Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Maribor je tako dobil že šesto trgovino Lidl, ki je med drugim s svojimi dobrimi 1500 kvadratnimi metri površine, največja v državi.

Prvi radovedni kupci so se pred trgovino začeli zbirati že pred uradno otvoritvijo. Ko se je točno ob 8.00 uri s slavnostnim prerezom traku, nova trgovina Lidl tudi uradno odprla, je bilo parkirišče že povsem zasedeno. Nekateri so svoje jeklene konjičke parkirali kar na bližnjem pločniku. Prav tako je bilo opaziti povečan pretok prometa v okolici trgovine. Še preden so prerezali trak in v notranjost nove trgovine spustili kupce, je podjetje Lidl v duhu družbeno odgovornega podjetja, društvu UP-ornik podarilo donacijo v višini 500 evrov. Nato pa so občani le dobili priložnost, da novo Lidlovo poslovalnico spoznajo tudi od znotraj, kjer jih je prodajnih policah čakalo kar 1800 Lidlovih izdelkov med katerimi je bilo danes kar veliko takšnih z znižano ceno.

Otvoritev Lidla v melju.00_09_15_02.Still001

Podjetje Lidl je stavbo v kateri je nazadnje domovala trgovina Giga sport, vmes pa samevala in kazila okolico, odkupil od avstrijskega podjetja Kastner und Öhler. Lidlova prodajalna v melju nosi ime Maribor center in je ob odprtju poskrbela za 20 novih delovnih mest. Snovalci nove Lidlove trgovine v melju so že od vsega začetka imeli idejo, da bo predprostor namenjen druženju, zato zdaj tam posluje Pohorska kavarna, ki se tako prvič seli na levi breg reke Drave in bo tako skrbela predvsem za tiste sladokusne kupce. Gre torej za novost Lidlovih trgovin, ki sicer ponekod že sedaj ponujajo kavne avtomate, lokala kot je v melju pa še nikjer. Tako bodo kupcem ob nakupih nudili tudi možnost oddiha ob različnih sladicah in kavi.
Otvoritve nove Lidlove poslovalnice se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec.

Otvoritev Lidla v melju.00_09_58_12.Still002

Izjava dr. Andreja Fištravca

V mesecu novembru se bo v Mariborski dvorani Lukna odvil že tretji Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, ki ga že tretjič zapored organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Območno obrtno – podjetniško zbornico Maribor, Štajersko gospodarsko zbornico in Univerzo v Mariboru. Namenjen bo osnovnošolcem in srednješolcem, ki izbirajo nadaljevanje svoje šolske poti.

Kam po končanem izobraževanju v osnovni ali srednji šoli, še posebej v času, ko Maribor postaja zanimiv za tuje vlagatelje z novimi zaposlitvenimi možnostmi, ni samo še eno od številnih brezupnih vprašanj mladih in njihovih staršev temveč vprašanje, ki ima vedno več konkretnih odgovorov. Da bi bili takšni odgovori kar se da dostopni mladim in vsem, ki jih poklicno usmerjajo, organiziramo Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, kjer bomo v sodelovanju z izobraževalnimi zavodi in ustanovami, obrtniki, podjetniki, drugimi gospodarskimi subjekti ter javnimi institucijami predstavili priložnosti za karierni razvoj v našem mestu in regiji. V lanskem letu se je obeh sejmov udeležilo več kot 5.000 obiskovalcev.

Karierni sejem

Karierni sejem

Tako bodo 14. novembra, med 8. in 18. uro, v Dvorani Lukna, predstavljene možnosti izbire izobraževanja, karierne poti ter poklice prihodnosti. Sejem bo zasnovan v kombinaciji predstavitve posamezne srednje šole skupaj s podjetjem, ki tovrstne kadre zaposluje. Obiskovalec bo na enem mestu prejel informacije o poklicih, izobraževalnih programih, videl prikaz poklicev v živo, spoznal možnosti štipendiranja in spoznal svoje potencialne delodajalce ali pa si našel prostor v dijaškem domu.

Župan dr. Andrej Fištravec ob tem poudarja: “Današnji način dela z rokami ni več tisti stari utrujajoči in človeka nevreden način. Za današnje delo z rokami je prav tako potrebno veliko znanja, veliko uporabljanja »glave« in če delata glava in roke je potrebno za takšno delo tudi toplo srce. Mimo so časi, ko je pisarniško delo poosebljajo zadovoljstvo in blagostanje. V Mariboru se veliko bolj pozna pomanjkanje različnih strokovnih profilov, ki jih potrebujejo naša podjetja. Ne samo veliki bodoči zaposlovalci (Magna, Letališče), ampak številni drugi (Marprom, Kristof,…) poročajo s kakšnimi težavami se srečujejo, ko iščejo ustrezne profile pri nas. Spodbujanje gospodarstva v MO Maribor se navezuje tudi na kvalitetno usposobljen in motiviran kader, ki bo na sejmu imel priložnost spoznati šolo ali poklic, ki ga veseli. Dobra in uspešna podjetja v naši regiji temeljijo na kvalitetnem kadru, ki ga bomo tudi s takšnimi sejmi ustvarjali in ohranjali v regiji.”

Vsak osnovnošolec si želi dobro izbrati svojo nadaljnjo poklicno in karierno pot, to pa je mogoče le na podlagi dovolj koristnih informacij, ki jih lahko pridobi na Kariernem sejmu- sejmu poklicev in izobraževanja. Na njem se bo predstavilo več kot 60 razstavljavcev.

V mariborskem Vetrinjskem dvoru je potekala konferenca, na kateri so strokovnjaki različnih področij govorili o nujnosti prehoda v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, pri čemer so izpostavili pomen sodelovanja. Uvodoma je zbrane nagovoril župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, ki je izpostavil, da je Maribor prva in trenutno tudi edina slovenska občina, ki ima potrjeno strategijo prehoda v krožno gospodarstvo in projekte, ki so izvedbeni del te strategije in s pomočjo katerih bo mesto zares zaživelo krožno.

Na konferenci so bili podrobneje predstavljeni trije tipi krožnega gospodarstva, vsi z deležem evropskega sofinanciranja: Urbana zemljina za hrano, ki daje poudarek na predelavo bioloških odpadkov v rodovitno zemljino, Cinderela, ki se ukvarja s ponovno uporabo gradbenih odpadkov in Greencycle, s pomočjo katerega se razvijajo platforme za izmenjavo dobrih praks med partnerji projekta. Ladeja Košir Godina, direktorica in ustanoviteljica platforme Circular Change, je predstavila vseslovenski strateški dokument, ki je nastajal leto dni, Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Odraža prizadevanja na državni ravni in opredeljuje krožno gospodarstvo kot odgovor na izzive, ki jih pred potrošniško družbo postavlja 21. stoletje. Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).

Strokovna konferenca na temo krožnega gospodarstva

Strokovna konferenca na temo krožnega gospodarstva

Medtem ko je piranski župan Peter Bossman izpostavil migracije in mobilnost ter poudaril, da Evropa potrebuje močnega vodjo, ki bo znal odločno pokazati smer prihodnosti, je dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice predstavljala strategijo pametne specializacije in pomembnost povezave razvoja in gospodarskih družb. Draško Veselinovič iz Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SBRA) je opozoril, da evropsko sofinanciranje projektov ni samoumevno in da dobre prijave ni mogoče spisati čez noč. Na tak način je pohvalil tudi lokalne strokovnjake, ki so preko zgoraj omenjenih projektov v Maribor zaenkrat pripeljali okoli 5 milijonov evropskih evrov. Sogovorniki so se strinjali, da v Sloveniji obstaja veliko znanja, teče ogromno projektov, težava, ki s katero se Slovenci soočamo pa je lastna promocija oz. samozavest, ki nam v evropskem merilu še zmeraj manjka.
Projekte, ki so bili predstavljeni in celostno strategijo prehoda v krožno gospodarstvo bo Maribor v sklopu Evropskega tedna regij in mest, ki v Bruslju poteka med 8. in 11. oktobrom, predstavil tudi evropski javnosti. Spomnimo, da se je Maribor na tem dogodku premierno predstavil leta 2016, takrat z inovativnim ekonomskim modelom Wcycle, ki je požel veliko zanimanja s strani drugih članic in EU pa tudi s strani nekdanjega slovenskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika.

Današnja akcija “Očistimo Slovenijo”, ki naj bi bila v takšni obliki zadnja, je pokazala, da je odpadkov precej manj kot v minulih letih. Še vedno pa prednjači embalaža, predvsem tista iz plastike in železa oziroma aluminija.

Letošnje čistilne akcije so se zgledno lotile tudi občinske službe, saj je podjetje Marprom, kateremu se je pridružil tudi mariborski župan Andrej Fištravec, čistilo parkirišča pod Pohorjem in njihovo neposredno okolico do lokacije nekdanje gostilne Pohorka, del zaposlenih na Marpromu pa bo čistil tudi svoje delavnice na Pobrežju. “Še največ je cigaretnih ogorkov,” je ob čiščenju največjega parkirišča pod Pohorjem za naš medij dejal župan.

Zaposleni na Mariborskem Vodovodu pa so se podali v Betnavski gozd, saj je tam eno njihovih vodnih zajetij. “Betnavski gozd čistimo večkrat na leto, saj moramo skrbeti, da so vodna zajetja in njihova okolica kar se da neonesnažena,” je povedal eden od zaposlenih na Mariborskem vodovodu. Zaposleni so v eni uri nabrali za zvrhano samokolnico smeti, kjub temu, da gozd čistijo kar se da redno. Še najbolj zanimivo je bilo to, da je samokolnica, s katero so nato smeti odpeljali do službenega vozila, pravzaprav del odpadkov iz Betnavskega gozda. Zraven “klasičnih” odpadkov, kot so plastenke in pločevinke, so zaposleni Mariborskega vodovoda našli tudi posodo za shranjevanje oziroma prenos goriva.

Mariborski vodovod v akciji "Očistimo Slovenijo"

Mariborski vodovod v akciji “Očistimo Slovenijo”

Akcijo podpira več kot 80 partnerjev in podpornikov. Slovenijo so čistili tudi znani Slovenke in Slovenci.

Le dan pred koncertom zasedbe 2Cellos, ki prav gotovo velja za vrhunec letošnje koncertne sezone v Mariboru, je župan v svoj kabinet povabil Luko Šulića in mu v znak spoštovanja podaril vino Stare trte.

Župan Fištravec je Luki Šuliću podaril vino Stare trte

Župan Fištravec je Luki Šuliću podaril vino Stare trte

V županov kabinet je Luka pripeljal še del ekipe, ki je poskrbela za realizacijo jutrišnjega spektakla na Snežnem stadionu, ki bo prav gotovo veljal za vrhunec koncertne sezone v mestu pod Pohorjem. “Se vas spomnim iz Slovenske Bistrice, ko ste igrali s tistim malim nadarjenim glasbenikom,” je takoj ob prihodu župan Fištravec nagovoril Luko Šulića. Luka mu je nato povedal, da bo mlad glasbenik tudi jutri na njihovem koncertu. Nato je beseda hitro nanesla na vreme, ki bo sicer danes zvečer poskrbelo za nekaj dežja, vendar bo zato jutri, ko bo na sporedu veliki koncert, sončno. “Vsaj tako kaže moj telefon,” je optimistično pripomnil župan Fištravec. Luka je županu pojasnil, da se koncerta že zelo veseli, saj je praktično razprodan in je pritegnil tudi ljudi iz Japonske, Nove Zelandije in Amerike. “Mene ne čudi, saj sta vidva s Stjepanom megazvezdi,” je število prodanih vstopnic komentiral Fištravec. Luka je nato še poudaril, da vidi, da občina razvija koncertno ponudbo v domačem mestu. Predvsem je navdušen na idejo opere pod zvezdami, saj v orkestru opere in baleta Maribor igra tudi Lukov oče. “Maribor potrebuje takšne “šuse”, saj je že trideset let v stagnaciji. Gre za celo generacijo, ki ne verjame, da se lahko v našem mestu zgodi nekaj dobrega,” je zadevo komentiral župan in dodal, da je dobra obiskanost tudi posledica tega, da mariborska opera velja za eno boljših v tem delu Evrope, saj beležijo reden obisk predstav iz Avstrije, Hrvaške in celo Nemčije. Nato je beseda spet nanesla na uspehe zasedbe 2Cellos in naporih turnej po vseh svetu. “Ja, po mariborskem nastopu imamo letos še nastope v Španiji in nato še šest tedensko turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji, nato pa drugo leto sledi pavza,” je županu urnik opisal Šulić. Župana je zanimalo tudi to, koliko opreme zahteva tak koncert, ki bo jutri na Snežnem stadionu in ko je dobil odgovor, da je opreme za štirideset velikih tovornjakov, kar ni mogel verjeti organizatorju Andreju, ki je na obisku spremljal Šulića.

Nato je Šulić za naš medij še dodal, da bo jutrišnji koncert poseben, saj ga bo odigral pred domačo publiko. “Pred domačini, družino in prijatelji se prav gotovo želiš pokazati v najboljši luči, zato bo jutri prisotne tudi nekaj več treme, čeprav sem prepričan, da bodo vsi domov odšli zadovoljni,” je občutke pred koncertom komentiral Šulić. Zaupal nam je, da pripravljajo poseben koncert, saj vedno želijo koncertu dodati lokalni značaj, vendar podrobnosti ni želel izdati. Po koncertu pa bo Luka Šulić nekaj časa preživel tudi v objemu domačega doma, ki mu zelo veliko pomeni, saj Maribor po celem svetu nosi s seboj, zato o selitvi drugam sploh ne razmišlja. “Pohorje in vsa narava, ki obdaja Maribor mi daje ustvarjalno energijo in mir, ki ga potrebujem po napornih turnejah. Tukaj se enostavno odlično počutim,” še pove Šulić in na naše vprašanje, kaj doma posluša glasbenik, ki uspešno prepleta klasiko z ritmi trdega roka, odgovoril, da pred spanjem klasiko, ko vozi avtomobil pa rock.

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj začel z zbiranjem podpisov podpore za vložitev vnovične županske kandidature in kandidature njegove neodvisne liste za mestni svet.

Podpise občanov zbira iz razloga, ker tudi prej ni kandidiral kot strankarski župan oziroma pod zastavo kakšne stranke, ampak vedno s podpisi občank in občanov. “Tako bom tudi na letošnjih lokalnih volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat,” je še dodal Fištravec. Prepričan je, da bodo tudi letošnje lokalne volitve v Mariboru po številu županskih kandidatov rekordne, tako kot so bile pred štirimi leti. “V Mariboru smo v marsičem posebni, zato ne dvomim, da bomo tudi letos,” je zaključil Fištravec. Za vnovično kandidaturo se je odločil tudi zaradi tega, ker po njegovem prepričanju županski mandat v Sloveniji v povprečju traja tri in pol mandatna obdobja, predvsem pa zaradi številnih zastavljenih projektov, ki bi jih želel dokončati.

Vir: facebook

Vir: Facebook

Stojnica na kateri Andrej Fištravec zbira podpise podpore stoji pred stavbo občine, kjer lahko svoj podpis oddate vsak dan v času uradnih ur upravne enote. Županovo kandidaturo je podprl tudi častni občan Maribora, ddr. Matjaž Mulej, kar je aktualnega župana zelo razveselilo.

Kot že rečeno, na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature.

Mladi, perspektivni športniki so si s svojim zastopanjem Maribora na Mednarodnih igrah šolarjev prislužili poseben sprejem v Mestni hiši Rotovž. Župan Andrej Fištravec se jim je osebno zahvalil, da so v mednarodni konurenci branili in upravičili naziv evropskega mesta športa.

Več v videu: 

Judoista Enej Marinič in David Kukovec sta si s svojimi uspehi prislužila tudi poseben sprejem pri mariborskem županu Andreju Fištravcu. Osebno jima je čestital v svojem kabinetu. Pravita, da je to svojevrstna motivacija. Preverite v videu.

Mariborska mestna oblast nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami po neuspešnih poskusih odstavitve direktorice Zavoda za turizem Maribor Pohorje Doris Urbančič Windisch zdaj razmišlja celo o možnosti ustanovitve novega zavoda. Kot so na mestni občini potrdili, je o tem beseda tekla na zadnjem sestanku z župani soustanovitelji zavoda.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor in Doris Urbančič Windisch, dir. Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor in Doris Urbančič Windisch, dir. Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Mariborski župan Andrej Fištravec se je prejšnji teden na to temo pogovarjal z županoma občin Hoče-Slivnica Markom Soršakom in Starš Bojanom Kirbišem ter direktorico občinske uprave v občini Rače-Fram Zorico Zajc Kvas in jih seznanil z vsebino odloka o ustanovitvi zavoda, v katerem je določeno, da se ta financira iz proračuna vseh občin ustanoviteljic.

Kot so že pred časom sporočili iz Mestne občine Maribor, ostale tri občine odloka ne spoštujejo, zato financiranje v celoti pokriva Maribor, kar jih letno v povprečju stane 1,3 milijona evrov. Po takratnih izračunih mestne občine so sami od ustanovitve za delo zavoda zagotovili že več kot šest milijonov evrov.

Občina Rače-Fram naj bi jim za letos dolgovala 74.000 evrov, od ustavitve zavoda skoraj 400.000 evrov, občina Hoče-Slivnica za letos dobrih 115.000 evrov, od ustavitve kar 620.000 evrov, občina Starše pa dobrih 41.000 evrov, od ustanovitve dalje pa nekaj več kot 220.000 evrov.

Fištravec je bil na tokratnem sestanku, kot so sporočili iz mestne občine, jasen, da mariborska občina obstoječega stanja ne namerava več podpirati, da pa si želi konstruktivno rešiti problem. Mariborska občina namreč prav v primeru aktualne direktorice ni mogla uveljaviti svoje upravljavske volje, ker občinski sveti ostalih treh občin niso podprli njene odstavitve.

Za razrešitev problematike je predlagal tri scenarije, po katerih bi občine odslej svoje obveznosti poravnavale po načelu pravičnosti ali pa bi ostale tri izstopile iz ustanoviteljstva ter bi z zavodom poslej sodelovanje nadaljevale v obliki pogodbenega dogovora pri posameznih projektih. Ob tem pa obstaja še tretja možnost, da iz sedanjega zavoda izstopi Mestna občina Maribor in ustanovi nov zavod.

Kot so zagotovili na mariborski občini, so se predstavniki ostalih občin strinjali, da je treba način delovanja in financiranja urediti, pri čemer so bili najbolj naklonjeni drugemu predlogu, ki bi jasno definiral, kaj v zameno za vložena sredstva občine pridobijo.

Hkrati so predlagali tudi možnost ustanovitve medobčinskega urada za turizem po vzoru medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanja narave ali medobčinskega redarstva, saj bi na ta način bili jasno definirani letni finančni vložki in program dela. Takšen predlog bodo do naslednjega sestanka proučile strokovne službe mestne občine.

Urejanje razmer v zvezi z delovanjem zavoda za turizem je sicer predvsem posledica dogajanja okoli neuspešnih poskusov menjave aktualne direktorice, ki je sicer na tem položaju manj kot leto dni. Za zdaj kaže, da se ji bo na tem mestu uspelo obdržati še kar nekaj časa, saj svet zavoda tudi na seji ta teden ni našel načina, kako se z njo raziti. Ob že pred novim letom izrečeni nezaupnici so namreč zdaj vendarle potrdili poslovni in finančni načrt zavoda za leto 2018, vse doslej pa niso pojasnili, kakšni so sploh razlogi za nezaupnico.
Vir: STA

Minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič  se je včeraj ustavil tudi v Mariboru, kjer si je ogledal potek preplastitve Tržaške ceste in napovedal obnovo štiripasovnice proti Hočam.

obnova Tržaške ceste (3)

V okviru rednih obiskov na terenu se je ustavil v Mariboru, kjer si je z županom Andrejem Fištravcem ogledal potek preplastitve Tržaške ceste od križišča s Ptujsko do Lidla, ki je po novem državna cesta. Projekt sanacije ceste je ocenjen na dobrega pol milijona evrov, z deli pa naj končali predvidoma do konca maja. “S potekom sem zelo zadovoljen, tudi promet ne trpi preveč,” je povedal Gašperšič.

V poletnih mesecih je predvidena še obnova štiripasovnice od Maribora proti Hočam, ocenjena na 890.000 evrov. Jeseni naj bi se v Mariboru začela tudi gradnja t. i. Limbuške obvoznice, za kar naj bi osem milijonov prispevala direkcija, deset milijonov pa občina. “V teku so zadnji odkupi zemljišč. Pričakujemo, da bo v maju podana vloga za gradbeno dovoljenje, potem sledi razpis za izbiro izvajalca. Če pri izbiri ne bo zapletov, bi jeseni lahko začeli z deli tega pomembnega odseka,” je pojasnil Gašperšič.

So se pa očitno zadeve premaknile tudi pri načrtovani obnovi Malečniškega mostu. Mestna občina Maribor je imela v ta namen že rezervirana sredstva v proračunu za leto 2017, zaradi pogovorov z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) glede sofinanciranja pa je bila izvedba projekta prestavljena v letošnje leto, kar je bilo tudi zabeleženo v spremembi občinskega proračuna za 2018.

Prejšnji teden pa so iz SMC prišle informacije, da bo s prekategorizacijo ceste iz lokalne v državno prevzela obnovo mostu država. Po besedah Fištravca so se na občini takoj odzvali na ta predlog in že pripravljajo uradno pobudo za prekategorizacijo, ki jo bodo poslali na ministrstvo v začetku prihodnjega tedna. Na občini so spremembe razumljivo veseli, saj jim bo v proračunu ostalo 800.000 evrov. “To, kar direkcija in ministrstvo delata v Mariboru v zadnjih letih, je čista petka,” je povedal župan. “Tu se vidi, kaj je mogoče narediti, če delamo skupaj in slišimo drug drugega,” je  še dodal. “Pričakujemo pobudo in v kolikor se bo možno dogovoriti, da bi del ceste, ki je zdaj državen, prešel v lokalno cesto, in ta del, ki je nekoč že bila državna cesta, ponovno postane državni, bo po moje to mogoče izvesti,” je potrdil tudi Gašperšič.

Direktor DRSI Damir Toplko pa je dodal, da bo očitnodo pobude za prekategorizacijo ceste očitno prišlo. “Nato mora biti ta projekt uvrščen v naš proračun. To bomo storili z rebalansom za 2019 in potem bomo ta projekt izvajali v prihodnjem letu,” je dodal.

 

Na mariborski OŠ Tabor 1 se veselijo skorajšnjih investicij. Mestni svetniki so potrdili identifikacijski dokument za obnovo telovadnice in pripadajočih objektov. Z dobrimi novicami je šolo obiskal župan Andrej Fištravec. Na sestanku z ravnateljico sta se dogovorila, da bi z deli lahko pričeli še letos poleti. Več v videu.

Ameriško podjetje EON Reality je od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška dobilo rdečo luč finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Komisija gospodarskega ministrstva je namreč ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna Na to se je odzval župan Andrej Fištravec ter ministra Počivalška pozval, naj spremeni svojo odločitev. 

Včeraj je v javnosti zaokrožila novica, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) obvestilo visokotehnološko podjetje EON Reality, da mu ne odobrava finančne državne subvencije za njegov prihod v Maribor. Na novico se je ostro odzval mariborski župan Andrej Fištravec in ministra Počivalška pozval naj nemudoma  spremeni svojo odločitev in s tem zagotovi nova delovna mesta, ki jih Maribor, Podravje in Slovenija še kako krvavo potrebujemo. “S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je sporočil Fištravec.  “Maribor je tako že drugič v dobrem letu po zaslugi gospodarskega ministra Počivalška in MGRT izvisel pri prihodu pomembnega svetovnega IKT-podjetja, ki je želelo začeti delati v Mariboru. Na tak način so priložnost ponovno izgubili mladi strokovnjaki in študentje ter Univerza v Mariboru,” se še odziva mariborski župan. “Resnično zaskrbljujoče je dejstvo, da se ponovno pojavljajo informacije o neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni,” je bil jasen župan. Ob tem pa je še  spomnil tudi na primer podjetja IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničilo v Zagrebu in tam razpisalo 500 delovnih mest.

tkalka predavanje

Minister Počivalšek se je z izjavo do nekaterih medijev odzval, z izjavo, češ, da državnih spodbud ne morejo dati na lepe oči. “Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno,” je STA povedal Počivalšek in dodal, da so proučitev podjetja zaupali tudi družbi PWC svetovanje.

Tako komisija kot družba PwC sta po ministrovih besedah ugotovili, da so “izgube investitorja, ki so presegle polovico osnovnega kapitala, takšne, da je to podjetje kapitalsko neustrezno”. “Ne po slovenski ne po evropski zakonodaji mu ne moremo podeliti te subvencije,” je dodal minister.

Mariborski župan Andrej Fištravec je sporočil, da bi podjetje EON Reality v Mariboru lahko zaposlilo okoli 250 perspektivnih visokotehnoloških kadrov, da pa se po zavrnitvi državne podpore po informacijah občine seli na Madžarsko.

“S takšnimi projekti bi lahko konkretno zagotavljali prihodnost najbolj perspektivnih mariborskih študentov, s svojo odločitvijo pa ste jim to priložnost odvzeli,” je dejal župan. Spomnil je tudi na primer ameriškega velikana IBM, ki je svoje načrte namesto v Mariboru uresničil v Zagrebu, in dejal, da se ponovno pojavljajo informacije o “neustreznem komuniciranju, neodzivnosti in birokratski brezosebni obravnavi investitorja na državni ravni”.

Minister je županove očitke zavrnil, češ da so globoko zavajanje.

EON Reality V Mariboru bi postavili razvojno-prodajni center za regijo, od koder bi pokrival Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo, je za Finance pojasnil Simon Štrancar, kontaktna oseba za podjetje pri nas, sicer direktor mariborske mestne uprave. Načrtovana naložba bi bila vredna 17 milijonov evrov, še poroča STA.

 

 

 

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je minuli torek sprejel državnega prvaka v hitrem branju Gašperja Dimnika iz Osnovne šole Tabor 1. Slednji je na tekmovanju v hitrem branju, ki je potekalo 13. januarja na Osnovni šoli Dušana Flisa  Hoče, v eni minuti prebral 8523 besed.

Več v videu: 

Minulo sredo je mariborski župan Andrej Fištravec v Narodnem domu pripravil sprejem za gospodarstvenike in nevladne organizacije. Na sprejemu je izpostavil pomembne projekte in dogodke, ki so jih naredili v letu 2017, ob tem pa napovedal smele načrte za to leto.

Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.

Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.

Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.

letalo, mb letalisce

Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.

Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor

Pred 100-letnico osvoboditve Maribora, ki jo obeležujemo naslednje leto, letos mineva že 30 let spomenika generala Rudolfa Maistra.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor je danes obeležilo 30-letnico postavitve kipa generala Rudolfa Maistra, ki stoji na Maistrovem trgu v Mariboru.

V luči stoletnice Maistrove ubranitve severne meje pri Mariboru in prevzema vojaške oblasti v Mariboru 23. 11. 1918, kar je tudi mariborski spominski dan, je MO Maribor že pristopila k pripravi številnih projektov za t.i. »Maistrovo leto«. Program, ki ga MO Maribor pripravlja skupaj s Slovensko vojsko, Muzejem NO, OŠ borcev za severno mejo in Društvom generala Rudolfa Maistra Maribor, bo obsegal številne dogodke čez celo leto, ki bodo svoj vrhunec dosegli z državno proslavo v soorganizaciji Ministrstva za kulturo in MO Maribor novembra 2018 v SNG Maribor.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je pred dnevi podpisal tudi tripartitni dogovor o podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra med Zvezo društev »General Maister«, Občino Kamnik in Mestno občino Maribor, tako smo se namreč dogovorili o skupnem podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra.

Mariborski kip generala Rudolf Maistra je avtorsko delo Vlaste Zorko, letošnje dobitnice Glazerjeve nagrade MO Maribor za življenjsko delo.

V Mariboru se je danes začel dvodnevni posvet ekonomskih svetovalcev, ki svoje delo opravljajo na slovenskih konzularnih predstavništvih po svetu. Nagovorila sta jih minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, kakor tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Oba sta poudarila, da je gospodarska diplomacija pomemben temelj razvoja za državo in Maribor.

Jasno nam je, da brez izvoza in gospodarske rasti ni dobre perspektive, zato mora biti gospodarska diplomacija eden od stebrov slovenske zunanje politike,” je dejal minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Po njegovih besedah se dosedanjega prispevka ekonomskih svetovalcev ne da opisati s številkami, glede na odzive slovenskega gospodarstva pa je prepričan, da je to zelo zadovoljno z njihovim delom in pomočjo, ki jim jo nudijo pri vzpostavljanju stikov, ugotavljanju potreb na trgih in poznejši sklenitvi poslovnih dogovorov. Minister je mariborsko vzpostavljanje gospodarskih vezi v tujini označil za dobrega, to pa po njegovem kažejo tudi precej boljši gospodarski rezultati ne le drugega največjega mesta, ki mu Erjavec pripisuje pomembno vlogo, pač pa tudi regije in države. Mariborski župan Andrej Fištravec, pa je že dejstvo, da današnji posvet poteka v Mariboru označil kot zelo pomembno dejstvo. Podrobnosti v video izjavi.

Štajerski podjetniki iščejo nove priložnosti
Uvodni dan posveta bo sicer v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico namenjen podjetnikom, za katere so pripravili razpravo o priložnostih in izzivih za mala in srednja podjetja v tujini, pa tudi njihov pogled na načine vključitve društev Slovencev in poslovnih klubov Slovencev v tujini v medpodjetniško povezovanje in odpiranje novih priložnosti v tujini. Glavni del popoldanskega programa pa je namenjen medsebojnim posamičnim pogovorom podjetij z ekonomskimi svetovalci ter svetovalko za mednarodno sodelovanje na stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Jutrišnji, drugi dan posveta pa bo potekal v Ljubljani in bo namenjen predstavitvam novejših iniciativ povezovanja podjetij na področju internacionalizacije.
Vir: STA

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica

Foto: Facebook Štajerska gospodarska zbornica

Mestna občina Maribor namerava v letu 2018 poleg že načrtovanih 5 milijonov evrov najeti še nekaj več kot 6 milijonov evrov kredita. Ta denar naj bi porabila za izvedbo vrste načrtovanih investicijskih projektov.

“Z reprogramom dolgov smo si ustvarili dodatno polje, s katerim bomo tudi pospešili lokalno gospodarstvo, po drugi strani pa rešili nekatere probleme, ki so že dolgo časa na dnevnem redu in potrebni rešitve v mestu,” je na današnjem srečanju z novinarji v mestni hiši povedal župan Andrej Fištravec.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Dodaten denar potrebujejo med drugim za nakup stavbe Probanke za Mariborsko knjižnico, delno ureditev Koroške ceste, gradnjo dveh cest v industrijski coni Tezno in zahodne tribune na stadionu Ljudski vrt ter urejanje nabrežja Drave in Mestnega parka. Za večino od teh projektov pričakujejo delno sofinanciranje s strani države.

Zaradi nove višine kredita in še nekaterih drugih sprememb bo potrebno sprejeti rebalans občinskega proračuna, ki so ga mestni svetniki letos sprejeli za dve leti. “V nasprotju s preteklimi leti, ko se je rebalans sprejemal zaradi manjšanja obsega načrtovanih investicij, se tokrat zavezujemo v letih 2017 in 2018 realizirati proračun, kot je bil sprejet,” je še poudaril Fištravec.

Rebalans bodo mestni svetniki sprejemali na izredni seji 12. oktobra. Še prej se bodo ta četrtek sestali na redni seji, na kateri bodo med drugim potrjevali dokumentacijo, potrebno za prijavo na državne razpise za ureditev Dravske kolesarske poti in park & ride sistemov, nakup šestih novih avtobusov ter izgradnjo podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti.

VIR: STA

Potem, ko je postalo jasno, da država ne namerava prispevati denarja za selitev osrednje mariborske knjižnice, je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pisno odgovoril ministru za kulturo Antonu Peršaku. Poudarja, da rešitev, ki jo ponujajo pristojni, “za nas ni rešitev“. Pričakuje več kooperativnosti.

Fištravčev odgovor objavljamo v celoti.

Vir: MO Maribor

Ekipa ameriškega nogometa Maribor Generals je julija letos na Tirolskem osvojila finalno tekmo avstrijske 2. divizije IRON BOWL X in postala prvi slovenski prvak v avstrijski ligi ameriškega nogometa.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je sprejel mariborsko ekipo v ameriškem nogometu v Mestni hiši Rotovž. Mariborska ekipa, ki si je ime sposodila pri mariborskemu generalu Rudolfu Maistru, s svojo borbenostjo dokazuje, da so vredni njegovega imena. Po skoraj desetih letih delovanja športnega društva osvajajo pomembne mejnike in prepoznavnost tega športa v Sloveniji.

sprejem predstavnikov generalls maribor (1)

Ekipa je še en dokaz, da je Maribor res mesto športa, ki se upravičeno poteguje za naziv Evropsko mesto športa 2018. Društvo je sofinancirano s strani Urada za šport in sicer v višini 5.217 EUR. Ureditev igrišč za ameriški nogomet je bilo načrtovano v nekdanjih prostorih kopališča TAM, vendar s strani Fundacije za šport niso bila odobrena sredstva. Kljub temu pa MO Maribor načrtuje ureditev igrišč v manjšem obsegu.

 

Danes, ob 18.39 se je na Malečniškem mostu v Mariboru zgodila prometna nesreča, v kateri naj bi življenje izgubila nekdanja soproga mariborskega župana Irena Polak Fištravec.

Slika je simbolična

Po naših informacijah je v nesreči umrla Irena Polak Fištravec, kulturna ustvarjalka in nekdanja soproga mariborskega župana Andreja Fištravca. 

Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor je v prometni nesreči življenje izgubila 54-letnica. “Policisti so ogled kraja prometne nesreče zaključili, o svojih ugotovitvah pa bodo seznanili pristojno tožilstvo. Promet na regionalni cesti proti Malečniku že poteka,” so sporočili iz PU Maribor.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes obiskal trenutno največje gradbišče v Mariboru – križišče Tržaške, Ptujske in Ceste proletarskih brigad. Na ogled ga je pospremil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Ugotovila sta, da dela potekajo v skladu z načrti in, da zaprtje križišča sicer ovira promet, a ne povzroča pretiranih težav.

Stanje vozišča je bilo obupno. Tudi ta del, ki še čaka potem na nadaljevanje, je v zelo slabem stanju, ampak v preteklosti je bilo žal teh sredstev premalo, da bi se vse te potrebe lahko oskrbele“, je po ogledu gradbišča povedal minister Gašperšič. Tako je potrdil, da se je Mariborčanom čakanje na obnovo enega najbolj prometno obremenjenih križišč resnično dolgo vleklo. Pojasnil je, da so po letu 2015 vendarle uspeli ponovno vzpostaviti dinamiko vlaganj. “Sredstva so se približala temu, kar je treba potem ohranjat na neki stalni ravni,” je obljubil minister. Več v videu.

Začetek pomeni tudi nadaljevanje
Da so se o obnovi tega križišča že dolgo časa pogovarjali in dogovarjali z državo, je tudi na današnjem obisku poudaril župan Fištravec, zato je gradbišče pravzaprav korak v smeri napredka. “Ko so se resursi zagotovili, so investicije krenile“, je dejal. Spomnil je, da so mestni svetniki na zadnji seji t.i. podaljšek Tržaške izločili iz nabora občinskih cest, s čimer se bi lahko zagotovila še druga faza obnavljanja. “20. bo na vladi, da bo vlada sprejela to v nabor državnih cest,” je dejal. Več v videu.

Dela potekajo po načrtih
Ne samo minister in župan, temveč tudi vodja gradbišča Branko Reich iz podjetja Strabag je zagotovil, da dela potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Po dveh tednih zaenkrat vse kaže, da bo križišče končano do sredine avgusta. “Odstranili smo stari asfalt, staro cementno stabilizacijo in robnike, zamenjali smo robnike in na novo nasipali ter utrdili tampon. Kot ste videli spodaj, pa izvajamo asfalte“, je opisal do sedaj opravljena dela. Trenutno je na gradbišču približno 15 ljudi, ki določena dela opravljajo ročno, pri večini pa uporabljajo bagerje, valjerje in ostalo strojno mehanizacijo. Z obnovo naj bi končali 18. avgusta.

Predstavniki koncerna Magna ta teden obiskujejo občine, ki so blizu lokaciji načrtovanega novega obrata v Hočah. Včeraj se je David Adam, vodja projekta v Sloveniji, mudil na Mestni občini Maribor, kjer ga je sprejel župan Andrej Fištravec. Adam je poudaril, da se tukaj počutijo dobrodošle, a imajo kljub temu pripravljen alternativni načrt – širitev na Madžarsko.

Še vedno čakamo na okoljevarstveno soglasje, za njim pa gradbeno dovoljenje. Upamo na najboljše,” je dejal Adam. Z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) dobro sodelujejo. Pojasnil je, da so na vsa vprašanja z njihove strani pravočasno odgovorili, jih je pa, glede na pretekle izkušnje v številnih drugih državah, nekoliko presenetilo število vloženih intervencijskih vlog s strani stranskih udeležencev. Ne glede na vse, je poudaril, da si želijo uresničiti načrt A, torej gradnjo novega obrata v Hočah. Začeti želijo kakor hitro bo mogoče, a konkretnega roka, do kdaj so ali bodo pripravljeni čakati, ni navedel. “Pozitivno gledamo na prihodnost in verjamemo, da bomo lahko premagali tudi preostale ovire,” je dejal. Več v video izjavi:

Podpora od začetka do konca
Mariborski župan Fištravec je predstavnikom Magne ob današnjem obisku znova izkazal dobrodošlico. Na srečanju z mediji je poudaril, da prihod Magne na občini podpirajo že od samega začetka pogovorov o naložbi v Sloveniji in jo bodo tudi v prihodnje. Med drugim tako, da bi jim pomagali predstaviti njihovo proizvodnjo in s tem morebiti navdušili tudi mlade, ki se še odločajo o svoji poklicni poti. Več v video izjavi.

Zaradi nesklepčnosti se mariborski svetniki niso izrekli o novem odru na Lentu. Po petih urah razprave jim je očitno zmanjkalo energije za dokončanje redne seje, čeprav je bila točka, pri kateri so postali nesklepčni, namenjena načrtovani naložbi v plavajoči oder na Dravi. Župan Andrej Fištravec je nadaljevanje junijske seje napovedal za 6. julij.

Mestni svet je sicer opravil uro in pol dolgo razpravo glede 250.000 evrov vrednega projekta, s katerim bi Maribor spet postal znan po odru na Dravi, a odločitev ni bilo. Očlitno je svetnikom, morda prav zaradi dogajanja na Lentu, zmanjkalo moči in časa. Jij je pa v času razprave vodja projektne pisarne MO Maribor Teo Pajnik seznanil z dejstvi. Poudaril je, da brez odra na Dravi slednjega Festival Lent ni “pravi”, zato so se odločili za skupno investicijo z Narodnim domom. Ob Vodnem stolpu (v zalivu) bo pritrdili konstrukcijo, na katero bo mogoče vselej postaviti oder. S tem se bodo izognili visokim stroškom vsakoletnega postavljanja odra, ki bi sicer znašali okoli 70.000 evrov letno. “Načrtovani oder bo lahko stal celotno poletje, kar pomeni, da bi lahko v tem času izvedli tudi več drugih prireditev na Lentu,” je dejal Pajnik. Na novem prizorišču pa bi bilo tudi ta okoli tisoč obiskovalcev več prostora, kot je bilo nekoč. Oder naj bi postavili prihodnje poletje.

Projekcija - takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Projekcija – takšen naj bi bil novi oder na Dravi.

Lent bo sprehajališče
Župan Fištravec je spomnil, da projekt ureditve nabrežja reke Drave že sam po sebi predvideva zaprtje Lenta za promet med Vodnim in Sodnim stolpom, z izjemo intervencijskega dovoza za tamkajšnje prebivalce. Konstrukcija odra v času, ko ne bo prireditev, ne bo vidna, kar je bil tudi pogoj za pridobitev soglasja vodarjev. Čeprav so skoraj vsi podpirali takšen projekt, se je med svetniki pojavila vrsta vprašanj o stroškovni računici, pa tudi o tem, ali bi bil oder dovolj izkoriščen. Menili so namreč, da so nekatera prizorišča, predvsem zunanji avditorij novega lutkovnega gledališča, že zdaj bolj ali manj prazna. Nekateri so zahtevali prekinitev točke, da bi do naslednjič prejeli dodatne odgovore, a jim ni bilo treba vztrajati, saj jih je v to prisilila nesklepčnost.

Mariborski otok naslednjič, ulica vina sedaj
Predstavnikom mestne uprave ni uspelo “pod streho” spraviti drugega branje akta o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu obnove Mariborskega otoka, saj so svetniki gradivo prejeli šele tik pred sejo, zato so točko umaknili z dnevnega reda. So se pa mestni svetniki odločili, da Maribor v kratkem dobil novo ulico. Svetniki so potrdili sklep za imenovanje Martinove ulice na območju novega naselja hiš v Brezju. Za takšno poimenovanje so se odločili, ker je Maribor središče Štajerske, ki je dežela vina, zato se jim zdi imenovanje ulice po zavetniku vinarjev primerna.

Mariborski župan Andrej Fištravec je ministrstvu za kulturo predlagal spremembo vladnega sklepa o sofinanciranju reševanja prostorske stiske Mariborske knjižnice. 

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Na mariborski občini si  želijo, da bi denar lahko porabili tudi na drugi lokaciji in ne le v okviru prenove Rotovškega trga. Kot je v pismu pristojnemu ministrstvu zapisal župan, je pri izvedbi projekta Mariborske Knjižnice prišlo do tveganj. Med temi omenja tudi, da bi šlo na Rotovškem trgu za tehnično zelo težko izvedljiv projekt zaradi dostopa.

Dopis župana Maribora Andreja Fištravca, ki ga je naslovil na Ministrstvo za kulturo, kjer predlaga spremembo sklepa Vlade RS o sofinanciranju reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice najdete v celoti na spodnji povezavi. Prav tako je podpisana izjava direktorice knjižnice Dragice Turjak, ki soglaša z umeščanjem knjižnice v objekt Probanke.

Dopis MK_27.6.2017

 

Prihod Magne v Slovenijo očitno še vedno ni “pod streho”. Mariborski župan Andrej Fištravec je predsedniku vlade Miru Cerarju danes ponovno poslal javni apel, s katerim želi, da se preseka nordijski vozel in omogoči nadaljevanje za regijo pomembne investicije.

Fištravec znova poudarja, naj ne bo Podravje ponovno poligon merjenja mišic političnega koncepta. Njegovo javno pismo objavljamo v celoti.

Dopis župana MO Maribor_14.6.2017

Po navezovanju novih vezi na obisku na Kitajskem mariborski župan Andrej Fištravec zdaj gosti doma goste iz Rusije. V okviru obiska 55-članske delegacije iz zahodne, večinoma kmetijske pokrajine Orel je z županom Vasilijem Novikovim podpisal dogovor o sodelovanju med mestoma, sklenjeno pa je bilo tudi partnerstvo med univerzama.

Mesto Maribor je nastalo na stičišču trgovskih poti, torej je vitalnost črpalo iz sveta zunaj svojih zidov. Danes ni nič drugače. Danes je svet globalna vas in prav je, da iščemo prijatelje po vsem svetu,” je goste uvodoma nagovoril župan Fištravec. Svojo vlogo vidi predvsem v “odpiranju vrat”, medtem ko morajo konkretne posle sklepati gospodarstveniki in drugi predstavniki sami.

Univerzi najbolj konkretni

Zaenkrat sta najkonkretnejši korak storili Univerza v Mariboru ter Univerza Turgenjev Orel, ki sta podpisali partnerski dogovor na področju mobilnosti študentov in profesorjev ter programskega in znanstvenega sodelovanja. Mariborska univerza je na poletno šolo v Maribor že povabila 5 študentov in profesorja, v zameno pa dobila enako vabilo.

Rusko-poslovni forum z B2B sestanki

Gospodarsko delegacijo so zastopala podjetja s področij kmetijske, tekstilne in elektro industrije, računalniškega programiranja, svetovanja in gostinstva. Med njimi sta družba Pumos, ki je eden vodilnih proizvajalcev energijsko varčnih svetilnih sistemov, ter javno podjetje Orelmaslo, ki je po navedbah Mariborske razvojne agencije (MRA) vodilni proizvajalec oljne repice in sončničnega semena. Med drugim sta se predstavila tudi veletrgovec usnjenih izdelkov LLC Adria in regionalno združenje kmetijskih podjetij in zadrug.

Na slovenski strani so na predstavitvah med drugim sodelovali Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Permakulturni inštitut Maribor, Lek Veterina, Nigrad, Novata, PP – Agro, Pulko ventili, 1A Proteam in Kmetija Černe.

Orel kmetijska pokrajina

Orel je v Rusiji pomembna kmetijska pokrajina, saj prednjači po pridelavi pšenice, ajde in drugih žitaric. Po besedah župana Novika jih v sodelovanju s Slovenijo zanima predvsem izmenjava različnih tehnologij, uvoz prehrambenih izdelkov v Slovenijo in vina v Rusijo. “Mislim, da imamo veliko možnosti za razvoj naših odnosov na področju kulture, znanosti in gospodarstva,” je dejal.

Obisk ruski gostje zaključili z obiskom koncerta v Minoritski cerkvi, kjer sta nastopila domači zbor Carmina Slovenica in Guvernerski komorni zbor Lik iz mesta Orel, ki se je prej predstavil že v Ljubljani.

VIR: lokalec.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.

Foto: MO Maribor

Foto: MO Maribor

Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.

V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.

V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA

Brezdomci v Mariboru naj bi letos dobili nove prostore. Sedanje namestitve na Ruški cesti so namreč premajhne in dotrajane. Nova lokacija še ni znana, je pa župan MO Maribor Andrej Fištravec potrdil, da so denar v proračunu zagotovili, “lokacijo pa aktivno iščemo“.

O novi lokaciji se želijo najprej dogovoriti z okoliškimi prebivalci, tudi zato je še ne izdajajo. Zaenkrat so v ta namen v letošnjem proračunu “rezervirali” 80.000 evrov, koliko bo stala končna rešitev, pa je odvisno od pogajanj. Po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja je izjemno pomembno, “da prebivalstvo sprejme ta projekt kot del svojega sobivanja.”

soum obdaril brezdomce v mb (19)

Trenutno je zavetišče za brezdomce na Ruški cesti in lahko sprejme 24 ljudi. Na voljo imajo 180 kvadratnih metrov, kar je premalo za toliko ljudi in izvajanje ustreznega programa, dotrajana je tudi električna napeljava. Ravno tako na tej lokaciji ni možnosti koriščenja zunanjih površin in je zadrževanje nastanjenih uporabnikov omejeno zgolj na pločnik pred vhodom v prostore. Na občini zdaj iščejo ustreznejše bivalne prostore v izmeri okoli 300 kvadratnih metrov. Prav tako bi radi, da imajo dobro povezavo z mestnim prometom, da so v bližini središča mesta, kliničnega centra ali zavoda za zaposlovanje. Brezdomci v Mariboru se sicer lahko zatečejo tudi v zavetišče Nadškofijske karitas Maribor, kjer je prostora za do 40 ljudi.
Vir: STA

Letošnja smučarska sezona na Mariborskem Pohorju se bliža koncu. Glede na ugodne vremenske pogoje, smo letos lahko smučali več kot 105 dni. V Marpromu ocenjujejo, da je bila letošnja sezona ena uspešnejših. Sicer v teh dneh smučišča na Arehu še vedno omogočajo dobro smuko.  

Prvi korak, da se je na Mariborskem Pohorju lahko uspešno izvedla letošnja sezona, je zagotovo bila podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje javnemu podjetju Marprom. Na Mestni občini Maribor so zadovoljni, da so se v lanskem letu odločili za ta korak, v videu pojasnjuje mariborski župan Andrej Fištravec.

Župan pravi, da ne glede na to kako se bodo stvari v zvezi z razpisom za oddajo podizvajanja Bike parka odvile, bo prvi v Evropi odprl svoja vrata. V letošnjem letu bodo legalizirali obstoječe proge, ki do zdaj še niso bile. “Mislim, da je to naslednji korak, ki krepi turistično dejavnost na Pohorju,” pravi Fištravec.

Sezona uspela tudi brez naravnega snega

Čeprav v letošnji smučarski sezoni smučarji niso bili deležni naravnega snega, so v Marpromu poskrbeli za dovolj umetnega snega, da je bila smuka dobra. Ugodne vremenske razmere pa so le še dodatno poskrbele, da smo smučali kar 105 dni, večino teh dni pa je bilo poskrbljeno tudi za smuko v dolino na Snežni stadion. Redkost, ki so jo Mariborčanke in Mariborčani doživeli po mnogih letih.

Letos so beležili kar 30 odstotno povečanje obiska. Smučarji so v dolino lahko smučali že z 20. decembrom kar dva meseca. To nekaj let ni bilo mogoče, letos pa jim je uspelo. “To je tisto ta pravo, ko vidiš razsvetljeno progo do doline in ko verjameš, da je možno prismučati v dolino po dobro pripravljenih progah in to je tisto, kar je marsikoga pritegnilo, da je prišel na Pohorje,” pojasnjuje Andrej Verlič, koordinator v podjetju Marprom.

Načrti za upravljanje s Pohorjem dolgoročni

V podjetju Marprom so že skovali dolgoročne načrte za upravljanje s Pohorjem sploh glede na podeljeno dolgoročno koncesijo. Zavedajo se, da bo v naslednjih dveh letih vlaganja veliko, ki pa ga nameravajo v obdobju trajanja koncesijske pogodbe povrniti, pojasnjuje Bernard Majhenič, direktor podjetja Marprom.

Prodali več kot 60.000 dnevnih vozovnic

Ob 2000 sezonskih vozovnicah smo doslej prodali blizu 62.000 dnevnih in večdnevnih smučarskih vozovnic (v celi lanski sezoni blizu 40.000). Med prodanimi vozovnicami je največji delež dnevnih vozovnic za odrasle,” pojasnjujejo na Marpromu.

FOTO: Matej Knez

FOTO: Matej Knez

Ta podatek kaže na 30 odstotno povečanje obiska in prodaje vstopnic. Čeprav na Marpromu poudarjajo, da je ta sezona kar se tiče naravnega snega bila zelo revna, saj že nekaj let ni bilo tako malo zapadlega snega. “Vreme nam je vseeno omogočilo z zimskimi temperaturami, ki so se držale torej od konca decembra in del februarja, kvalitetno pripravo snega, kvalitetno pripravo prog,” je pojasnil Verlič.

Hoteli dobro napolnjeni

Tudi hotelirji so si v letošnji zimski sezoni lahko oddahnili, saj so zimski športni dogodki, kot letošnja dobro obiskana Zlata lisica, v Maribor privabili veliko število gostov. V Termah Maribor so v svojih prenočitvenih kapacitetah na in pod Pohorjem beležili kar 30 tisoč nočitev. “Na zimo se ne bomo smeli več zanašati, čeprav smo letos imeli srečo, je v Termah Maribor poleg navezave na Pohorje, pomembna tudi wellneška dejavnost in navezava na dogajanje v središču Maribora,” je pojasnil Grega Gorenc, direktor prodaje v Termah Maribor.

Po zimski, prihaja poletna sezona

Največja perspektiva mariborske občine je tako razvoj celoletnega turizma, skladen razvoj celotnega območja Pohorja in tesno sodelovanje vseh deležnikov na Pohorju. Pohorje je uporabnikom namreč na voljo skozi vse leto, zato je njegov potencial potrebno izkoristiti vse dni v letu, sploh zaradi obstoječe infrastrukture, ki omogoča pestro dogajanje tako pozimi, kot tudi poleti.

fb bike park pohorje

Prvi na vrsti, ki bo odprl svoja vrata na Pohorju bo zagotovo Bike Park. V Marpromu trenutno vse moči uperjajo v njegovo oživitev in odprtje. “Glede na to da na javni poziv ni bilo interesentov za bike park smo se pač odločili začasno, da ne bi zamudili začetka sezone, urejati zadeve sami. Povabili smo vse zainteresirane skupine v Mariboru da se nam pridružijo, da pridejo s svojimi idejami, da Bike Park čimprej zaživi,” je povedal Majhenič.

Poletni projekti?

Govoric kaj vse bi se naj na Pohorju v kratkem investiralo oziroma uredilo, je bilo veliko. V Marpromu zaenkrat ostajajo skrivnostni, saj da bodo o novih projektih govorili šele takrat, ko bodo dejansko tako daleč, da bodo za javnost.

Obstaja kar nekaj projektov, nekaj jih bo že letos realiziranih, ampak počakajmo, da pride do realizacije, pa bomo potem pogledali rezultate,” zaključuje Majhenič.