice.
Mariborska glavna avtobusna postaja, ki so jo pred leti zgradili in izjemno uredili, je v preteklih letih izgubila svoj blišč in sijaj, prav tako tudi njena okolica. Zdaj pa se ji, po besedah mariborskega župana, obetajo boljši časi. Načrtujejo namreč njeno revitalizacijo.
Nekaj zadev so na mariborsko glavni postaji že posodobili. Lotili so se že obnove sanitarij, načrtujejo tudi obnovo prostorov blagajne, čakalnice in informacij. Pred kratkim so preplastili uvozno pot za avtobuse. Župan MO Maribor Saša Arsenovič pa je pred kratkim napovedal še veje posege tako v avtobusno postajo, predvsem pa v njeno okolico.
V neposredni bližini naj bi se namreč lotili tudi podhoda in atrija, ki vodita preko Mlinske ceste proti sodišču in policijski postaji. Prav tako bi radi tam uredili tudi okolico, zeleno površino, naredili parkirno hišo. Razmišljal je tudi o Meljski cesti, ki vodi v industrijsko cono, prav tako v povezovanju z že obnovljeno železniško postajo. Ves ta predel bi rad, pom njegovih besedah, imel bolj mestotvoren.
Dve največji prioriteti sanacij stanja po lanskih ujmah v Dupleku sta na območjih, kjer so morali zagotoviti prevoznost cest, je dejal Mitja Horvat, župan občine Duplek. Zdaj sta v zaključni fazi. Ena je tako rekoč končana, na drugi pospešeno urejajo stanje.
Gre za sanacijo plazu Ornik, na cesti med Zimico in Zgornjo Koreno, ta je zdaj zaključena in izpeljana. Sanacija plazu v Ciglencah pa gre proti koncu. Plaz je saniran, cesto pa urejajo, da jo bodo lahko še asfaltirali in zaključili.
Župan je omenil, da so se bali, da pozimi ne bodo uspeli delati zaradi zimskih razmer oziroma da bi se zaradi zimskih razmer in nato še spomladanskih območje plazišča poslabšalo. K sreči so lahko hiteli, zima ni bila huda, tako da ni prišlo do uničenja ceste in dodatnega ogrožanja hiš, ki so v bližini.
Sanacijo so začeli po sprejetem rebalansu občinskega proračuna, večino sredstev so prispevali sami, župan upa, da bodo obljube države, da bo poleg prvega avansa, 40 odstotkov ocenjene škode, primaknila še več denarja, izpolnjene. Dejal je, da denar je bil nakazan, a upa, da bodo za ostalo vsaj v večjem delu sredstva bila povrnjena.
Sicer pa, da spomnimo, lani so dobro odnesli zaradi izgrajenega nasipa ob reki Dravi. Nasip je namreč zadržal veliko vode, tako da ni bilo takšnih poplav, kot so jih bili deležni pred več leti.
Župan je še vesel, da so uspeli premakniti tudi protipoplavno zaščito Žitečkega potoka, verjame, da bodo protipoplavni ukrepi v centru Spodnjega Dupleka imeli učinek.
Občina Ruše sporoča, da bo na Cesti v Log, v območju sanacije usada (od naslova Cesta v Log 38 do 46), zaradi neugodnih vremenskih razmer za polaganje asfaltne plasti popolna zapora ceste podaljšana.
Popolna zapora te ceste za ves promet bo tako do torka, 5. marca 2024, do 9. ure. V času trajanja zapore je promet s prometno signalizacijo preusmerjen na obvozno cesto Ob Mlinščici.
Na postajah Šentilj, Cirknica, Pesnica, Maribor, Maribor Tezno, Hoče in Orehova vas je v februarju pričel delovati nov “Potniški informacijski sistem”, sporočajo s Slovenskih železnic.
Postopoma, v naslednjih mesecih sledijo še preostale postaje na progi Pragersko – Celje – Zidani Most. LED-prikazovalniki na peronih prikazujejo odhod naslednjega vlaka s posameznega tira (in vse morebitne spremembe / obvestila). Seznam prihodov in odhodov vlakov v določenem časovnem obdobju pa prikazujejo LCD-prikazovalniki na dostopnih vhodih, še sporočajo. V sklopu omenjenega sistema deluje tudi samodejna (posneta in razločna) zvočna najava odhodov, prihodov vlakov, morebitnih obvestil ali sprememb.
Projekt izvaja Direkcija RS za infrastrukturo, v sklopu projekta daljinskega vodenja prometa bo tovrstni sistem nameščen na vseh postajah na progi Šentilj – Maribor – Zidani Most.
Potniški informacijski sistem je že nameščen:
– glavna železniška postaja Ljubljana
– proga Pragersko – Murska Sobota – Hodoš
– proga Ljubljana – Divača – Sežana / Koper
– prenovljene postaje na odseku Jesenice – Otoče (proga Jesenice – Ljubljana)
– nekatere prenovljene postaje (Hrastnik, Šentjur, Rače, Domžale)
– nekatere postaje na t.i. Bohinjski progi
– proga Grosuplje – Kočevje
Medtem ko izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu predlaga, da bi po končani gradnji Lenta tega zaprli za promet, podžupan Medved pravi, da na Mestni občini Maribor še nimajo končne rešitve. Čakajo namreč na odziv javnosti.
Mestna občina Maribor je pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Tako so na predstavitvi rezultatov predstavili rezultate: “Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Povprečno se 25.000 vozil na dnevnem nivoju pelje ali skozi mestno središče ali pa so to izvorno ciljne poti.”
Izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu je bilo podjetje Swiroo, njegov predstavnik Damijan Ferk pa je povedal, da je na nekaterih odsekih na levem in tudi na desnem bregu prišlo do obremenitev prometa. Upoštevali so meritve na 15 merilnih mestih od leta 2020 do oktobra 2023. Ob koncu so na podlagi meritev predlagali Mestni občini Maribor, da se promet na Lentu popolnoma zapre, razen z omejitvami za stanovalce, dostavo in podobno. Podžupan Samo Peter Medved pa je na včerajšnji predstavitvi dejal, da bo na Lentu uvedena ena avtobusna linija, končne rešitve oziroma odgovora, ali bo Lent zaprt za ostali oziroma ves promet, pa ni podal. Pravi, da čakajo na odločitev javnosti, a da se bodo morali do konca januarja tega leta odločiti. Več v prispevku:
Kaj je pokazala analiza meritev prometa?
Mestna občina Maribor je sporočila, da je analiza prometa ob zapori oziroma ob izgradnji Lenta pokazala, da je do sprememb dnevnih prometnih obremenitev prišlo na naslednjih odsekih:
– Stari most (približno 1.200 vozil/dan) in Pobreška cesta (približno 1.700 vozil/dan) in naprej na Valvazorjevo ulico (približno 1.900 vozil/dan);
– Mladinska oz. Maistrova ulica (približno 2.400 vozil/dan) in
– Razlagova oz. Krekova ulica (približno 2.300 vozil/dan) – kar pomeni, da se je posledično povečal promet na Partizanski in Titovi cesti.
“Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni dosežena, na podlagi česar je predlog prihodnje prometne ureditve popolna zapora za osebni promet na Lentu, razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP. Za izjeme, ki lahko vozijo po Lentu je predlagana uvedba t.i. »shared-space« cone (20 km/h). Dokončna odločitev glede prometne ureditve na Lentu zaenkrat še ni sprejeta,” so strnili ugotovitve po predstavitvi rezultatov in predloga za zaporo prometa na Lentu ter dodali: “Glede na rast deležev javnega potniškega in kolesarskega prometa ter predvideno širitev avtobusne in kolesarske mreže, v prihodnosti ni pričakovati nadaljnje rasti osebnega prometa v mestu Maribor. S tem mesto sledi tudi smernicam EU (Bela knjiga EU, zmanjšanje CO2 emisij, okolju prijazna naravnanost mestnega in primestnega prometa).”
