Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.
“Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.
Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.
Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.
Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor“