Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mariborska glavna avtobusna postaja, ki so jo pred leti zgradili in izjemno uredili, je v preteklih letih izgubila svoj blišč in sijaj, prav tako tudi njena okolica. Zdaj pa se ji, po besedah mariborskega župana, obetajo boljši časi. Načrtujejo namreč njeno revitalizacijo.

Nekaj zadev so na mariborsko glavni postaji že posodobili. Lotili so se že obnove sanitarij, načrtujejo tudi obnovo prostorov blagajne, čakalnice in informacij. Pred kratkim so preplastili uvozno pot za avtobuse. Župan MO Maribor Saša Arsenovič pa je pred kratkim napovedal še veje posege tako v avtobusno postajo, predvsem pa v njeno okolico.

V neposredni bližini naj bi se namreč lotili tudi podhoda in atrija, ki vodita preko Mlinske ceste proti sodišču in policijski postaji. Prav tako bi radi tam uredili tudi okolico, zeleno površino, naredili parkirno hišo. Razmišljal je tudi o Meljski cesti, ki vodi v industrijsko cono, prav tako v povezovanju z že obnovljeno železniško postajo. Ves ta predel bi rad, pom njegovih besedah, imel bolj mestotvoren.

Poglejte, kakšne vizije in želje ima.

Dve največji prioriteti sanacij stanja po lanskih ujmah v Dupleku sta na območjih, kjer so morali zagotoviti prevoznost cest, je dejal Mitja Horvat, župan občine Duplek. Zdaj sta v zaključni fazi. Ena je tako rekoč končana, na drugi pospešeno urejajo stanje.

Gre za sanacijo plazu Ornik, na cesti med Zimico in Zgornjo Koreno, ta je zdaj zaključena in izpeljana. Sanacija plazu v Ciglencah pa gre proti koncu. Plaz je saniran, cesto pa urejajo, da jo bodo lahko še asfaltirali in zaključili.

Župan je omenil, da so se bali, da pozimi ne bodo uspeli delati zaradi zimskih razmer oziroma da bi se zaradi zimskih razmer in nato še spomladanskih območje plazišča poslabšalo. K sreči so lahko hiteli, zima ni bila huda, tako da ni prišlo do uničenja ceste in dodatnega ogrožanja hiš, ki so v bližini.

Sanacijo so začeli po sprejetem rebalansu občinskega proračuna, večino sredstev so prispevali sami, župan upa, da bodo obljube države, da bo poleg prvega avansa, 40 odstotkov ocenjene škode, primaknila še več denarja, izpolnjene. Dejal je, da denar je bil nakazan, a upa, da bodo za ostalo vsaj v večjem delu sredstva bila povrnjena.

Sicer pa, da spomnimo, lani so dobro odnesli zaradi izgrajenega nasipa ob reki Dravi. Nasip je namreč zadržal veliko vode, tako da ni bilo takšnih poplav, kot so jih bili deležni pred več leti.

Župan je še vesel, da so uspeli premakniti tudi protipoplavno zaščito Žitečkega potoka, verjame, da bodo protipoplavni ukrepi v centru Spodnjega Dupleka imeli učinek.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Občina Ruše sporoča, da bo na Cesti v Log, v območju sanacije usada (od naslova Cesta v Log 38 do 46), zaradi neugodnih vremenskih razmer za polaganje asfaltne plasti popolna zapora ceste podaljšana.

Popolna zapora te ceste za ves promet bo tako do torka, 5. marca 2024, do 9. ure. V času trajanja zapore je promet s prometno signalizacijo preusmerjen na obvozno cesto Ob Mlinščici.

Na postajah Šentilj, Cirknica, Pesnica, Maribor, Maribor Tezno, Hoče in Orehova vas je v februarju pričel delovati nov “Potniški informacijski sistem”, sporočajo s Slovenskih železnic.

Postopoma, v naslednjih mesecih sledijo še preostale postaje na progi Pragersko – Celje – Zidani Most. LED-prikazovalniki na peronih prikazujejo odhod naslednjega vlaka s posameznega tira (in vse morebitne spremembe / obvestila). Seznam prihodov in odhodov vlakov v določenem časovnem obdobju pa prikazujejo LCD-prikazovalniki na dostopnih vhodih, še sporočajo. V sklopu omenjenega sistema deluje tudi samodejna (posneta in razločna) zvočna najava odhodov, prihodov vlakov, morebitnih obvestil ali sprememb.

Projekt izvaja Direkcija RS za infrastrukturo, v sklopu projekta daljinskega vodenja prometa bo tovrstni sistem nameščen na vseh postajah na progi Šentilj – Maribor – Zidani Most.

Potniški informacijski sistem je že nameščen:
– glavna železniška postaja Ljubljana
– proga Pragersko – Murska Sobota – Hodoš
– proga Ljubljana – Divača – Sežana / Koper
– prenovljene postaje na odseku Jesenice – Otoče (proga Jesenice – Ljubljana)
– nekatere prenovljene postaje (Hrastnik, Šentjur, Rače, Domžale)
– nekatere postaje na t.i. Bohinjski progi
– proga Grosuplje – Kočevje

Medtem ko izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu predlaga, da bi po končani gradnji Lenta tega zaprli za promet, podžupan Medved pravi, da na Mestni občini Maribor še nimajo končne rešitve. Čakajo namreč na odziv javnosti.

Mestna občina Maribor je pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Tako so na predstavitvi rezultatov predstavili rezultate: “Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Povprečno se 25.000 vozil na dnevnem nivoju pelje ali skozi mestno središče ali pa so to izvorno ciljne poti.”

Izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu je bilo podjetje Swiroo, njegov predstavnik Damijan Ferk pa je povedal, da je na nekaterih odsekih na levem in tudi na desnem bregu prišlo do obremenitev prometa. Upoštevali so meritve na 15 merilnih mestih od leta 2020 do oktobra 2023. Ob koncu so na podlagi meritev predlagali Mestni občini Maribor, da se promet na Lentu popolnoma zapre, razen z omejitvami za stanovalce, dostavo in podobno. Podžupan Samo Peter Medved pa je na včerajšnji predstavitvi dejal, da bo na Lentu uvedena ena avtobusna linija, končne rešitve oziroma odgovora, ali bo Lent zaprt za ostali oziroma ves promet, pa ni podal. Pravi, da čakajo na odločitev javnosti, a da se bodo morali do konca januarja tega leta odločiti. Več v prispevku:

Kaj je pokazala analiza meritev prometa?

Mestna občina Maribor je sporočila, da je analiza prometa ob zapori oziroma ob izgradnji Lenta pokazala, da je do sprememb dnevnih prometnih obremenitev prišlo na naslednjih odsekih:

– Stari most (približno 1.200 vozil/dan) in Pobreška cesta (približno 1.700 vozil/dan) in naprej na Valvazorjevo ulico (približno 1.900 vozil/dan);
– Mladinska oz. Maistrova ulica (približno 2.400 vozil/dan) in
– Razlagova oz. Krekova ulica (približno 2.300 vozil/dan) – kar pomeni, da se je posledično povečal promet na Partizanski in Titovi cesti.

“Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni dosežena, na podlagi česar je predlog prihodnje prometne ureditve popolna zapora za osebni promet na Lentu, razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP. Za izjeme, ki lahko vozijo po Lentu je predlagana uvedba t.i. »shared-space« cone (20 km/h). Dokončna odločitev glede prometne ureditve na Lentu zaenkrat še ni sprejeta,” so strnili ugotovitve po predstavitvi rezultatov in predloga za zaporo prometa na Lentu ter dodali: “Glede na rast deležev javnega potniškega in kolesarskega prometa ter predvideno širitev avtobusne in kolesarske mreže, v prihodnosti ni pričakovati nadaljnje rasti osebnega prometa v mestu Maribor. S tem mesto sledi tudi smernicam EU (Bela knjiga EU, zmanjšanje CO2 emisij, okolju prijazna naravnanost mestnega in primestnega prometa).”

V Spodnjem Dupleku, kjer urejajo protipoplavne ukrepe, je podaljšana popolna zapora Šolske poti vse do konca januarja.

Šolska pot sicer povezuje dve cesti, a tam urejajo protipoplavne ukrepe vse od 3. do 31. januarja 2024 med 8. in 13. uro. V tem času velja popolna zapora Šolske poti.

Zapora Šolske poti v Spodnjem Dupleku. Vir: spletna stran Občine Duplek

Prav tako v tem času ni možen prehod, so Občini Duplek sporočili z VGP Drava. Zapisali so še, da je čas zapore prilagojen šolskemu pouku, zato naprošajo vse uporabnike Šolske poti, da jo uporabljajo izven časa popolne zapore. Zahvaljujejo se še za razumevanje in prosijo za upoštevanje začasne prometne signalizacije.

Občina Duplek obvešča, da so naredili popolno zaporo cestišča na javni poti.

Zaradi plazenja cestišča obstaja nevarnost za vse udeležence v prometu, zato so postavili popolno zaporo na javni poti 582221 – Zgornja Korena (Hrastnik – Pučanca – Bezjak – Praviček) skozi Pučanco.

Zapora javne poti v Zgornji Koreni. Vir: Občina Duplek

Na delu dvorišča Podružnične osnovne šole v Dvorjanah že stoji gradbiščna ograja. Tam bodo namreč uredili dvorišče.

Izvajalec del je podjetje Kokol in Kokol iz Miklavža. Dvorišče pred šolo bo delno asfaltirano, delno pa z umetno maso. Opremljeno tudi bo s klopmi in manjšim plezalnim elementom.

Da bo novo urejeno dvorišče varno za igro, bo v celoti ograjeno in zaprto za promet, sporočajo z Občine Duplek.

Če bo vreme ugodno, bodo dela končana v roku dveh mesecev, napovedujejo na Občini Duplek, v nasprotnem primeru pa spomladi prihodnje leto. Uporabnike zdaj še naprošajo za razumevanje pri gradnji in upoštevanje gradbiščnega reda.

Občina Duplek je sporočila, da je izvajalec del Gradnje Centrih s partnersko družbo Kostak v tem projektu začel dela na projektu “Rekonstrukcija in prizidava Vrtca Spodnji Duplek”.

Neposredno ob obstoječem vrtcu bo namreč izvedena prizidava vrtca v pritlični izvedbi. V prizidku bodo uredili štiri igralnice z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori.

V obstoječem objektu šole bo izvedena rekonstrukcija obstoječe jedilnice v pritličju. Nad jedilnico bo nadzidava, v katero bo umeščena knjižnica. Prav tako se bo izvedla celovita rekonstrukcija in dozidava kuhinje.

Dela bodo potekala do 30. maja 2025. V času gradnje uporabnike in občane prosijo za spoštovanje začasnih prometnih ureditev ter strpnost in razumevanje.

V Kamniški grabi, ki spada v mariborsko Krajevno skupnost Kamnica, so včeraj uradno zaključili izgradnjo komunalne kanalizacije, pri tem pa so preplastili tudi cesto. Krajani so zadovoljni, a opozarjajo, da so še drugi projekti, ki so “na čakanju” in da bodo vztrajali, da se jih naredi, saj nočejo biti pozabljeni od centra.

Izgradnja je potekala v sklopu projekta “Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor”. Naredilo se je dobrih 1.350 metrov prenovljene ceste in za približno 60 priključkov komunalne kanalizacije.

Krajani KS Kamnica, predvsem tisti, ki stanujejo na odseku izgradnje komunalne kanalizacije in obnove ceste so zadovoljni, da so cesto uredili tako, da je boljša kot pred neurjem, ki je pustošilo po grabi, prav tako za ureditev komunalne kanalizacije. Hkrati pa opozarjajo še na vrsto projektov, ki jih je treba v KS Kamnica še narediti, dokončati.

Predsednik KS Kamnica: “Narava je morala pokazati zobe, da so nas potem lahko poslušali.”

Tako pravi tudi Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica: “Čisto zadovoljni ne bomo nikoli. Projektov je odprtih še in še. Zagotovo pa smo danes zadovoljni, da se odpira tudi uradno ta cesta skozi Kamniško grabo, da je urejena kanalizacija, da so urejeni hišni priklopi in podporni zidovi, za katere je narava spomladi pokazala, da so nujno potrebni.” Dodal je še, da se je že prej kazalo, da je investicija v obnovo nujno potrebna, “a naša beseda ni bila dovolj, je morala narava pokazati zobe, da so nas potem poslušali”.

Ni še daleč nazaj čas, ko so v Kamnici glasno razmišljali, da bi se odcepili od Mestne občine Maribor, saj so po besedah Hauptmana ravnali prav, da so pokazali na to, kar bi se še moralo narediti. Zdaj je dodal še to: “Definitivno je naš odziv takrat pomagal pri odnosu Mestne občine Maribor. Če bi rekli, da so 100-odstotno zadovoljni, nismo! Pravkar se sprejema proračun, smo kar na nožu, bi rekel, ampak ja, se da boljše sodelovati z njimi, kot se je prej.” 

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je ob zaključku izgradnje komunalne kanalizacije in prenove ceste dejal, “da smo se tu najbolj bali, da bomo zamudili sofinanciranje iz kohezijskih sredstev, to se pravi dogovor za razvoj regij, pa nam je to uspelo”. V celotni investiciji so bili štirje projekti, v dolžini približno 24 km. Dejal je, da je Kamniška graba dokončana, prav tako tudi Limbuš in Laznica, Pekre, Studenci. Da pa traja v Malečniku malo bolj dolgo, je še dodal. In pristavil, da bo tam tudi dokončano v roku.

Podžupan MO Maribor Samo Peter Medved je dejal, da so se v območju Kamniške grabe trudili, da bodo zagotovili tudi novo vozišče, po njegovoih besedah je bil to eden od primarnih ciljev, pa tudi javno razsvetljavo. Pa da je bilo ob vsem tem treba zagotoviti podporne ukrepe v sami strugi potoka in cestne priključke. In da je bilo za vse to treba urediti dodatna sredstva.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Proizvodni sistem Energetike Maribor iz Skupine JHMB je od danes bogatejši za visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan.

Ta zagotavlja dodatni vir energije, s tem pa tudi pomemben korak na začrtani poti v diverzifikacijo proizvodnih virov. Ob tem mejniku proizvodnje energije v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor (MOM) je Mariborčane na odprtju najnovejše pridobitve pozdravil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. S simboličnim pritiskom na gumb so minister, župan MOM Aleksander Saša Arsenovič, direktor Javnega holdinga Maribor mag. Andrej Rihter in direktor Energetike Maribor Jože Hebar uradno pognali delovanje visokotemperaturne toplotne črpalke (VTČ) Pristan.

Ta zagotavlja 2 MW nazivne toplotne moči in za svoje delovanje izkorišča toploto reke Drave. Vrednost naložbe v VTČ, ki je nameščena v kletnih prostorih kopališča Pristan, kjer Energetika Maribor že ima svoje strojne naprave, je 2,2 milijona evrov. Nova pridobitev bo po ocenah prispevala k znižanju emisij CO₂ za 1.900 ton letno in hkrati povečala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za približno 12.000 MWh letno. VTČ v Pristanu, ki bo za delovanje letno porabila okrog 3.300 MW/h električne energije, s slednjo delno oskrbuje tudi sončna elektrarna na strehi objekta.

Hkrati je bil v okviru prenove Lenta zgrajen tudi povezovalni varnostni vročevod v dolžini približno 650 metrov; služil bo kot funkcionalna povezava obstoječega vročevodnega omrežja s predvidenimi širitvami omrežja na levem bregu Drave.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob tem dejal, da sta »VTČ v Pristanu in povezovalni varnostni vročevod Lent izjemno pomembni investiciji, ki kažeta zavzetost Mestne občine Maribor in Energetike Maribor v prizadevanjih za zagotovitev podnebno nevtralne družbe. Obe investiciji odpirata vrata novim energetskim priložnostim in vodita v prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in povečanje učinkovite rabe energije.«

Tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar je usmeril pogled v prihodnost: “Naj bo ta dva milijona evrov vreden projekt, financiran z lastnimi sredstvi podjetja, eden v vrsti novih projektov, ki mu bo-do kmalu sledili še drugi. Vključno z izzivom energijske izrabe za nekoga odpadkov, za nas pa po-membne vhodne surovine, ki bi zagotovila sprejemljivo ceno toplote in ravnanja s preostalimi od-padki za nas in prihodnje generacije.”

Razložil je še, kako deluje visokotemperaturna toplotna črpalka.

Energetika Maribor je s to naložbo močno zakorakala v zeleno prihodnost in tako nadaljuje izpolnje-vanje svojega akcijskega načrta oskrbe mesta s toploto ter prehoda na obnovljive vire energije. Pred tem je korak v zeleno prihodnost naredila že s postavitvijo sončnih sprejemnikov na strehah poslovnih objektov in parkirnih nadstreških na sedežu podjetja.

Poleg tega za prehod od uvozno odvisnega zemeljskega plina na lastne vire načrtuje še vrsto projektov; prva je izgradnja kotla na lesno biomaso moči 5 MW na lokaciji podjetja, ki bo od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v letu 2024 zanjo prejelo nepovratna sredstva v višini 1,345 milijona evrov.

Prav tako so predvidene dodatne proizvodne naprave na obnovljive vire energije na levem bregu Drave in nadaljnje širitve zmogljivosti sončnih elektrarn. Za največjo naložbo v prihodnjih letih pa se prav gotovo izkazuje postavitev naprave za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov, ki bi v sistemu daljinskega ogrevanja v MOM omogočala proizvodnjo 60 % vse potrebne toplote.

Proizvodnja toplote iz takšnega objekta bi pomenila bistveno povečan delež obnovljivih virov energije, saj lahko na podlagi izvedene primerjalne študije praks EU računamo na približno 50 % delež obnovljivih virov energije v tako pripravljenem energentu. Omenjena naložba bi pomenila pomembno povečanje samozadostnosti tako pri ravnanju z odpadki kakor pri zagotavljanju domačega energijskega vira, posledično pa tudi bistveno nižje stroške ogrevanja za prebivalce Maribora. Pri načrtovanju omenjenih proizvodnih virov Energetika Maribor sledi najvišjim okoljskim standardom za zaščito okolja in zdravja ljudi.

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob zagonu VTČ izpostavil pomen diverzifikacije proizvodnih virov in dejal: “Ustrezne razvojne usmeritve in zakonska določila na nivoju mesta, države in Evropske unije nam dajejo zagon za nova vlaganja v zeleno prihodnost našega mesta.”

Ključne usmeritve mesta, Energetike Maribor in sistema daljinskega ogrevanja v MOM ter s tem oskrbe s toploto 13.840 gospodinjstev in 375 ostalih odjemalcev so učinkovitost sistema in zanesljiva, cenovna sprejemljivost ter okoljsko odgovorna oskrba s toploto.

Ministrstvo za infrastrukturo je postopek, s katerim so iskali koncesionarja za upravljanje z mariborskim letališčem, zaključilo brez izbire.

Kot so pojasnili za STA, so z državno DRI zato še za eno leto do konca leta 2024 podaljšali pogodbo za začasno upravljanje. Tej so do konca julija za upravljanje letos izplačali že dobrega 1,6 milijona evrov.

Ponudbo oddala le letalska šola SIDrone

Na decembra lani objavljen razpis države za izbiro koncesionarja je ponudbo oddala le letalska šola SIDrone, ki je v ponudbi nastopala s partnerjem Ključavničarstvo Kunc. Stoodstotni lastnik SIDrona s sedežem v Trbovljah je Rok Belič, nekdaj vodja kabinskega osebja pri propadlem nacionalnem letalskem prevozniku Adrii Airways, ki pa javno ni želel razkrivati svojih načrtov.

Povabljeni h konkurenčnemu dialogu

Strokovna komisija je prispelo prijavo pregledala z vidika obstoja izključitvenih razlogov, izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in drugih zahtev razpisne dokumentacije. Ker je ponudnik izpolnjeval vse pogoje za “priznanje sposobnosti”, je bil povabljen h konkurenčnemu dialogu.

Ministrstvo ni bilo zadovoljno

Na infrastrukturnem ministrstvu so danes pojasnili, da so pogajanja izvedli v treh krogih, obe strani pa sta opravili dodatne aktivnosti in preveritve, a je komisija po zaključenem postopku pogajanj ugotovila, da potencialni koncesionar ne more zagotoviti pozitivnega finančnega načrta obratovanja. Ministrici Alenki Bratušek so predlagali izdajo sklepa o zaključku postopka brez izbire, slednja pa ga je, kot je razvidno iz portala javnih naročil, tudi že podpisala.

Bratušek: Potniškega prometa verjetno ne bo

Kakšni bodo nadaljnji koraki države za zagotovitev prihodnjega delovanja letališča, na ministrstvu niso pojasnili, je pa Bratušek v junijskem pogovoru za STA med drugim povedala, da “roko na srce, potniškega prometa tam, če ga v 50 letih letališča ni bilo, verjetno tudi ne bo, bi se pa dalo izvajati druge dejavnosti”.

Katere možnosti pa so?

Med večjimi priložnostmi vidi tovorni promet, servisne dejavnosti za večja letala, šolanje kadrov in podobno. “Če želiš izvajati te dejavnosti, mora biti letališče mednarodno, kar mariborsko je. To je njegova velika prednost,” je še izpostavila.
Vir: STA

V deveti sezoni akcije Naj planinska koča, ki jo vodita Planinske zveze Slovenije (PZS) in medij Siol.net, je sodelovalo 152 planinskih koč v različnih kategorijah. V eni od njih tudi mariborska Koča na Žavcarjevem vrhu, ki se je zavihtela na odlično drugo mesto. Najemnika koče sta presrečna in napovedujeta tudi zanimive dogodke na koči.

Najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja sta par, ki je lani prevzel Kočo na Žavcarjevem vrhu pod okriljem Planinskega društva Maribor Matica. V začetku smo jih tudi obiskali – malo za tem, ko sta kočo prevzela, prav tako v vmesnem času, ko sta se borila za to, da bi na koči končno imeli še napeljano pitno vodo. Koča je namreč več let samevala, bila je zaprta, Saša Popelar in Bobby Markoja pa skrbita, da bi jo od ponovnega odprtja čimbolj uredila in s tem tudi oživila dogajanje tako na koči kot tudi ob njej.

Dan kranjske klobase in orehove potice

Dogajanje oživljata tudi tako, da povabita razne organizirane skupine na Kočo na Žavcarjevem vrhu, da pridejo na izlet in si pripravijo prireditev, ali pa kar sama poskrbita za zanimive tematske dneve. Eden takih bo naslednjo nedeljo, 1. oktobra 2023,  namreč dan kranjske klobase in orehove potice. Saša Popelar je namreč odlična kuharica, ki bo na dan poskrbela, da bodo obiskovalci dobili odlično kranjsko klobaso s prilogo, spekla pa bo tudi orehovo potico. Sicer kuhinja ni nikoli prazna, tudi ostale dneve, ko sta Popelarjeva in Markoja na koči, poskrbita za malico.

Odlično drugo mesto na tekmovanju je nagrada za vse

Popelarjeva nam je zdaj, ko sta se že navadila, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, vprašali, kaj jima takšen naziv pomeni. “To je nagrada vseh, ki hodijo na Žavarjev vrh, ne samo najina,” je dejala Popelarjeva, “oni dajejo energijo, dušo, da koča živi.Sam si lahko na koči, a če ni ljudi, ki pridejo in ti dajo podporo, da so veseli, koča ne more funkcionirati”.

Saša Popelar, najemnica Koče na Žavcarjevem vrhu

“Lahko pečeš zlate torte, a če ni gostov, ne pomeni nič,” je še realno pristavila in še enkrat poudarila: “To je nagrada nas vseh!” Pravi, da se podpira to kočo, “čeprav ni na drugi strani Drave, na Pohorju, ampak je nižje, na Kozjaku in nekoliko stran od mesta”.

Koča na Žavcarjevem vrhu je bila dlje časa zaprta, ljudje se zdaj navajajo na to, da je odprta in da nudita najemnika že veliko. Saša Popelar, ki na koči tudi kuha in peče odličen kruh in še marsikaj drugega, nam je pokimala: “Midva se trudiva, da bi prišla koča spet v normalno stanje, da funkcionira, da so ljudje zadovoljni, da je narava okrog.” Vesela je, da sta dosegla drugo mesto na tekmovanju, a ob tem pravi, da praktično od tekmovanja nimata nič, le večjo prepoznavnost in veliko podporo ljudi. “Za vsak glas se moram jaz potruditi, da ga dobim, planinec oziroma obiskovalec koče pa je tisti, ki se odloči, da nam glas tudi da,” je izpostavila Popelarjeva.

Napis na tabli v Koč na Žavcarjevem vrhu

Kočo obiskujejo tako posamezniki kot tudi organizirane skupine, razna planinska društva in drugi, Popelarjeva pravi, da “si eni nabirajo točke, eni minute, saj si popravljajo čas, v katerem pridejo od vznožja do koče, eni pridejo samona kavo, eni samo poklepetati in nato gredo naprej”.

Prizadevanja, da bo pitna voda javnega vodovodnega omrežja pritekla tudi do koče

Kar nekaj težav imata zaradi tega, ker še vedno nimajo pitne vode, o čemer smo že poročali. Popelarjeva je optimistična, saj se zadeve baje obračajo na boljše. Pravi, da se tako s partnerjem Bobbyjem Markojo kot tudi s predsednikom PD Maribor Matica zavzema, da bi se lahko priključili na javni vodovod. Je pa ob tem pohvalila Krajevno skupnost Bresternica Gaj in župana, da rešujejo težavo s parkiriščem, radi bi namreč imeli tudi spodaj, za izhodno točko, parkirišče.

Na Občini Duplek so danes predstavili zaključek del v sklopu projekta “Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Duplek”, v okviru katerega so razširili kanalizacijsko omrežje v tej občini, hkrati pa posodobili tudi cestno in drugo infrastrukturo.

Občina Duplek je v sklopu projekta ” Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Duplek” pristopila k projektu razširitve obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja na več delih območja aglomeracije ID 16458 Zg. Duplek.

Investicija je prinesla Občini Duplek izgradnjo manjkajočega dela kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 8.953 metrov kanalizacijskih vodov, osem črpališč in zamenjavo 1.890 metrov vodovodnih cevovodov na trasi kanalizacije. V sklopu projekta so zgradili tudi nizkonapetostne vode, hkrati pa so na vseh cestah, kjer so delali, obnovili ceste, na nekaterih odsekih tudi javno razsvetljavo.

Mitja Horvat, župan Občine Duplek, je povzel, kakšnen je bil začetek del. Pogodba za dela je bila podpisana maja 2020, izgradnjo pa so začeli naslednje leto junija 2021, k je bilo urejeno sofinaciranje države. Poudaril je, da so takrat bili izvajalci v oteženem položaju, saj so oddali ponudbe po določeni ceni, kasneje pa so se materiali in drugo na tržišču podražili. Zato je bilo takrat kar nekaj negotovosti.

Projekt se je zaradi podražitev in nekaj nepredvidenih del podražil za 560 tisoč evrov, je danes povedal Horvat. Zdaj je projekt vreden slabih dva milijona in pol evrov po končni ceni bvrez DDV, z njim pa okrog tri milijone in osem tisoč evrov. Župan je dejal, da so do zdaj prejeli 980.000 evrov sofinancerskih sredstev, pričakujejo še preostanek, 364.000 evrov od države. Izpostavil je, da je bilo veliko breme na občini, saj so denar zalagali, ker je sofinanciranje s strani države zamujalo.

Borut Roškar iz VGP Drava Ptuj je izpostavil, da so se med izgradnjo morali soočiti tudi z izrednimi razmerami tudi zaradi epidemije covida 19 in v času vojne v Ukrajini, kar je po njegovih besedah vplivalo na cene. Dejal je, da so pri usklajevanju z Občino Duplek prišli do razumevanja. Pohvalil je tudi partnerje v projektu in dejal, da so projekt zaključili v upravičenemu roku. Zdaj so dela zaključena, dobili so uporabna dovoljenja.

Andrej Verlič, direktor projekta za področje nizkih gradenj v Pomgradu, je izpostavil, da so dokazali, da lahko s skupnim nastopom lahko izpeljejo projekt. Dejal je, da so morali tudi dodatno koordinirati, sicer pa je Pomgrad opravil polovico vseh del. Naredili so približno 21 tisoč kvadratnih novih asfaltnih površin.

Eden od treh izvajalcev je tudi Komunala Slovenske gorice, opravili so manjša dela, približno 25 odstotkov. Janez Belna, direktor Komunale Slovenske gorice, se je daens ob zaključku vsem partnerjem zahvalil za korektno sodelovanje. Sam meni, da so projekt uspešno končali operativno, kar se tiče finančno, pa se strinja s predhodniki, da so imeli težave. Omenil je še, da so pri delu namenili na izzive, na kamenje, da so delali res v ozkih ulicah. In se ob tem zahvalil stanovalcem za razumevanje in potrpljenje.

Kmalu informacije tudi v oddaji Občinski informator na BK TV.

Danes, v torek, 12. septembra, ob 10. uri, so v Mariboru sprostili za promet cesto čez križišče Vrtnarske ulice in Ceste proletarskih brigad.

Na odprtju ceste sta bila tudi državni sekretar Andrej Rajh in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki sta cesto tudi slovesno odprla.

Državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh je poudaril, da gre za sodobno limbuško obvoznico, sodobno mestno vpadnico iz smeri Ruš, nanjo bo usmerjen promet iz Erjavčeve in Limbuške ceste.  Dejal je še, da gre pri tem za nekaj 10 tisoč vozil povprečnega letnega prometa na dan. Meni še, da bo ta preusmeritev  razveselila tudi prebivalce, saj bo izboljšana kakovost njihovega življenja. Investicija je skupna, z ministrstvom za infrastrukturo in Mestno občino Maribor, znašala je 11, 5 milijona evrov, od tega je delež DRSI oziroma Ministrstva za infrastrukturo nekaj manj kot sedrm milijonov evrov. Gradnja se je začela leta 2022, razdeljena je bila v tri etape.

Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da gre za izjemno pomembno cesto, “dolgo smo jo čakali, danes smo jo dočakali”.  Po njegovih besedah je investicija pomembna, saj gre za vstop v tretjo etapo zahodne obvoznice,  pri tem pa upa, da ujma ni odnesla uvedbe v delo in da se bo gradnja zahodne obvoznice začela in nadaljevala še v tem letu. Meni še, da se bodo lotili tudi gradnje tunela pod mestom in tako zaključili cestni krog in razbremenili prebivalce. Na sami limbuški obvoznici pa so poleg ceste urejali še vročevod in plinovod, vodovod, kanalizacijo, delno tudi razsvetljavo.  Pravi, da gre za pomembno pridobitev tudi zaradi hitro rastočih naselij na Studencih, skupaj s tarim delom, šolo in enot vrtcev.

Nekaj foto utrinkov:

Odprtje limbuške obvoznice z državnim sekretarjem Andrejem Rajhom in mariborskim županom Sašo Arsenovičem

 

Občina Muta obvešča, da velja zaradi nevarnosti sproženja plazu popolna zapora občinske ceste LC 274 021 odcep Kapšer – Modrej – Herman, med kmetijo Kuhelnik in kmetijo Perničnik.

Po cesti LC 274 021 odcep Kapšer – Modrej – Herman je dovoljen promet samo do kmetij Kuhelnik, za ostale (kmetija Pehtot, Riščen, Hribernik, Smolnik, Porčnik, Herman) je obvoz urejen po cesti LC 274 012 Odcep – Kapšer- Napečnik, naprej po LC 274 013 Odcep Napečnik – Herman – meja ali pa preko Bistriškega jarka ter po cesti LC 774 011Odcep Modrej – Bistriški jarek.

Občina Vuzenica obvešča, da bo zaradi obnove ceste Dravče-Šentjanž-Vuzenica na tej cesti na enem odseku prišlo do delne in popolne zapore ceste.

Na lokaciji na koncu naselja Dravče bo namreč izvajalec gradbenih del, VOC Celje, izvedel delno in popolno zaporo ceste.

Delna zapora cesre bo potekala predvidoma od 10. 7. 2023 do 14. 7. 2023. Popolna zapora ceste pa bo potekala predvidoma od 17. 7. 2023 do 21. 7.2023.

Župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je sporočil, da so se s Telekomom in GVO dogovorili o izgradnji optičnega omrežja v območjih, kjer do zdaj ni bilo možnosti odstoppanja do širokopasovnih povezav.

“Po obisku predstavnikov Telekoma in GVO na občini Radlje ob Dravi in dogovoru glede ureditve optike so se pričele aktivnosti na vzpostavitvi optičnega omrežja v tistih delih naše občine, kateri do sedaj niso imeli možnosti dostopanja do širokopasovnih povezav,” je zapisal in dodal, da trenutno poteka vgradnja kanalizacijskega omrežja (cevovodi) ob projektu Aglomeracija 10991 v Radljah ob Dravi in Zg. Vižingi, obenem pa se pripravlja vse potrebno za vgradnjo v Vuhredu.

Rušani bodo po novem plačevali več za odvoz bioloških in komunalnih mešanih odpadkov, ravnanje z odpadnimi vodami in oskrbo s pitno vodo. Na občinski seji so namreč potrdili podražitve teh storitev, čeprav niso bili povsem vsi svetniki za to.

Paket podražitev komunalnih storitev, ki so ga sprejeli na zadnji občinski seji v Rušah, bo udaril po žepih občanov, meni Darko Knez, občinski svetnik Občine Ruše iz Gibanja Svoboda, je dejal, da podražitev zagotovo ne podpira. Razume, da pride do podražitev zaradi inflacije, povišanja nekih stroškov, ampak pravi, da bi šlo za stroške od 10 do 15 odstotkov, ni pa za podražitve, ki gredo v višave za 50 ali več odstotkov. Meni še, da podražitve, ki so jim bili priča, govorijo o nečem drugem, sploh pri kanalizaciji. Meni, da je problem v tem “da se ni pridobilo kohezijskih sredstev”.

Županja občine Ruše Urška Repolusk pravi, da ni šlo drugače, saj “naš proračun praktično ne bi zmogel prenesti tega dviga cen, da bi ga torej pokrili s strani same občine, kajti to bi najedalo sami investicijski potencial občine za kar 300 tisoč evrov”. Dejala pa je še, da so novo sprejete cene tudi že subvencionirane.

Repoluskova meni še, da je povezano z inflacijo in drugimi vzroki.

A Darko Knez meni, da je pri teh podražitvah govora o nečem drugem, sploh pri kanalizaciji.

Cene so šle navzgor tudi pri bioloških za kar okrog 82 odstotkov, pri mešanih komunalnih odpadkih pa za okrog deset odstotkov.

Sam je bil pri potrjevanju dvojnih podražitev proti, pri podražitvi oskrbe s pitno vodo pa za, meni namreč, da je bila strokovno utemeljena in upravičena.

Na današnji seji Občinskega sveta Občine Ruše so občinski svetniki soglasno sprejeli vse štiri sklepe o predvideni vetrni elektrarni in kablovodu za potrebe vetrne elektrarne Pohorje-Ruše.

Seznanili so se z dosedanjimi potekom podelitve služnosti podjetju Energija na veter d.o.o. Občinski svetniki Občine Ruše so nato prav tako soglasno potrdili, da se ne strinjajo s podpisom služnostne pogodbe za potrebe izgradnje kablovoda Pohorje- Ruše na Pohorju.

Proti zahtevku podjetja Energija na veter o razlastitvi Občine Ruše

Ruški občinski svetniki so prav tako nasprotovali zahtevku omejitve lastninske pravice, s katero hoče podjetje Energija na veter pridobiti zemljišča tako, da bi razlastilo Občino Ruše.  Zahtevek za to je podjetje že vložilo na Upravno enoto Ruše. Odločno so proti temu, da bi prišlo do tega. Darko Knez, občinski svetnik iz Gibanja Svoboda, ob tem tudi meni, da bi, če bi Energija na veter občino razlastila pri zemljiščih, kjer hočejo potegniti kablovod za vetrno elektrarno, prišlo do škode tako za občane in občanke kot tudi za celotno občino, saj bi se tam, kjer bi tekel kablovod, med drugim spremenil režim cest, ob tem pa tudi sprememba samih zemljišč v škodo narave in ljudi.

Vlado RS je treba pozvati, da ustavi postopek

Svetniki so se strinjali tudi s tem, da se pozove Vlado RS, da ustavi postopek umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju in s tem posledično tudi kablovoda Pohorje-Ruše. S sprejetimi sklepi bi namreč, po besedah Darka Kneza, Občina Ruše dobila večjo pogajalsko moč proti državi in ne nazadnje proti podjetju Energija na veter, ki hoče razlastiti Občino Ruše glede zemljišč. Poudarja namreč, da je podjetje zasebno in ni dovolj jasno, kako naj bi z umestitvijo vetrnih elektrarn na Pohorju in polaganjem kablovoda za potrebe teh elektrarn to bilo za javno dobro.

Vetrne elektrarne in kablovod naj ne bodo na območjih, ki bi zaradi tega postala degradirana

V sami razpravi pred glasovanjem so se občinski svetniki strinjali s predlaganimi sklepi, ob tem pa so vseeno razpravljali o tem, kaj bi spremembe pomenile za ljudi, naravo in Občino Ruše. Knez  je poudaril, da je prav Gibanje Svoboda predlagalo, da se to točko uvrsti na dnevni red občinske seje, a da niso proti vetrni elektrarni, ampak proti temu, da se to postavi na Pohorje, kjer bi zaradi tega nastalo degradirano območje. Če že, potem naj vetrne elektrarne in kablovod stojijo oziroma tečejo po območjih, ki so že zdaj degradirana.  Tomi Prosnik je podobnega mnenja, opozoril je, da se tovrstnih elektrarn v tujini ne postavlja v območja, kjer so stavbe in naselja, ampak tam, kjer ni ljudi. Meni še, da si takega posega na Pohorju ne bi želel nihče, razen peščice ljudi, ki imajo kapitalski interes. Sam je v razpravi še poudaril, da Pohorje ni idealna lokacija za postavljanje vetrnih elektrarn.

Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.

Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.

Načrte ima za več področij

“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.

Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču

Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.

Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto

Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.

Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd

Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.

Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo

Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.

Participativni proračun v pripravi

Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA

V četrtek, 5. 1. 2023, bomo v oddaji Na glas govorili o načrtovanih protipoplavnih ukrepih in protipoplavni zaščiti v občini Duplek. Prav tako pa tudi, kaj je bilo že storjenega v tej občini.

Z nami bodo strokovnjaki: Smiljan Juvan, projektant iz VGB Maribor, Borut Roškar, direktor izvajalca VGP Drava Ptuj, in Blanka Grajfoner, vodja projekta na Direkciji RS za vode.

Na povabilo županskega kandidata Gibanja Svoboda Vojka Flisa je Maribor obiskal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.  Med drugim je bil na obisku skupaj z ekipo v Krajevni skupnosti Bresternica – Gaj.

Prav na obisku te krajevne skupnosti je minister Bojan Kumer izpostavil, kako pomembno je sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo, saj ministrstvo še zmeraj čaka, da občina uredi svoje postopke, preden lahko projekt obnove ceste umesti v državni proračun.

“Državna dokumentacija je pripravljena. Že dalj časa je na občini, da naredi svojo domačo nalogo. Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti ureditve te ceste, kar dokazujemo tudi
s podporo pri postopkih. A dokler občina ne uredi zadev, za katere je pristojna, tudi sredstev v državnem proračunu ne moremo načrtovati,”
je povedal minister Kumer.

Tam so bili poleg ministra še Bojan Tičar, v. d. direktorja Direkcije RS za infrastrukturo, Lena Grgurevič, poslanka Gibanja Svoboda, in Vojko Flis. Srečali so se s Primožem Hedlom, predsednikom sveta Krajevne skupnosti Bresternica – Gaj, ter predstavnicami in predstavniki te krajevne skupnosti. Ti so predstavili perečo problematiko ceste skozi center kraja na Gaj. Že leta imajo popolnoma neurejeno cestišče, ki je tudi zelo nevarno za vse udeleženke in udeležence, ozko in mestoma komaj prevozno. Gre za problematiko, na katero opozarjajo že zelo dolgo. Pridobili so tudi soglasja občank in občanov za odkupe in nenehno pozivajo pristojne k ukrepanju.

 

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer si je na obisku v Mariboru ogledal tudi teren, kjer bo načrtovana jugozahodna obvoznica.

Minister Bojan Kumer je poudaril, da so uspeli v rebalansu državnega proračuna zagotoviti več sredstev za gradnjo prvega dela jugozahodne mariborske obvoznice. Celotna obvoznica naj bi po njegovih besedah bila dokončana 2026, prvi del pa naj bi se začel graditi naslednje leto.

Da je Streliška cesta ena od najbolj obremenjenih cest v Mariboru, je ob obisku ministra za infrastrukturo dejal kandidat Gibanja za svobodo za mariborskega župana Vojko Flis.

Prav ob tej cesti bo bodoča trasa jugozahodne obvoznice, je dejal Flis in poudaril, da bo končno v Maribor prinesla nekaj reda, ko gre za promet.

Gre za odsek od krožišča na Lackovi pa do Kardeljeve ceste. Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar ga je ocenil na približno 20 milijonov evrov in poudaril, da so denar zagotovili prej, zaradi tega lahko tudi prej začnejo graditi.

Mariborska poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič pa je poudarila pomen sodelovanja poslancev in vlade pri lokalnih projektih, kot je tudi gradnja mariborske zahodne obvoznice.

Sicer pa izvajalca gradnje prvega odseka te obvoznice še niso izbrali. Javno naročilo je namreč še odprto.

Z današnjim uradnim podpisom pogodbe na Univerzi v Mariboru se pričenja dolgo načrtovana obnova najstarejšega študentskega doma v Mariboru.

Na Univerzi v Mariboru je danes potekal slavnostni podpis pogodbe o izvedbi javnega naročila “Prenova Doma 1 z okolico v študentskem naselju na Tyrševi ulici v Mariboru.” S tem se je tudi uradno začela težko dočakana in že nekaj let načrtovana celovita prenova prvega mariborskega študentskega doma, vseljenega leta 1964 in delno prenovljenega leta 2000. Podpisa so se udeležili rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, direktorica Študentskih domov Univerze v Maribor mag. Maja Krajnc Ružič, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. iz Ljubljane Boštjan Mencinger ter Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je ob podpisu dejal: “Na Univerzi v Mariboru zelo skrbimo za dobrobit študentov v vseh aktivnostih, ki jih izvajamo, tako v izobraževalnem kot raziskovalnem procesu, kot pri bivanju študentov, ki prihajajo v naše Študentske domove Univerze v Mariboru. Menimo, da smo z vsemi investicijami v zadnjih 10 letih uspeli domove zelo modernizirati, določene narediti tudi energetsko učinkovite. Seveda si prizadevamo za pridobitev sredstev, da bi bil standard bivanja v vseh naših domovih enak in nadaljujemo pripravo in izvedbo investicij. Tako nas izjemno veseli, da smo prejeli sredstva iz proračuna Republike Slovenije in Evropske unije iz kohezijskega sklada. Operacija se bo tako izvajala v okviru sofinanciranju izvedbe operacije »Prenova objekta Študentski dom 1 in objektov Depandansa s telovadnico (na Tyrševi ulici v Mariboru).”

Vir: ŠD UM

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Po pridobitvi sredstev smo izpeljali javno naročilo za izbiro ponudnika, s katerim smo danes podpisali pogodbo. Sam postopek izvedbe investicije je vreden 5.053.165,90 EUR. Pričakujemo, da bo postopek izvedbe investicije potekal nemoteno in v skladu s časovnimi roki, ki so bili predvideni, za vmesno strpnost študentov v času gradnje pa se vnaprej zahvaljujemo.

Obnova bo tako trajala predvidoma devet mesecev in se bo predvidoma zaključila meseca junija 2023. Vrednost pogodbe z izvajalcem je ocenjena na 5.053.165,90 EUR vključno z ddv. Prenovo financirata Republika Slovenija iz integralnega proračuna in Evropska unija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-
2020.

V okviru prenove bo izvedena energetska prenova in adaptacija objekta, in sicer: toplotna izolacija sten, zamenjava stavbnega pohištva, prenova strehe, sanacija tal v kleti, prenova razsvetljave, ogrevalnega in prezračevalnega sistema. Zamenjana bo vsa notranja oprema. Hkrati s tem se sledi ciljem pametne stavbe ter večje energetske učinkovitosti stavbe, uporabe obnovljivih in alternativnih virov energije ter bolj trajnostno naravnanega upravljanja stavb na Univerzi v Mariboru.

S prenovami prostorov se približujemo pravilniku, ki ureja področje študentskega bivanja, saj se povečuje tudi kvadratura sob. Hkrati se namenja veliko pozornosti izboljšanju higiensko- zdravstvenih pogojev skladno s smernicami za projektiranje glede na Covid situacijo, za varno bivanje tudi v primeru izbruha okužb oziroma epidemij. Na novo se bo izvedlo prezračevanje, sobe bodo zračnejše in opremljene s sodobnimi kontrolnimi sistemi.

Mag. Maja Krajnc Ružič direktorica Študentskih domov Maribor je poudarila: “S tem bomo študentom Univerze v Mariboru zagotovili najboljše možne pogoje za študij, osebnostni razvoj in njihovo življenjsko rast, ker si študentje univerze to nedvomno zaslužijo. Prav zato smo študentski domovi VEČ KOT LE DOM.”

Ob podpisu je Boštjan Mencinger, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. dejal: “Podjetje Lesnina MG oprema je pridobilo posel v postopku javnega naročanja, na katerem so sodelovala referenčna konkurenčna podjetja in v tem postopku zmagalo v veliki meri iz razloga že pridobljenih izkušenj na več deset primerljivih objektih, kjer so se pridobile izkušnje in znanje ne samo za izvajanje GOI del, temveč tudi za celotno izvedbo notranje opreme. S sodelavci se veselimo novega projekta in ponovnega sodelovanja z naročnikom, s pogodbo prevzeta dela pa nameravamo zaključiti v pogodbenem roku, zato
bomo z deli pričeli takoj po podpisu pogodbe. Naročnik oziroma uporabnik(i) pa bo po zaključku prenove dobil praktično nov objekt, ki bo ustrezal sodobnim energetskim in
bivanjskim standardom.”

V imenu ministrstva se je podpisa udeležil Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, ki je povedal: “Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda pomembnosti tega projekta za Univerzo v Mariboru. S tem nadaljujemo prenovo študentskih domov in se zahvaljujem tako direktorici kot rektorju za zelo dobro sodelovanje. Izvajalcu želim, da se drži predvidenih časovnih rokov in da se kmalu vidimo na otvoritvi. Univerza v Mariboru s prenovo sledi nacionalnim ciljem glede skoraj nič-energijskih stavb. Izboljšanje energetske učinkovitosti, trajnostne kakovosti bivanja in pogojev mobilnosti so glavni namen prenove.”

Glavnina del na mostu na državni cesti čez Dravo med Selnico ob Dravi in Rušami, ki je zaradi temeljite obnove zaprt od maja lani, bo po napovedih Direkcije RS za infrastrukturo zaključena avgusta letos. Kdaj točno bo čez most znova stekel promet, pa še ne morejo napovedati.

“Promet bo lahko stekel po uspešnem komisijskem pregledu in pridobitvi dovoljenja za izročitev obnovljenega mostu v uporabo,” so ta teden za STA povedali na direkciji.

Domačini že nestrpno čakajo na ponovno odprtje mostu, saj gre za edino neposredno prometno povezavo med Selnico ob Dravi in Rušami. Pot iz Ruš v Selnico ob Dravi, ki znaša čez most štiri kilometre, je po obvozu čez Maribor daljša za okoli 20 kilometrov.

V sklopu rekonstrukcije je načrtovana razširitev mostu s pločnikom na eni strani in na drugi strani z dvosmerno kolesarsko stezo, ki bo del Dravske kolesarske poti. Zato bo objekt po obnovi širši za okoli tri metre, dobil bo tudi novo ograjo.

“Trenutno izvajalec zaključuje z obnovo nosilnega dela mostu in polaga hidroizolacijo nove mostne plošče pod hodniki za pešce in kolesarje. Po vgradnji robnikov in zabetoniranju hodnikov bo izvedena še hidroizolacija vozišča in asfaltiranje mostu ter rekonstruiranih cestnih priključkov,” pojasnjujejo na direkciji.

Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 2,4 milijona evrov.
Vir: STA

Vuzeniški župan je zadovoljen z realizacijo proračuna za letošnje leto in zaključenimi projekti, investicijami v tem letu. Izpostavlja pa, da so zaradi naravnih ujm imeli precej višje stroške. Še naprej pa vlagajo v velik projekt vodooskrbe ter cestno infrastrukturo.

Več v videpriospevku:

Na Muti letos izvajajo več projektov, ki so v različnih fazah. Med pomembnejše zagotovo sodi urejanje vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, ob tem dopolnjujejo še kanalizacijsko omrežje, kolesarsko pot, ki je del mednarodne dravske kolesarske poti, industrijsko cono in še kaj.

Več v videoprispevku:

V Mariboru bodo predvidoma konec novembra zaključili izgradnjo podvoza pod tiri na Ljubljanski ulici, zaradi česar je v zadnjem letu dni močno omejen promet v okolici kliničnega centra. Jeseni naj bi odprli tudi prenovljeni bazen v kopališču Pristan ter začeli obnavljati Koroško cesto, s čimer naj bi se temeljito spremenila podoba središča mesta.

Začetek izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici

Začetek izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici

Izgradnja podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici, vredna devet milijonov evrov, predstavlja eno največjih državnih investicij v prometno infrastrukturo v Mestni občini Maribor. Trenutno država vlaga tudi v temeljito obnovo glavne železniške postaje, ki bo dobila še tretji peron, in napoveduje izgradnjo Limbuške obvoznice, medtem ko bo do izgradnje južne obvoznice najverjetneje pod Dravskim mostom preteklo še precej časa.

Druga faza obnove Streliške ceste
Septembra se bo po napovedih občine začela druga faza obnove Streliške ceste, ocenjene na 1,5 milijona evrov, od tega naj bi milijon evrov prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt je trenutno v fazi izbire izvajalca gradbenih del, ki pa naj bi bila zaključena še do konca letošnjega leta. Že avgusta naj bi začeli z izgradnjo manjkajočih kolesarskih poti med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki naj bi se zaključila prihodnje leto. Za končanje Dravske kolesarske poti skozi občino pa zaenkrat še tečejo pogovori z državo glede financiranja.
Izvajalca izbirajo tudi za dolgo pričakovano obnovo Koroške ceste z Glavnim trgom. “Na razpis za izbiro izvajalca del smo prejeli dve prijavi, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Oddala sta že prvi ponudbi, sedaj pa so v teku pogajanja. Podpis pogodbe za izvedbo del je predviden v avgustu in začetek del v prvi polovici septembra,” so za STA povedali na občini. Projekt je ocenjen na 4,7 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona nepovratnih sredstev ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti.

Prenovljen skate park
Tudi na področju športne infrastrukture se v Mariboru letos obetajo številne novosti. Med glavnimi je obnova skate parka v Borovi vasi, ki je stala nekaj manj kot 600.000 evrov. V novi podobi naj bi javnost sprejel septembra. “Skate park v Mariboru bo po površini največji v Sloveniji in bo dopolnjeval načrtovani park ob Pekrskem potoku,” poudarjajo na občini.

Srednji bazen v Pristanu, zahodna tribuna Ljudskega vrta in energetska sanacija Dvorane Tabor
Po letošnji obnovi srednjega bazena v pokritem kopališču Pristan, katerega odprtje napovedujejo za konec septembra, naj bi se prihodnje leto izvedla še celovita energetska sanacija objekta, ki bo zajemala tudi dokončno ureditev garderob ter vhodne avle.
Do sredine avgusta naj bi objavili javni razpis za izvajalca del za obnovo stare zahodne tribune stadiona Ljudski vrt, medtem ko se obnova prostorov pod severno in južno tribuno počasi že zaključuje.
Konec avgusta se bo zaključilo zbiranje arhitekturnih idej za ureditev Lenta in promenade ob Dravi, kjer si je ekipa župana Saše Arsenoviča zamislila parkovno in urbano ureditev s sprehajalno potjo, kolesarsko stezo ter drugimi športno-rekreacijskimi površinami. Zajemala naj bi območje vse od Malečniškega mostu do Mariborskega otoka na obeh straneh reke ter vključevala izgradnjo nove brvi čez Dravo.
Že letos naj bi zgradili pešpot ob Dravi v Brestrnici, ki bo povezala čolnarno in veslaški klub. “V skladu z naravovarstvenimi zahtevami, ki veljajo za to območje, je začetek izvedbe del načrtovan za konec avgusta oz. v začetku septembra. Dela naj bi se zaključila do konca leta,” pravijo na občini. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 140.000 evrov.
Občina se je letos lotila tudi energetske sanacije 24 objektov v njeni lasti, med katerimi je Dvorana Tabor. Večinoma gre za obnovo kotlovnic, v Ledni dvorani pa se sanira sistem za pripravo ledu.

Zahodna tribuna Ljudskega vrta

Zahodna tribuna Ljudskega vrta

Na Lentu vinogradniški muzej v parku pa nova promenada
Jeseni naj bi v Mariboru začeli z obnovo Sodnega stolpa in Vojašniškega trga, ki mu nameravajo dodati vinogradniški muzej. “Mestna občina Maribor še čaka na sofinancersko pogodbo ministrstva za okolje in prostor, zato se dela še niso mogla začeti,” pravijo na občini. Projekt je ocenjen na 4,6 milijona evrov, zaključek del je predviden konec leta 2020.
Sofinanciranje s strani države si obetajo tudi za obnovo promenade v Mestnem parku, kjer se trenutno novelira projektno dokumentacijo. Projekt ureditve Cafove ulice, ki naj bi ulico vrnil ljudem, je v fazi izbire izvajalca gradbenih del. Še letos pa namerava občina objaviti javno naročilo za nakup petih avtobusov na 100-odstotni električni pogon, ki naj bi mesto povezovali z vznožjem Pohorja.
Med večjimi projekti občine v prihodnjih letih je prenova javne razsvetljave z varčnejšimi svetili, ocenjena na pet milijonov evrov. V komunalnem podjetju Snaga načrtujejo v okviru evropskega projekta Urban Soil 4 Food postavitev pilotne naprave, ki bo predelovala biološke odpadke v zemljino in naj bi začela delovati spomladi prihodnje leto.
Pogrebno podjetje Maribor gradi poslovilno dvorano ob pokopališču Pobrežje, Energetika Maribor obnavlja kotlovnico na Jadranski cesti, Lekarne Maribor pa nameravajo v prihodnjem letu razširiti lekarni Qlandija in Tabor.

V prihodnjih letih številna nova stanovanja
Konec julija se izteče rok za oddajo ponudb na javno naročilo za izbiro izvajalca za energetsko prenovo stavb na Engelsovi ulici v lasti medobčinskega stanovanjskega sklada, ocenjeno na 1,5 milijona evrov, od tega naj bila tretjina kohezijskih sredstev. “V kolikor se bo javno naročilo izvedlo brez zapletov, načrtujemo, da bomo z deli na stavbah pričeli v septembru, dela pa zaključili predvidoma v šestih mesecih,” pravijo na skladu.
V prihodnjih letih načrtujejo še izgradnjo nove soseske s 65 stanovanji na Studencih, ocenjeno na 4,4 milijona evrov, in obnovo objekta s trenutno praznimi šestimi stanovanji na Šentiljski cesti, za kar bodo potrebovali nekaj več kot pol milijona evrov.
V Mariboru napoveduje nova stanovanja tudi republiški stanovanjski sklad – nova stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco naj bi v končni fazi zajemala več kot 400 stanovanj, leta 2023 pa naj bi se začela še gradnja podobno velike soseske na Pobrežju.

Vir: STA

Na ozki, ampak glavni prometnici skozi Selnico ob Dravi nastaja pločnik, ki bo doslej precej nevarno šolsko pot spremenil v pot ustrezno za pešce in kolesarje. Na Občini Selnica ob Dravi so se odločili letos vlagati predvsem v cestno infrastrukturo ter zagotovitev varnih kolesarsko-sprehajalnih poti.

selnica plocnik, ceste (6)

Nedavno so v Selnici začeli z izgradnjo pločnika skozi občino, da bi zagotovili ustrezno prometno varnost za pešce in kolesarje ob glavni cesti. S tem projektom, ki ga občina sofinancira na podlagi sklenjene pogodbe z Republiko Slovenijo, bo urejen tudi nov priključek na glavno cesto, novo avtobusno postajališče, uredili pa bodo tudi samo jedro naselja. “Promet iz glavne ceste G1-1 bo po novem speljan na vzhodni strani mimo cerkve Sv. Marjete za občinsko stavbo, kjer bo urejeno tudi javno parkirišče in ne bo več posegal v sam vaški trg pred cerkvijo. Tako bodo ustvarjanji pogoji za oživljanje vaškega trga za namene druženja, prireditev in varne poti za pešce v kraju,” so sporočili iz Občine Selnica ob Dravi.

selnica plocnik, ceste (10)

Nove ceste v Selniški grabi
Na področju cestne infrastrukture načrtujejo tudi projekt prenove in asfaltiranja odseka ceste v tako imenovani Selniški grabi. Nastala naj bi 1,1 kilometrov dolga, nova cesta iz Selnice proti Svetemu Duhu na Ostrem Vrhu. “S to investicijo se bo:
– izboljšala privlačnost zanimive turistične točke Duh na Ostrem Vrhu,
– olajšal dostop šolarjem in 78 prebivalcem v dolino in
– prispevalo k razvoju podeželja
“, so sporočili iz Občine.

Kolesarske poti
Še letos naj bi za 610 metrov podaljšali obstoječo Jabolčno pot, ki se vije med polji in sadovnjaki jablan od HE Fala proti Selnici ob Dravi. “S celotno traso v dolžini 7,5 km smo vključeni v Dravsko kolesarsko pot, ki se nadaljuje na drugi strani Drave preko mostu skozi sosednjo občino proti Mariboru“, pojasnjujejo na Občini. Z vlaganjem v kolesarske poti sledijo smernicam trajnostno naravnanega turizma. Skupno so za projekte na področju cestne infrastrukturo v proračunu za letošnje leto namenili približno 260.000 evrov.